«<^11 o i L /-t f\ C. L M iN L/ L) I. v L/ 1
EUCLID, OH I O 2 3
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
E Q U ^ L : T Y
jEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE' DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXH.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), NOVEMBER .14,1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 223
NOV GROB
joseph spilar
Po dolgi in mučni bolezni je preminil poznani Joseph Spilar, p. d. Jakobov, star 69 let. Stanoval je na 13513 Darley Ave. Doma je bil iz Nadanjega sela pri St. Petru na Krasu, kjer zapušča dve sestri: Marijo in Ivano. Tukaj je bival' 43 let in je bil član društva "Mir" št. 142 SNPJ.
Tukaj zapušča sinova Victor in John, dve sestri Mrs. Frances Sušel, tajnica podr. št. 10 SŽZ in Mrs. Anna Baraga ter brata Jakoba v Lancaster, New Hampshire, 3 vnuke in več sorodnikov. Žena Ana je umrla leta 1938. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 458 E, 152 St., v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
v
mary rossi
V petek zvečer ob sedmih je nagloma umrla na svojem domu Mary Rossi, rojena Hlapse, stara 69 let. Stanovala je na 433 E. 157 St. Doma je bila iz Lož, kjer zapušča sestro Rose Hlapše. Bila je članica društva Maccabees in Srca Marije staro.
Tukaj zapušča. ..soproga Fraa^; ka, sinova Rudy in Edward, hče. ri Mrs. Mamie Foltz* in Mrs. Sophie Nihart ter sfestro Mrs. Frances Zupančič na 16501 Waterloo Rd. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1:30 uri popoldne iz Johnson's pogrebnega zavoda na Macauley Ave. in E. 156 St. ter nato na Lake-view pokopališče.
prancias wolf
PremirjUa je danes zjutraj poznana Mrs. Frances Wolf iz 14703 Sylvia Ave. Podrobnosti bodo poročane jutri. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod.
*
V zadnje slovo
Članice društva Collinwood Hive št. 298 TM so prošene, da pridejo nocoj na sejo točno ob 7. uri v navadnih prostorih. Seja bo kratka in potem se članice skupno podajo v Johnsonov pogrebni zavod, da izkažejo zad-Rjo čast umrli članici Mary Rossi.
Sovjetska zveza hi dovolila mednarodno kontrolo atomske energije, je rekel Višinski
LAKE SUCCESS, 12. nov.—Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je danes na seji Političnega odbora Združenih narodov izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena odpreti na stežaj vrata mednarodni kontroli in nadzorovanju atomske energije.
Na obisku
Na obisku v Clevelandu se nahaja poznani Peter Benedict, ki je svoječasno živel v Detroitu, Mich., zdaj pa v E1 Cajan, Cal., kjer vodi gostilno Rainbow Inn. f'osetil je predstavo "Svet brez Sovraštva" ki so jo podali de-troitski igralci v SDD na Waterloo Rd. in zglasil se je tudi v našemu uredništvu. Dobrodošel!
Na operaciji
Steve Stefančič ml. iz 900 Rudyard Rd. se nahaja v Huron Rd. bolnišnici, kjer je srečno prestal operacijo. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje popolno okrevanje!
V NEDELJO POPOLDNE
20. novembra, bo ihiel pev zbor Jadran svoj koncert, bo nekaj posebnega. Pri-cetek ob 3.30 pop. v SDD na Waterloo Rd.
Toda Višinski je obenem opozoril, da Sovjetska zveza ne bo izročila niti košček svoje zemlje v lastništvo kakšni mednarodni komisiji. Izjavil je tudi, da so potrebe ruskega ljudstva za atomsko energijo zelo velike in da stalno naraščajo.
"Mi si prizadevamo, da bi sproti zadostili tem potrebam ter uporabljamo atomsko energijo za miroljubne namene."
Višinski je ponovno zagotovil, da se v Sovjetski zvezi vršijo velika raztrelbena dela s pomočjo atomske energije. To izjavo je podal v zvezi z včerajšnjim govorom ameriškega delegata Johna D. Hichersona, (i je med ostalim rekel, da Ze-dinjene države pošiljajo svoje znanstvene iznajdbe kakšnim tridesetim tujim državam.
Sovjetski zunanji minister je odgovoril, da je vse to lepo, toda "dejstvo je, da mi uporabljamo atomsko energijo za obsežne razstreljevalne, projekte, za razstreljevanje stvari."
"Kaj razstreljujemo? Kose skal. Mi se vendar ne bomo ukvarjali samo s tem, da trese-mo zrak. To bi ne bilo dobička-nosno z ekonomske strani. Res je, da so v zgodovini bili primeri, ko so atomske bombe stresle ?rak, namesto, da bi storila do--3ro človeštvu, poleg tega pa so brez potrebe ubile več tisoč judi."
Posebni odbor bo v ponedeljek glasoval o več predlogih za kontrolo atomske energije. Višinski je že dal vedeti, da se Rusi in predstavniki zapadnih sil ne strinjajo, ko govorijo o pomenu kontrole atomske energije. Ko je rekel, da je Sovjetska zveza pripravljena odpreti vrata mednarodni kontroli in nadzorovanju atomske energije, je s tem samo ponovil predlog, ki ga. je Sovjetska zveza storila že junija meseca leta 1947. O tem predlogu' je razmotrivala Generalna skupščina Združenih narodov, toda je na glasovanju propadel.
Višinski je poudaril, da sovjetski načrt vsebuje stroge določbe za kontrolo, medtem ko načrt zapadnih sil sploh ne predvideva prepovedi atomskih bomb in kontrolo. Načrt zapadnih sil je že odobrila Generalna skupščina Združenih narodov.
Komisija za kontrolo bi bila v stanju, da vrši svoje delo na sovjetskem ozemlju," je rekel Višinski in vprašal, če lahko z ozirom na to nekdo trdi, da Sovjetska zveza ile bo dovolila delo komisiji na svojem ozemlju
"Blago rečeno, to je samo po-tvarjanje resnice."
Višinski je odgovoril tudi na včerajšnje trditve ameriškega delegata Hichesona, ki je dejal, da so sovjetski predlogi nezadostni in brez določb za učinkovito nadzorovanje.
"Nobene podlage ni za izjave, da ne želimo odpreti naše ozem Ije za nadzorovanje," je rekel Višinski. "Mi odpiramo na ste žaj naša vrata za kontrolo."
Sovjetski zunanji minister je opozoril, da ko zapadne sile govorijo o kontroli one s tem mislijo na upravljenje sredstev za atomsko energijo. Sovjetska
zveza pa ne more in ne bo nikoli izročila lastništvo nad svojim ozemljem kakršni koli mednarodni komisiji. Ce bi se sovjetsko suvereniteto spoštovalo in če bi ne bilo nobenih zlorabljen j, bi Sovjetska zveza sprejela mednarodno kontrolo. Višinski je rekel, da bi komisija lahko prišla "v našo hišo in bi lahko poduhala, čutila in dotikala atomski material."
Rusi so predlagali nadzorovanje sredstev za proizvodnjo atomske energije od časa do časa, toda zapadni delegat je so predlog zavrgli, ker menijo, da bi nadzovoranje moralo biti stalno in da bi se moralo celo ozemlje nadzorovati z letali, da se ugotovi, če se gradi prepovedane tovarne.
Višinski je dalje izjavil, da Američani želijo kontrolirati atomsko energijo na celem svetu. Pristavil je, da Rusom nihče ni pomagal, da so pronašli skrivnost atomske energije. Toda kljub bojkotu s strani drugih držav, so Rusi to skrivnost pronašli.
ljudstva sveta so lačna, pridelke pa se namenoma ovira!
WASHINGTON, 10. nov. — Glavni direktoc organizacije za prehrano in poljedelstvo, ki je bila ustanovljena v okviru organizacije Združenih narodov, je danes izjavil, da več kot 1,000,-000,000 ljudi na svetu trpi vsled lakote. Z druge strani pa Zedi-njene države in druge "dobro hranjene" države omejujejo svojo produkcijo živeža, da bi tako ohranile visoke cene in se izognile "surplusu", za katerega da ni trgov. ,
Direktor Norrsi Dood je pristavil, da je danes nži svetu več lakote, kot pa jo je bilo pred vojno. Število prebivalcev se naglo dviga, medtem ko produkcija hrane zaostaja.
minnesocani proti
zakonom mladoletnih
MINNEAPOLIS, 10. nov.— Minnesocani se ne strinjajo s svojimi zakonodajci, ki so nedavno odobrili postavo, po kateri bo 16 let starim fantom dovoljeno, da s privolitvijo staršev stopijo v zakonski stan.'
Časopisi poročajo, da se novemu zakonu zoperstavlja 84 odstotkov prebivalstva, odobrava pa ga le kakšnih 10 odstotkov. Večinoma zavračajo nov zakon, ker menijo, da 16 let stari fantje niso zmožni, da bi vzdrževali družine.
sovjetske čete se umikajo iz nemčije?
FRANKFURT, 9. nov.—Nemški časopis "Aljendpost" je danes naznanil, da so se sovjetske okupacijske čete začele umikati iz Nemčije. Soglasno s časopisom, vsako noč potujejo vlaki čez vzhodno Nemčijo proti Sovjetski zvezi. Veruje se, da je imenovanje maršala Rokosov skega za obrambenega ministra Poljske bil prvi korak k umiku sovjetskih čet iz vzhodne Nemčije.
Hainan je zadnje zavetje za ostanke Čiangove armade
HOIHOW, Hainan, 13. nov.— Mali otok Hainan je zadnje zavetje z a ostanke poražene i n razpadajoče s e i nacionalistične armade diktatorja Čiangkajše-ka. Samo v mesto Hoihow, ki šteje 250,000 prebivalcev, je zadnje tedne prišlo več kot 100,-000 vojakov.
Nacionalistični vojaki so na begu pred silami Ljudske osvobodilne armade zavili svoje stvari v majhne cule in se izkrcali na otoku, kjer je veliko pomanjkanje hrane.
Okrog 500 vojakov je našlo zavetje v prostorih ameriške presbiterijanske misije, toda večinoma vojaki spijo kar na pločnikih, čeprav že pet dni dežuje. Trudni, umozoni i in brez vsakega poguma vojaki skušajo zamenjati za hrano svoje zadnje stvari. V noči pa odhajajo ropat.
* 1
Cungking bo kmalu padel,
pravi Cheimault
TOKIO, 13. nov.—Major gen. Claire L. Chennault je danes izjavil, da je nova začasna prestolnica kitajskih nacionalistov Cungking najresnejše ogroženo mesto Kitajske.
Po Chennaultovem mnenju bodo kitajski komunisti zavzeh mesto čez eden do šest mesecev.
Sijajen us^h detroitskih igralk na proslavi SNPJ
Včeraj so detroitske igralke-ei gostovali v Clevelandu z dramo Mire Pucove "Svet brez sovraštva."
Ta pretresljiva drama iz dobe nemške okupacije Slovenije je bila podana v zvezi s proslavo 45. letnice SNPJ, ki jo je priredilo društvo "V boj" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Že velika udeležba je bila jasen dokaz, da našo javnost ne zanimajo samo razne komedije in večkrat plitve in brezidejne burke, pač pa tudi resnejše, globlje in vsebinsko bolj realne igre. Zasluga detroitskih igralk in igralcev je, da so nam še enkrat ovrgli z ničemur utemeljene domneve, da takšne igre, posebno pa drame, katerih snov je zajeta iz vojne dobe, niso za našo javnost.
Detroitske gostinje so igrale velikim razumevanjem in se izborno vživele v svoje vloge. Uspelo jim je, da so obdržale pozornost gledalcev od začetka pa do konca, kar je v tej drami, ki se dogaja v monotoni ženski policijski celici, izredno težka naloga.
V vlogah so nastopile; Jennie Urban (Špelca), Josephine Urban (Marija), Mary Rant (Svet-lovka), Lydia Platt (Mima), Josephine Gregoric (Dr. Silva Premk), Helen Krzisnik (Roz-ka), Frances Kapel (Kolonelov-ka), Mary Jurca (Mojskerca), August Platt (Vodja v zaporih), Matt Pink (prvi stražnik) in Herman Grebene (drugi straž nik).
Govornika na tej izredno uspeli proslavi sta bila jugoslovanski konzul iz Chicaga Vinko Knoll in glavni predsednik SNPJ Joseph Culkar.
Stavka v industriji jekla končana s ^orazumom za penzije, ki ga je podpisala U. S. Steel korporadja
amerika bo priznala komunistično kitajsko
WASHINGTON, 8. nov. — Kongresnik Lawrence H. Smith je danes izjavil, da bo vlada priznala komunistično Kitajsko do 1. januarja prihodnjega leta.
Dalje je kongresnik napovedal, da bo vsled tega priznanja državni tajnik Acheson prisiljen, da poda ostavko. Povedal je, da bo vlada priznala kitajske komuniste, ker je pod pritiskom ostalih vlad, posebno angleške in ker je v državnem oddelku dosti uradnikov, ki verujejo, da je vstaja na Kitajskem "ljudska revolucija."
amerika je zrela za velike kartele
WASHINGTON, 10. nov. — Profesor ekonomije na državnem kolegiju i^ennsylvanije Philip C. Newman je danes na pričanju pred kongresnim pravnim odborom izjavil, da je ameriška industrija zrela za velike monopole, kakšne so nacisti izkoristili v Nemčiji, da so prišli na oblast.
Newman, ki je bil usiyzben pri ameriški vojaški upravi v Avstriji, je izjavil, da se vsled neuspeha sodnij, ki zanemarjajo zakon proti trustom, v Zedinjenih državah lahko ustvarijo ogromni kartell po . vzorcu na kartele v predvojni Nemčiji.
na filipinih je 109 ubitih radi volitev
MANILA, 9. nov.—Filipinski predsednik Elpidio Quirino bo verjetno zmagal na predsedniških volitvah. Nepopolni volilAi rezultati kažejo, da ima doslej kakšnih 90,000 glasov več kot pa njegov nasprotnik Jose Laurel, katerega so v vojni postavili za predsednika Filipinov Japonci.
V teku volilne kampanje je prišlo do velikih nemirov, tekom katerih je bilo ubitih čez 100 oseb.
Jugoslavija zavrgla pogodbo z Albanijo
BEOGRAD, 12. nov. —Juge slovanska vlada je danes razveljavila pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Albani jo.
To je prvič, da je Jugoslovanska vlada prva razveljavila pogodbo z eno od vzhodno-evrop skih držav. Pred tem so Sovjet ska zveza, Poljska in Češkoslovaška, Rumunija, Bolgarija in Madžarska prve zavrgle podob ne sporazume z Jugoslavijo.
V jugoslovanski noti je Albanija bila obtožena radi sovražnih dejanj napram Jugoslaviji, toda je obenem poudarjeno, da so albansko vlado porinile v politiko odprtega sovraštva in kršitve sporazuma o prijateljstvu Sovjetska zveza in ostale države Kominforme.
PITTSBURGH, 12. nov.—Danes se je končala najdražja stavka delavcev jeklarske industrije v celi zgodovini dežele, ko se je orijaška U. S. Steel korporadja končno vdala in podpisala sporazum za penzije in zavarovalnino,
U. S. Steel Corp. je pristala"
na podoben kontrakt, kot je bil sklenjen z Bethlehem Steel Corp. S tem bo le še kakšnih 124,000 od 513,000 delavcev, ki jih sporazum o penzijah ne bo kril. Toda predsednik CIO unije United Steelworkers Philip Murray je napovedal, da bo do ponedeljka 90 odstotkov vseh jeklarskih družb podpisalo sporazum, po vzorcu na sporazum,
ki je bil sklenjen z Bethlehem Steel Corp. Ta sporazum je bil podpisan že 31. oktobra in predvideva najnižje mesečne penzije v znesku $100 za delavce nad 65 let starosti s 25 let službe. Za penzijski sklad delavci ne bodo prispevali, pač pa le za federalno socalno zavarovanje, ki bo pristavljeno penzijam družb,
tako da bodo penzije dosegle vscio $100 mesečno. Za delavce pod 25 let vposlenosti so predvidevane proporčne penzije. Sporazum dalje predvideva socialni zavarovalni program, ki bo stal 5 centov na uro za vs^eg^ df'-lavca in za katerega bodo polovico prispevale družbe, polovico pa delavci.
Mezde za delavce v industriji jekla bodo ostale neispremenjene, to je povprečno $1.65 na uro.
Stavka je stala $270,000.000 v mezdah
V "Enakoprarmosti" dobite iedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Zgubljena ovratnica
Včeraj popoldne okrog 3. Ure se je ^zgubilo med parkališčem in ^D na Waterloo Rd. biserno ovratnico. Pošten najditelj je prošen, da pokliče Ke 2755 ali KE 9954, ter dobi nagrado.
Delavci vposleni v industrijah, jekla so zastavkali 1. oktobra. Računa se, da so v teku stavke delavci izgubili $270,000,-000 v mezdah. Zguba v produkciji jekla pa znaša 8,000,000 do 10,000,000 ton. Paleg tega je blizu pol milijona delavcev v odvisnih industrijah bilo ob delo zaradi pomanjkanja jekla.
Prva je solidno fronto jeklarskih družb zlomila Bethlehem Steel Corp., kije edina družba, ki je pristala na predloge Tru-manove posredovalne komisije. Toda U. S. Steel Corp. se je uporno zoperstavljala vsakim predlogom za penzije. Ko so vzgledu Bethldaem korporacije sledili še Jones & Lauglin ter Republic Steel, se je tudi ta največja družba, ki ima vposle-nih 177,000 delavcev, morala vdati.
*
Delavci v a vini industriji bodo prizadeti
DETROIT, 12. nov.—Poravnava z U. S. Steel korporacijo ne bo takoj pomagala 43,400 delavcem, ki so v avtni industriji prišli ob delo zaradi pomanjka nja jekla. Vzelo bo več tednov predno bo producirano dovolj jekla, da se upostavi produkcijo v avtni industriji na polno ra ven.
Pričakuje se, da bo v teku prihodnjih dveh tednov odslov Ijenih nadaljnih 27,000 delavcev avtne industrije. Predstavnik Chrysler korporacije je izjavil, da bodo delavci, ki ne delajo od 4. novembra, morali čakati še štiri do šest tednov, predno bodo poklicani na delo. Vkupno je prizadetih 35,000 delavcev.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Jollet, 111. — Mr. Martin F. Gregorich, slovenski pogrebnik in sin družine Martin Gregorich, je nastopil važno službo v okrajnem uradu.
—Umrl je Paul Knezetich, rodom Hrvat, star 81 let. Zapušča tri sine: John, George in Joseph; dve hčeri: Mrs. Catherine De Paoli, Ottawa, 111., in Mrs. Frances Udsich, Joliet, devet vnukov in devet j)ravnukov. Bil je član KgKJ.
-^mrl je po dolgi bolezni Joseph Kolich, star 47 let. Zapušča štiri sestre: Rose, Anne, Mrs. Catherine Matesevic i n Mrs. Veronica Tadej, štiri nečake in eno nečakinjo. Ker je bil vojak v zadnji vojni, mu je Ameriška Legija izkazala zadnje časti. Bil je član KSKJ.
Pueblo, Colo.—Tukaj je 24. oktobra	Jožef Ru& V
Tjolnišnici je bil 9 let. Tu zapušča brata Louis Rus in vnuke Louis, Joseph in John, v stari domovini pa Ivanko in Nežo Lovšin. V to deželo je prišel pred 49 leti. Brat Louis in pje-gova žena sta mu preskrbela lep in dostojen pogreb.
—Umrl je tudi Mr. Videtič. Zapušča soprogo Ano, sina Štefana, sestri Mrs. Mary Kocman v Pueblo in Mrs. Anna Malin v Leadville. Iz stare domovine je prišel pred 49 leti.
—Umrl je tudi Joseph Javor-nik. Bolan je bil dva meseca. Sem je prišel pred 48 leti. Zapu-
(Dalje na 2. strani)
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
češki katoličani so zopet pomilošceni
PRAGA, 13. nov.—Češkoslovaški predsednik Klement Gott-wald je danes ustanovil sodnij-ski postopek proti 153 katoliškim posvetovnjakom, ki so obtoženi, da so kršili novi cerkveni zakon, in obenem pomilostil tudi ostale uradnike, ki so že bili obsojeni.
Časnikarska agencija je naznanila, da so se katoliški uradniki skesali in priznali, da jih je rimsko katoliška hijerarhija zavedla, da so namenoma kljubovali zakonu.
Vile rojenice
g
Vile rojenice so se zglasile 10. novembra pri Mr. in Mrs. Cyril Stanonik, 6706 Bliss Ave., in jima, pustile v spomin krepkega sinčka-drugorojenca. Mati, katere dekliško ime je bila Dorothy Zugel, in dete se nahajata v St. Ann's bolnišnici. S tem sta postala Mr. in Mrs. Martin Zugel iz Carl Ave. tretjič stari oče in stara mama. Čestitamo!
STRAN 2
enakopravnost
14. novembra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING St PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po po.«ti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months-^Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.5Č
Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
S. P. 0 DARILIH AMERIŠKIH SLOVENCEV
Slovenski Poročevalec je 25. sept. objavil članek "Z darili naprednih ameriških Slovencev bomo dobili najmodernejšo otroško kliniko." S člankom je objavljena tudi slika dveh ambulančnih avtov tipa Willys-Overland, ki ju je SANS poslal za glavni odbor Rdečega križa in za Otroško kliniko v ' Ljubljani, članek se v celoti glasi:
Slovenski ameriški narodni svet (SANS), zveza naprednih društev ameriških Slovencev izdaja organizacijska poročilo za svoje plane že od leta 1942, kakor beremo na glavi tega malega časopisa. Vendar ni tako malo, kar smo tu izkopali.
V 20. številki, izdani 24. junija t. 1. v Chicagu, so nam razgrnjeni darovi za otroško kliniko v Ljubljani. Niso to vsi darovi. Omenjeni so samo oni, ki so bili v mesecu februarju in maju odposlani preko morja na Reko. Poleg tega je s temi darovi Golnik dobil dragocene rezervne rentgenske žarnice in filme za masovno rentgensko slikanje, od katerih vsaka zase predstavlja celo premoženje. Slovenska zdravilišča so že po tisku tega poročila sprejela zadnjo pošiljko streptonaycina 1,400 gramov iz 10,000 .dolarskega fonda za zdravila. S tem so poslali ameriški Slovenci skozi dve leti 14 kilogramov streptomycina, ki so ga delila zdravilišča Topolščica, Novo Celje, Senožeče, Ormož.
Kdo so ti "Ameriški Slovenci," kaj je to SANS boste jasno spoznali, šele v zadnjem odstavku. Že sedaj pa povemo, da razen "Ameriških Slovencev" ni streptomycina nih če poslal v svojo staro domovino. Pa ne samo streptomycin. Že v prejšnjem poročilu smo poročali o flourografih, o rentgenskih apai^atih, ki so jih poslali na Golnik poleg ameriških tudi kanadski ^ovenči itd. Vse to so nam dali naši delavci, dale so nam žuljave roke ameriškega in kanadskega Slovenca; te dobre roke pa ne bi mogle biti dobre, če jih ne bi vodila njihova zveza, zveza ali svet naprednih slovenskih ameriških društev SANS.
Naš parnik "Topusko" je nieseca februarja in meseca maja tega leta pripeljal na Reko ogromen in dragocen tovor v 242 velikih tovornih zabojih. Vsebina tovora je bila notranja oprema otroške klinike, ki se sedaj gradi v Ljubljani. SANS je plačal za to opremo 83,397 dolarjev. Toda to še dolgo ni vse. SANS kot organizator pomoči daje ameriškim firmam nova naročila v skladu z napredovanjem stavbe v Ljubljani in z napredovanjem načrtov. Voditelji SANS-a so imeli težko nalogo. Z zbiranjem denarja—človek bi mislil, da je bilo ravno zbiranje najtežje —šlo čudovito hitro. Navdušenje za junaško domovino ni poznalo meja. Težave pa so nastale kasneje. Na eni strani Amerika in njeno posebno stališče napram vzhodnemu bloku, na drugi strani pa naši domači ljudje in njihovo posebno stališče napram novi politični stvarnosti v domovini. Vs.e to je SANS-u gromadilo težave in mu povrhu še jemalo denar, ki so ga morali plačevati za najemnino skladišč, ki jih- zaradi teh težav niso mogli izprazniti.
Pa odprimo vseh 242 velikih zabojev, da že enkrat napasemo radovedne oči na ameriški mašineriji, ki velja 83,397 dolarjev. Vse je tu, kar rabi najmodernejši obrat ameriške klinike. O svetlih nožih in škarjah, o instrumentih, za katere sploh ne vemo za kaj se rabijo, o rentgent-skih aparatih velikih in malih, o vsej zdravniški opremi ne bomo govorili. Tega je na kupe, nad njimi naj uživajo zdravniki. Toda tale bela omarica, kako krasen hladilnik, tamle cela vrsta kopalnih kopjt, nato cele baterije straniščnih školjk. Kaj je le v teh ogromnih zabojih? Cela kompletna kuhinja, vsa na paro z dvema kuhalnima strojema in z 12 kuhinjskih kotlov, ravno tako vsi na paro. Spet kot gore veliki zaboji. Kaj bi to moglo biti? Le kako so jih naložili in prepeljali. To je najmodernejša pralnica. Samo pralni in ožemalni stroj tehta 1,500 kilogramov. Vse bela kovina, elektrika, topla voda in regulatorji. Za obrat človeka skoro ni treba.
Spet dalje 90 umivalnih korit z moderno opremo iz kroma za varno odpiranje in zapiranje tople in mrzle vode. Izza vseh teh reči zopet ogromen zaboj: štirje valni električni likalni stroji (2,100 dolarjev) in še en zaboj: 4,500 kilogramov težak stroj za desinfekcljo postelje s posteljnino vred, cena 7,300 dolarjev. Dalje naštevati se ne izplača. Zabojev je še toliko, da jih danes prav gotovo ne bi mogli vseh odpreti. Ko bo vse to na svojem mestu in v obratu, bo imela Ljubljana najmodernejšo otroško kliniko,
vso čisto in svetlo od emajla in bele kovine.
m
Vse to je v SANS-ovem poročilu številka 20 na drobno
UREDNIKOVA POSTA
Prošnja iz domovine
Joseph Adamič, 1410 E. 52 St. v Clevelandu, je te dni prejel iz Jugoslavije pismo naslednje vsebine:
Pančevo, Jugoslavija — Gotovo se Vam bo čudno zdelo, ko prejmete tole pismo. Takoj bom pojasnila. Nedavno sem potovala v Slovenijo z mojo malo hčerkico na spremembo zraka. Blizu Ljubljane sem na vlaku na klopi našla eno prazno kuverto z Vašim naslovom. Dolgo me je mučila želja, da Vam pišem, akoravno Vas ne poznam in tudi Vi mene ne. Mogoče je sama usoda to hotela, da je moja punčka pobrala to kuverto.
Že vnaprej Vas prosim, da opfrostite moji predrznosti. Verjemite mi, da ne bi pisala, če bi me obup in beda ne nagnale. Tudi jaz sem namreč Slovenka. Ena izmed tisočerih žrtev te strašne vojne. L. 1941 sem bila z več stotinami Slovencev pregnana z možem v Srbijo. Fašisti so mi vse pobrali in 1M2 v ogenj vrgli še moža. Šest mesecev po njegovi smrti sem rodila hčerkico. Ostali sva kar v Srbiji, ker v Sloveniji nimam nikogar več. Moja mala gre letos v šolo. %hna je na programu, a midve nimava niti toplega perila, niti plaščev, niti nimava kje kupiti. Ubogi siroti sva. Večkrat vidim, da naši ljudje dobijo pakete iz Amerike. Jaz nimam nikogar, ne svojcev ne poznancey. Zato se obračam čisto slučajno na Vas. Prosim Vas lepo, če Vam je mogoče ka j starega, kar Vam ni potrebno več, poslati name. če ne morete Vi, prosite kakšne druge . naše tovariše v mojem imenu, da nam malo pomagajo. Ne prosim zase toliko, kakor za mojega nesrečnega otroka. Za vse Vam bova hvaležni.
Pri nas se ne more ničesar dobiti. Še posebno glavnikov nimamo. šivank, cvirna in podvez za otroka Vas lepo prosim, da nam pošljetfe. Bog naj Vam vse povrne, ker midve ne moreva. Srečni ste, zato se nas ubogih sirot spomnite in ne pozabite na naju.
Moja punčka je stara šest let in pol. Radi slabe hrane in ne dtovoljno število vitaminov je vedno bolj slabotna. Bojim se zanjo, ker ona je vsa moja na-da, vse moje na svetu.
Še enkrat Vas prosim, oprostite nesrečni ženi in imejte usmiljenje z ubogo vdovo in razumite mater, ki želi svojemu otroku malo veselja m zdravja. Ne hudujte se in razveselite nas kmalu s svojim odgovorom.
Iskreno Vam hvaležna že vnaprej. Sprejmite iskrene pozdrave od
Marije in Ljubica Nikolič, Jabučki put 14, Pančevo kod Beograda, Jugoslavija.
v
Mr. Joseph Adamič pravi, da če bi hoteli dobri ljudje kaj po-
magati k paketu, da bi on tudi dodal en petak in plačal pošto za paket. Ako bi hotel kdo darovati kaj obleke, naj sporoči Mr. Adamiču in jo bo sam prišel iskat. Njegov telefon je: Express 5759, naslov je pa naveden takoj v začetku pisma.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
v
Enako* je pri dekUcah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
' v
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Društveni koledar
NOVEMBRA 20. novembra, nedelja — Predstava dranl. zbora "Naša zvecda" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 24. novembra, četrtek — Letni koncert pevskega zbora Zar ja na Zahvalni dan v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBRA 26. decembra, ponedeljek — Božična veselica društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
JANUARJA — 1950 15. januarja, nedelja — Plesna veselica društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ v SDD, na Waterloo Rd.^
29. januarja, nedelja — 22-ob-letnica društva Modern Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd.
FEBRUARJA 11. februarja — Valentine ples pev. zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave,
MAJA
7. maja, nedelja—Koncert pev. zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
popisano, da bi vsak darovatelj vedel, za kaj je bil njegov denar uporabljen.
V njem najdejemo slednjič še važen odstavek, ki ga je napisal tajnik SANS-a, Mirko Kuhelj in ki nam pove, po čigavi zaslugi prihajajo ta bogata in dragocena darila v našo domovino. Namreč ne—kot često pišemo in govorimo—od "ameriških Slovencev." Naših rojakov in njihovih potomcev je v Ameriki veliko. Med njimi so tudi oni, ki želijo na vse pretege škodovati današnji Sloveniji in Jugoslaviji. Za domovino pa delajo, prispevajo in bodo še prispevali le tisti napredni rojaki, ki so zbrani v SANS-u. Zavedni člani Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), Progresivnih Slovenk in nekaterih drugih manjših organizacij in ustanov ter posamezniki, ki ne dopustijo drugim misliti zanje. "SANS in njegovi podporniki so bili od vsega početka in bodo tudi v bodoče na strani naroda, pa naj pišejo politični viharji kamor hočejo. Naša kri ni voda. Psi naj kar lajajo, toda karavana bo šla naprej. Prerokbe slovenskih pesnikov so se v preteklosti marsičem izpolnile. Morda se izpolni tudi ona pesem," zaključuje Mirko G. Kuhelj, ki svetuje: "Črna zemlja naj pogrezne lega, ki sedaj odpada."
VESTI IZ KOROŠKE
Neznosne razmere tiščijo našega delovnega človeka k tlom
Prebridko resnico o življenju našega delovnega človeka na Slovenskem Koroškem nam kažejo nekatere težke ugotovitve. Na splošno lahko rečemo, da se koroški oblastniki niti najmanj ne zmenijo za koristi in težnje našega delovnega ljudstva, zlasti našega malega in srednjega kmeta. Po eni strani je naš kmet obdavčen, kd da bi bil največji kapitalist, po drugi strani pa odmerjajo njegovim pridelkom sramotno nizko ceno. Davki naraščajo in jih je toliko, da se ni spoznati, naš kmečki delovni človek jih sploh ne zmore več.
V	hudi stiski se marsikateri zateka k najetnju posojila. Toda ravno tukaj je za našega delovnega človeka nevarnost najhujša. Kmetijska zbornica je postala že izdavna torišče brezobzirnih birokratov, do katerih sploh ne moreš, izvzemši primere, če od našega kmeta kaj potrebujejo. Njen predsednik huj-ska na zborovanjih proti slovenskemu kmetu, ko bi moral prav za prav se zanj zavzeti in se pozanimati za potrebe kmečkega prebivalstva. Sploh sedijo v celovški kmetijski -zbornici ljudje, ki jim je deseta briga, kako životarita naš kmet in delavec. Sicer je n. pr. oddaja krompirja zdaj prosta. Naš kmet ga lahko proda, kolikor hoče. Toda kaj naj počne z denarjem, ki ga dobi za krompir? In kje naj ga proda, ko so pričeli na veliko uvažati krompir iz inozemstva? Obe dejstvi po stavljata v resen dvom vpraša nje, kje in koliko krompirja je mogoče prodati. Naš mali in srednji kmet se pehata od zore do noči za svoj skromni obstanek, njegovim pridelkom pa do ločajo nemogoče nizke cene in otežujejo potem sramotne pro dajne možnosti še z uvažanjem kmetijskih pridelkov iz inozem stva. Nikogar ni, ki bi bil pri pravljen pomagati našemu de lovnemu -človeku v stiski neznosnih razmer, kfer ga tisti, ki bi ga morali podpreti, rajši pri tiskajo -k tlom in oškodujejo, kjer le morejo. Le trdno pove zana skupnost organiziranih zavednih ljudi bo lahko strla sa movoljno, krivično in reakcio narno ravnanje ljudskih pijavk. To skupnost smo si že ustvarili z organizacijo Kmečke zveze za Slovensko Koroško, saj so njeni predstavniki kmečki delovni ljudje, ki dobro poznajo naše potrebe, zahteve in težnje. S še tesnejšo povezavo v vrstah te organizacije si bomo ustvarili pogoje za nadaljno budnost pred grabežljivimi kremplji ljudskih pijavk in uspešnejšo obrambo pravic koroškega slovenskega delovnega človeka.
Svarilno znamenje
Volitve v državni in deželni zbor so za nami. Pokazale so, kako močno je še zmerom zasidran na Koroškem šovinistični nacionalizem, saj bo stranka nacionalnih prenapetežev igrala v koroški deželi kot tretja najmočnejša stranka precej odločilno vlogo. Nacionalizem poganja spet svoje sumljive cvetke.
V	tem je svarilno znamenje zadnjih volitev. Dobro poznamo ljudi, ki so bUi kandidati in vo-lilci na zunaj nedolžne "stranke neodvisnih" ter njihovo pravo politično bojno geslo o "nedeljeni Koroški". Obsoditi pa moramo tudi izdajalsko početje Krščanske ljudske stranke, ki jo s svojim razbijaškim nastopom pomagala nemškim nacistom cepiti enotno slovensko fronto. Volilna izkustva, kjer bomo lahko črpali nadaljne borbene izpodbude pri utrjevanju enotne strnjenosti naših vrst lia Slovenskem Korošku.
Z nasiljem nas ne boste ustrahovali
Mladinca Kori Perč in Blaž Hribernik sta se peljala iz Ve-
likovca proti Železni Kapli. V Reberci je navalila na nju iz zasede skupina zakrinkanih pijanih napadalcev, ki so bili oboroženi s palicami ter koli, in ki so se obnašali kakor zverine. S takšnimi metodami bi radi ustrahovali našo delovno, borbeno mladino, ki ji pa takšni barbarski šovinistični napadi zmerom bolj prepričljivo kažejo pravilnost njene politične poti in borbene odločnosti. Zavedno koroško delovno ljudstvo ogorčeno obsoja zahrbtni napad na oba vrla mladinca, ki bosta odgovorila na podlo početje pijanih skrajnežev s pospešenim, poglobljenim delom v mladinski organizaciji«
Po koroških vaseh
V	Vrbi, Št. Jakobu v Rožu in Pliberku smo gledali prvi slovenski umetniški film "Na svoji zemlji", ki prikazuje težko borbo partizanov v Slovenskem Primorju. Želeli bi si še več takšnih filnov.
V	Bistrici na Zilji se je zbrala množica ljudi, ki je popolnoma napolnila obsežno Nežmano-vo dvorano, in ki je s toplim priznanjem sledila lepi igri Brn-čanov v "Miklovi Zali". O pomenu "Miklove Zale" je spregovoril predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Z witter.
V	Narodnem domu v Hodišah so gostovali Brnčani z uspelo opereto. Brezuspešna so bila prizadevanja izdajalskih elementov, ki bi bili radi odvrnili naše ljudstvo od udeležbe.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
(Nadaljevanje s 1. strani)
šča vdovo Mrs. Frances Javor-nik in sina Franka v Pueblo, v stari domovini pa Jožefa in Frančiško.
—Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Centa, Avendale, so se 24. oktobra ustavile vile rojenice in pustile zalega fantka. Mr. in Mrs. John Centa Sr. sta postala ponovno stari oče in stara mama.
—Poročno dovoljenje sta dobila Stanley R. Samec in Miss Evelyn Jean Novak.
Chicago. — Mirko Kuhel, gl. blagajnik SNPJ in tajnik Sansa, je s kablogramom sporočil svoji ženi, da je njih misija srečno dospela v Belgrad. Iz New Yorka je z letalom potovala 25 ur in pol. Ppleg. Kuhlja in Medveška je šel s to skupino tudi Joseph Zavertnik ml. sin pokojnega Jožeta Zavertnika.
Channing, Mich.—Sorodniki v starem kraju bi ra,di.izvedeli za Johna Romiha, ki je živel v "Lincoln Hillsu, North America''. Zanj žele izvedeti starši in sestre. Kdor kaj ve o nJem, naj sporoči na naslov: .Mary Bez-govsek, Box 17, Channing, Mich.
Homer City, Pa.—Pri podiranju drevesa pred hišo si je zlomila ndgo Ivanka Penko, žena blagajnika dr.št. 290 SNPJ. Nahaja se v okrajni bolnišnici v Indian! (Pa.) in ima nogo v mavcu. Obiski so dovoljeni.
East Helena, Mont. — Anton Murgel, star 57 let, je bil težko ponesrečen pri delu v rudotopil-nici. Delal je kot kretnik in pri premikanju vagonov padel pod kolesa. Prepeljan je bil v bolnišnico St. Peter's, kjer so mu zdravniki odrezali nogo pod kolenom. Pobit je bil tudi na glavi in na levi roki bo morda zgubil prste pri prvem členku.
Milwaukee. — V nedeljo zjutraj, dne 6. novembra, so našli v postelji mrtvega Jožeta Radija. V soboto zvečer se je še dobro počutil. Imel je srčno hibo, katera ga je mučila nad 10 let. Rojen je bil v Spodnji Brezovici pri Višnji gori na Dolenjskem; v Ameriko je prišel pred 45 leti. Leta 1912 se je podal v Jugoslavijo, kjer je potem vodil gostilno v Ljubljani. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je vrnil z ženo Frances v Ameriko Naj prvo se je nastanil v Indiani, nato se preselil v Racine, Wis., kjer je tudi vodil gostilno do prohibicije. Potom je prišel v Milwaukee oziroma na West Allis. Pokojni Jož? je bil znan pri društvih SNPJ, kjer koli je živel. Bil je tudi delegat na več konvencijah jednote. Tukaj zapušča ženo Frances, sina Jožeta, dve hčeri — Olgo Markowitz in Fannie Smole, brata Matha v S. Milwaukeeju, enega vnuka, sestro Rose Žonta v Indianapo-lisu, Ind., v starem kraju pa tri brate in eno sestro. Civilni pogreb se je vršil iz Ermencovega pogrebnega" zavoda na W. Greenfield Ave. v sredo, 9. novembra.
Willartl, Wis.—Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl Frank Auman st., star 64 let, doma iz
od 1912. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, pet hčera, 15 vnukov in brata, v Butteu, Mont., drugega brata, v starem kraju pa tudi brata in sestro. Bil je član SNPJ.
Detroit.—Pri družini Ralph in Margaret Neri so se oglasile vile rojenice in pustile sinčka. Mati je hči Paula in Mary Staudo-bar.
bi Jugoslavija želela kupiti v
-----------,	I dinjenih državah opremo za ra
Cerklja pri Kranju, v Ameriki I dio postaje in radio aparate.
METODISTI PRIPOROČAJO, DA SE PRIZNA KITAJSKO
EVANSTON, 111., 9. nov.— Metodistična komisija za svetovni mir je danes priporočila, da Zedinjene države priznajo ljudsko republiko Kitajsko in njeno komunistično vlado. To priznanje pa bi po mnenju komisije moralo biti "de facto," medtem ko bi se polno priznanje odložilo, dokler si kitajsko ljudstvo ne izvoli uradne vla,4e, Združeni narodi pa ne zavzamejo svoje stališče.
LJUDJE NAJ SE SELIJO ZA UDOBNOST PSOV
NEW YORK, 13. nov.—Ameriška organizacija za prepreče-nje krutega ravnanja z živalmi, je skušala, da bi iz šestih stanovanj na vzhodnem delu New Yorka izselila najemnike^ da bi v ta stanovanja lahko vselila — pse.
Najemniki so bili obveščeni, da se bodo morali seliti in si poiskati stanovanje nekje drugje, ker "ubogi psi" nujno potrebujejo udobno zavetje.
K sreči je v zadevo posegla tričlanska mestna komisija za stanovanje, ki je društvu za zaščito psov preprečila nakane, tako, da se ljudska bitja za enkrat ne bodo morala seliti zato, ker psi nimajo udobnega bivališča.
(Kar naa zanima je, kdaj se bo ustanovilo kakšno društvo za preprečenje krutega ravnanja z ljudmi?)
V ARGENTINI SO ZAPRLI 305 KOMUNISTOV
BUENOS AIRES, 9. nov.— Banes je bilo obsojenih na zaporne kazni 305 komunistov, med njimi 160 žensk„ ki so v soboto sodelovali na proslavi 32-obletnice sovjetske revolucij®-Oblasti so skušale shod preprečiti, češ da poslopje, v katerem j® l:il prirejen, ni "snažno." Komunisti so se temu zoperstavljal^ nakar je bilo aretiranih oseb.
700
ZINKA MILANOVA BO IMELA KONCERTE V ZDA
BEOGRAD, 12. nov. Bivša članica Metropolitan opere Ziu-ka Milanova, za katero je sovjetski radio rekel, da jo je maršal Tito obsul z dragulji in da J® "modni diktator" za žene jugoslovanskih ministrov in generalov, je danes odpotovala v Zedinjene države na trimesečno
koncertno turo.
JUGOSLAVIJA ŽELI OPREMO ZA RADIO
BEOGRAD, 13. nov.
ščeni krogi so danes izjavili,
ge-
-Obve-
14. novembra 1949.
^i>iAEGPRAVNOST
STRAN 3
IVO PIRKOVIČ;
BITKA ZA PLETERJE
(Nadaljevanje)
"Franc Pirkovič je na ,to pismo odgovoril, da je razumljivo, da se bo za Pleterje zavzel, kolikor more, ker mu je samemu do Pleterij, poroštva pa da se^ Veda ne more prevzeti nikakš-%ga, ker to ne odvisi od njega, &»ipak od višjih poveljstev." — Tako nam p. prior, dr. Josip Edgar Leopold, v svojih spominih popisuje črne skrbi, ki jih je prizadejala bela garda glede usode samostana.
Spominjam se, da je tisti čas P- dr. Edgar zaprosil tudi mene, da bi poslal Izvršnemu odboru Of prošnjo, naj partizani samostanu prizanesejo, oziroma, naj ga ob napadu poskušali kolikor mogoče očuvati, če vojaški fazlogi že zahtevajo, da ga napadejo. P. priorju sem svetoval, ^aj na poveljstvu italijanske divizije v Novem mestu zahte-da umaknejo belo gardo iz Samostana. Trpko se je nasmeh-Je že bil tam, pa so ga nevljudno zavrnili, češ, da tega bodo storili. Potem sem me-da mora zahtevati umik be-garde pri Italijanih v Ljubljani; saj mu je zaupana us6da Samostana in mora storiti zato Vse, da izrine nadležno belo Sardo in samostan očuva pred ^iiičenjem, ki mu preti. Spet je P- prior zmajal z glavo; tudi v Ljubljani je že bil, pa so mu neprijazno očitali, da podpira le partizane, bele garde pa da ne bodo umaknili.
Kje ste zdaj "Slovenec" in 'Slovenski dom", kje ste Ja-^orniki in fajmoštri, da bi dvig-svoj glas v obrambo posve-^%ega kraja? Kje ste vsi vi pašni branilci vere, ki si v spo-^ortiih procesijah zadevljete na svoje rame; kje ste, ki pred svetom pepelite glave in zvon jen ju vseh zvonov hrup-zadoščate za grehe tistih, ki '^Ušijo v kasarne spremenjene '^^fkve? Zakaj ste se potuhnili ^ plotove sedaj, ko je vaš čas? %e obletavala čudna vpra-
Ruševine cerkva in samosta-so jim potrebne kot oko flepcu. Z nečloveškim okupa-fjem so se spečali in bi po-
Usoda je hotela, da so se kasneje dogodki razvijali drugače. Obljubljeno pismo sem Izvršnemu odboru OF poslal 11. februarja 1943.
4. Partizani napadejo
Po veliki zmagi nad Italijani in belo gardo na Vivodini, so Cankarjeva, Tomšičeva in Gub-čeva brigada preganjale po Žumberku in Pokolpju Paveliče-ve ustaše, sredi februarja 1943 sta pa Cankarjeva in Tomšičeva dobili povelje, naj v noči od 18. na 19. februarja napadeta belogardiste v Pleterjah. Z njima je krenila čez Gorjance tudi hrvaška XIII. proletarska brigada. Gubčeva je ostala na hrvaški strani, še naprej uničevala železnico v prostoru med Kar-lovcem in Zagrebom ter varovala napad na Pleterje s hrvaške strani. Nadležni in lahkoživi belogardisti v samostanu niso verjeh, da bi bil partizanski opomin resna stvar in se niso prav nič nadejali, da so partizani spletli za njihove grešne hrbte trd bič. Njihova patrola, ki je v četrtek, 18. februarja iz Pleterij obhodila Ban, Ržišča, Velike in Male Vodenice, je sicer prinesla domov novico, da so ljudje videli v Jesenovskem jarku mnogo hrvaških partizanov, ki so prišli tja ponoči, toda to ni bilo v svobodnih Gorjancih nič nenavadnega. Druga pleterske, patrola, ki je bila tisti dan na Javorovici, v Vratnem, Vrhpolju in Mihovem, ni opazila še nikjer nič sumljivega in prav tkko tudi beli gardi v Kostanjevico niso prinesle njene patrole z gorskih krajev nobenih posebnih novic.
Tomšičeva brigada je dobila nalogo, da zapre pri Struškem klancu, na zapadni strani Mo-
krega polja, dohode do Novega mesta; XIII. proletarska brigada bi morala napasti belogardi-stično postojanko na Brezovici, kjer je bil tudi štab II. bataljona, obenem pa bi morala držati Italijane v Št. Jerneju, kjer je imel okupator bataljonsko poveljstvo in baterijo topništva. Partizani so zaprli izhode tudi iz Kostanjevice, kjer je bila poleg Italijanov še 3. četa bele garde; Cankarjevci so dobili povelje napasti Pleterje. Skoraj tri ure hoda dolgo šentjemejsko dolino so partizani oklenili z jeklenim obročem in jo spremenili v ogromno past, v kateri so se tri dni vrstili dramatični dogodki, ponos naše zgodovine. Čuvar svobodnih Gorjancev, Vzhodnbdolenjski odred, je stal takrat na Žumberku in krotil sovražnika pri Metliki.
Cankarjevci so naskočili samostan v četrtek, 18. februarja 1943, okoli 10. ure zvečer,
hrvaški proletarci pa malo kas neje Brezovico. Hrvatom je bil dodeljen za zvezo namestnik komisarja Vzhodnodolenjskega odreda, Franc Pirkovič — čort Na Brezovici so se belogardisti utrdili v hiši, ki so jo po sili vjzeli ljubljanskemu drogeristu Benu Gregoriču; 18 Italijanov, ki so gradili od Kostanjevice proti Beli krajini močno utrjeno obranobno linijo, ki naj bi okupatorja rešila neznosnega pritiska partizanske vojske, je tičalo poleg v hiši kovača Janko-viea. V obzidano in močno utrjeno belogardi&tično postojanko so si izkopali rov, da bi v sili lahko pobegnili k bojevitejšim" belogardistom. Ko je začelo sedaj pokati, so preplašeni Italijani začeli res tiščati k belim, ti so jim pa luknjo v obzidju svoje postojanke zadelali, češ, naj se branijo in nosijo svoj delež borbe sami. Italijani so zmedeni tekali po hiši in rovu. V
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
to:____
^("ebovali sedaj za vsako ceno Našč farizejske pravičnosti. V 'eterjah bodo ruševine, ker jih ^Hzeji potrebujejo in hočejo. . sem v svojih mislih spoznal dejal p. priorju, da store naj da znesejo samostanske '^^•gocenosti i n umetnine n a '^^Jvarnejši kraj, ker ne more prerokovati, kaj se bo s ^^^ostanom zgodilo
Računam, da bo samostan .vpaden s sprednje strani", mi pripovedoval p. prior, "in tu ^ ftato sem pripravljen, da bo ^ del samostana uničen. Zato umaknili, kar je vrednega, Zadnji del samostaa."
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
tem je neki hrvaški partizan vdrl k njim skozi okno in za-vpil nekaj po italijansko. Trije Lahi so se mu predali brez upiranja, ostali so pa v smrtni stiski pritisnili v rov, zapornico porušili in se rešili k belim. Morda so beli odprli rov Italijanom tudi sami.
Ta del borbe so potem Italijani v svojem poročilu poveljstvu 24. pešpolka imenovali "borbo moža proti možu — cor-po a corpo" in so pristavili še, da so bili Italijani hrabrejši od belih.
Svoje tri jetnike je hrvaški partizan pripeljal na poveljstvo v Šmarje. Tu so partizani, v tistih časih še močno gladni orožja, planili najprej po lepo negovanih pištolah, ki so jih nosili Lahi. V tej plemeniti tekmi in drsenju je po nesreči počil strel. Italijani so planili skozi vrata in v noč in, še preden se je kdo zavedal, kaj je bilo, že ni bilo Italijanov nikjer. V partizanskih rokah so pustili le svoje orožje.
Težka, borba pa se je razvila
na Brezovici za belogardistično postojanko. Partizani so začeli z osredotočenim ognjem vsega svojega orožja. Mali top kalibra 65—17 in minomet so postavili kar poleg zazidane in zamrežene hiše in po močni pripravi šli z bombami nekajkrat v napad. Pa je bil preboj skozi bodečo žico in pod hudim ognjem iz močnih sovražnikovih bunkerjev nemogoč. Partizanske položaje pa so tolkli tudi itahjanski minometalci in baterija težkih topov iz komaj kilometer oddaljenega Št. Jerneja.
Vendar so partizani na svojih položajih vzdržali vso noč in belogardiste hudo zdelovali. Posebno s težkim orožjem so jim prizadevali udarce. Top je prebil steno, da so granate eksplodirale v hiši. Pri tem sta bila, pravijo belogardisti, dva njihova težko ranjena, eden pa lažje; Italijani pa poročajo o treh težko in petih lahko ranjenih na Brezovici in ni mogoče vedeti, ali štejejo zraven 'tudi belogardiste ali le svoje.
O partizanskih izgubah na
Brezovici trdijo Italijani, da sta obležala na bojišču partizan, ki je vodil napad, in še nekdo, ki da ju partizani niso mogli odpeljati. Padla naj bi pred kovačevo hišo od hladnega orožja (arma bianca). To pa ni mogoče, ker take borbe pred hišo, v kateri so tiščali Italijani, ni bilo. Če sta v napadu resnično obležala dva partizana, feta padla od krogel ali granat iz Št. Jerneja.
Ob peti uri zjutraj se je XIII. proletarska brigada umaknila z borbenih položajev v zasede in k dnevnemu počitku.
Težjo nalogo in hujše borbe so imeli Cankarjevci to noč v Pleterjah. Dogodke v samostanu naj je posisal p. prior, dr. Edgart akole:
f (Dalje prihodnjič)
tNvesrw us. savings bonds
EAT THE SEED
»••and yow lose the harvest!
The money you have today can be the seed that grows into dreams come true. Eaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 in ten short years.
Dean W. I. Myers of Cornell University^
says: "A financial reserve in U.S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. NoAing meets these two requirements as well as United States Savings Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an offical U. S.'Treasury advertisement — -prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
POSAMEZNIKI
(Nadaljevanje)
se je napolnila s pridelki.
Vili.
'■^kc •^0
ze vedeli, kam bi vse spra-8aj niso imeli prostora. In So pred koruzno trgatvijo delati koruznjak. Kajpa
^1
tli
^opet ga je oče tesal in skla-

^anta pa sta kopala ob stra-vrtu, kjer ne bi utesnjeva-ij^^^'^oiTfinega prostora, podzem-iji ' BO jo podložili z lesom Pokrili z zemljo. To bo prostor K.^^'^nipir, ker kleti nimajo.
bo treba sem spra-I ^ že zdaj je kazalo, kako pre-° je vse in da bo treba na-
posled res postaviti nekaj novega, večjega kakor je to.
Od doma se ni nihče odtrgal, temveč so se prav zvesto držali te skromne domačije. Kruha je bilo vendarle dovolj. Vse poletje so jedli čistega rženega, šele na jesen so začeli primešavati koruzo. A tudi ta kruh je bil dober, dišal je po nečem posebnem, česar človek ni mogel določiti. In to prijetnost, da je kruh na mizi in še tak, so predvsem občutili otroci, ki so si zdaj laže rezali kos za kosom kakor lani in prej. Res, da niso smeli s kruhom zameta vati, kakor bi se jim sa-
mim zdelo, vendar stradali zopet niso kot nekoč.
Vse je bilo nekam umirjeno in urejeno, le Matija se je odtegoval delu. Te jeseni ni več ne oral ne sejal. Drugo leto torej ne bo več rasel njegov kruh. Marko je opravil vse to. Zato se fantu ni ljubilo nič več tako kakor pred letom. Če je bil doma, je polegal pri peči, zlasti ko je-postajalo hladneje, če pa je šel kam v vas, je ostal tam po cele ure. To ni bil več tisti skrbni, delavni človek, ki je lani uredil vse njihovo gospodarstvo, temveč nekak potepuh, ki je iskal samo, kje bi mogel dobiti kakšen dinar za cigarete. In zgodilo se je, da je pozimi hodil celo nekam spat. Kam je zahajal, tega niti mati ni mogla izvedeti, dokler naposled ni prišlo do spora med njim in Mirkom.
Zgodilo se je, da je Marjeta Čehakova zanosila. Bila je to mlado dekle, svojih devetnajst
let. Njena mati je bila znana daleč okoli. Ne toliko iz zadnjih let kakor od prej, predvsem še izza vojne. Imela je dva zakonska otroka in enega nezakonskega. Zdaj po vojni so dobili nekaj zemlje in so jo obdelovali. Marjeta, njena najstarejša hčerka, je bila dovolj čedno dekle, da je zamikala naposled tudi Matijo.
In zgodilo se je, da je Čehav-kova stara poslala k Magdiče-vim sporočilo, da se mora eden fantov poročiti, namreč z njeno hčerjo.
Ko je oče to zvedel, ga je spreletelo, kakor bi ga kdo oblil s mrzlo vodo. Tako torej, si je dejal. Zato so hoteli vsak svoje. Še huje pa je bilo, ko je med fantoma samima prišlo do prvih sporov. Kateri naj jo vzame in kateri je kriv.
"Najbrže," je dejal oče nekoč naravnost, "sta oba kriva. To ni moja stvar, uredita sama, kakor se vama zdi. Jaz vaju nisem tja
zavajal in vama nisem branil; dovolj stara sta, da bi lahko vedela, kako se take stvari končajo."
Ker pa je Matiji čas potekal in je bilo treba iti k vojakom, si je dekle nekaj premislilo in na-mah je bil kriv samo Marko. Tako daleč je prišlo, da je na neki veselici, ki je bila pred pustom. Marko Matijo z nožem obdelal. Bilo je splošno pohujšanje. Matija se je komaj zavlekel domov in ležal dva dni. Pri hiši niso mnogo govorili. Oče je prihajal •z delavnice samo jesti in nato takoj spet odšel. Nikogar ni pogledal. In če ga je kdokaj vprašal, se je samo zarezal, kakor bi hotel koga ugrizniti.
Preden se je vse uredilo, je Matiji prišel čas, da se poslovi od doma. Bil je še nekoliko slab, V'obraz bled, oči so bile utrujene, toda zdelo se je,' da mu je vendarle prav, da poj de z doma. Kakor bi se naveličal življenja v tej hiši. Oče se je sicer srdil
nanj, vendar si ga je tisti dan želel, da bi spregovqril z njim kakšno besedo. Fanta pa prej ni bilo, dokler ni bil z vsem gotov in je imel le še malo časa,, da se p i mogel predolgo muditi in raz-govarjati.
"Tak pa zbogom," je naposled iztisnil in ponudil očetu roko. Bilp mu je neprijetno. Sam ni, vedel zaradi česa. Oče je bil nekaj posebnega, čeprav se je včasih prepiral z njim in se jezil nanj. Bil je naposled Človek, ki jo gledal v življenje vse drugače, kakor na priliko mati ali kdo drugi. Imel je občutek, da govori z njim poslednjič. Odslej si ne bosta imela nič več povedati. Ko bi\ se mogel zdaj oprostiti pred njim, ki je znal marsikaj molče prenesti.	—
"Zbogom," je dejal oče" kratko in zatrl vsako čustvo v sebi, da po glasu ni bilo mogoče spoznati, kaj misli. Potem je šel v kot k steni, kjer je imel neko
skrinjico, obešeno na steno, jo odprl in premetaval po njej, dokler naposled ni izvlekel iz nje majhne vrečice, kakor bi imel v njej klej. Kaj je jemal iz nje, Matija ni mogel videti, ker je bil oče obrnjen stran. Nato je oče zopet zaprl tisto skrinjico, se vrnil k njemu in mu pomolil z roko.
"To," je dejal. "Včasih človeku prav pride." Fant je podzavestno iztegnil roko kakor nekdanje dni, ko je bil še otrok in' je oče imel kaj posebnega, pa je samo njemu namenil. "Ce ne.za kaj drugega, vsaj za pisma in kakšno cigareto." Matiji je obležal na ^ dlani papirnat denar. Ni ga pregledal, toda čutil je, da ga je dokaj. Zardel je pri tem, kot bi oče storil kaj pregrešnega. Tu ima denar, je pomislil, in ga skriva pred materjo, ki je vajena, da mu vsega pobere.
(Dalje prihodnjič)
stran 4
enakopravnost
14. novembra 1949.

MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
'S. w
ČETRTA KNJIGA f
(Nadaljevanje)
—	Kaj se še zdaj nisi privadil? — je vprašal Fbmin. — Koliko ljudi si že pobil, pa se nisi mogel privaditi? Saj potlej nimaš srca, ampak zarjavelo železce .namesto njega . . .
Čumakov je prebledel in se razjarjeno pognal proti ^omi-nu.,
—	Zdaj se ne obreguj obrne, Jakov Jefimovič! — je tiho rekel. — Ne draži mi zdaj srca, če ne, te lahko počim . , , Paše kaj lahko!
—	Kaj pa se mi je treba obregovati obte? Tudi brez tega imam zadosti skrbi, — je pomirljivo rekel Fomin, legel na hrbet, zamežal pred soncem in se z užitkom pretegnil.
16
Proti Grigorijevemu pričakovanju se jim je v poldrugem tednu pridružilo kakih štirideset kozakov. To so bili ostanki raznih majhnih tolp, razpršenih v bojih. Ko so zgubili svoje ata-mane, so se klatili po okrožju in radi prestopili k Fominu. Bilo jim je popolnoma vseeno, komu služijo in koga pobijajo, samo da jim je bila dana priložnost za udobno potepuško življenje, da so lahko ropali vse, kar jim je prišlo pod rqke. To so bili izgubljeni ljudje in ko jih je Fomin pregledoval, je zanič-Ijivo rekel Grigoriju: "Nu, Me-lehov, svojat je prišla k nam-, ne pa ljudje . . . Obešen^aki, kakor bi jih izbral!" V globini duše se je imel Fomin. še zmeraj za "borca za delovno ljudstvo" in govoril je, čeprav ne več tako pogosto kakor včasih: "Mi smo osvoboditelji kozakov . .■ .■ " — Najbolj neumno upanje ga trmasto ni popustilo. Spet je začel gledati skoz prste na ropanje, ki so ga počenjali njegovi sobojevniki, ker je menil, da je vse to neizogibno zlo, s katerim se je treba sprijazniti, da se bo sčasoma otresel roparjev in da bo prej ali slej pravi vojskovodja uporniških edinic, ne pa ataman neznatne tolpe . . .
Čumakov pa je brezobzirno imenoval vse fominovce "raz-bojničke" in se do ohripelosti prepiral, ko je prepričeval Fo-mina, da tudi on sam, Fomin, ni nič drugega kakor tolovaj z velike ceste. Med njima je dostikrat prišlo do ognjevitega pričkanja, kadar drugih ni bilo blizu.
—	Jaz sem idejni borec zoper
Uncle Sam Says



Thousands of farmers and ranchers all over America are making certain today that their future will be bright and promising by continuing to Invest all they can in V. S. Savings Bonds. They realize that this is the safest, surest way to build that financial reserve so necessary to the successful management of a ranch or farm—to provide new buildings, to finance repairs and improvements, to purchase additional livestock and equipment, and to Insure a future Income on which to retire. Every $75 planted in V. 8. Savings Bonds today will grow. In just ten years. Into $100.
V.S. Tnuutj Dtptrtmtnt
sovjetsko oblast! — je vpil Fomin in škrlatel od jeze. — Ti pa me, vraga, tako pregrešno psu-ješ! Ali doumeš, bedak, da se borim za idejo?!
—	Nikar mi ne soli pameti! — je ugovarjal Čmnakov. — Nikar mi luči ne skrivaj. Saj nisem več otrok! Vidiš ga, idej-nika! Prav navaden razbojnik si in nič drugega. Kaj pa te je strah te besede? Ne gre mi v glavo!
-T Zakaj me tako sramotiš? Zakaj, čeljust ti skažena?! Oblasti sem se uprl in se bojujem zoper njo z orožjem, kakšen razbojnik sem neki? . , .
—	Ravno zato pa tudi si razbojnik, ker se upiraš oblasti. Razbojniki so zmeraj nasprotni oblasti, od praCavna je tako. Naj še bo one, sovjetska oblast je vendarle, od sedemnajstega leta se drži in kdor nastopi zoper njo, je pač razbojnik.
—	Prazna glava! Kaj pa general Krasnov -— ali Denikin — sta bila tudi razbojnika?
—	Kaj pa drugega? Samo z naramniki . . . Ampak naram-niki, kaj pa je to takega. Tudi midva si jih lahko nadeneva . .
Fbmin je udrihal s pestjo, pljuval, ker ni dobil prepričljivih razlogov, in prekinjal nekoristno^ prepiranje. Nemogoče je bilo prepričati CuniakOVa o kaki reči . • . ' '
Večidel so bili vsi, ki so na riovo prišli v tolpo, sijajno oboroženi in oblečeni. Skoraj vsi so imeli dobre koWjfe, ki so zmagovali neskončne pohode in brez težav opravljali premike po sto vrst na Cian. Nekateri so imeli po dva konja:' enega so imeli osedlanega, drugi pa, ki so mu rekli ksebni, je šel prazeh zraven jahača. Če je bila sila, so se presedali s konja na konja, jim dajali priložnost, da so si zapovrstjo odpočivali, in tako je jezdec z dvema konjema lahko premeril blizu dve stč vrst na dan.
Fomin je nekdaj rekel Grigoriju:
—	Ko bi bili imeli spočetka po dva konja, bi nas za vraga ne ugnali! Milica ali rdečear-mejci edinice ne smejo pobirati prebivalstvu konj, bojijo se to napraviti, nam pa je vse dovoljeno! Moramo si oskrbeti za
vsakega rezervnega konja, potlej nam pa zlepa ne bodo kos! Stari ljudje so pravili, da so v davnih časih menda Tatari tako hodili naskakovat, vsak je imel po dva konja, včasih pa tudi po tri. Kdo bi mogel take dohiteti? Tudi mi moramo tako napraviti. Meni je ta tatarska modrost hudo povšeči.
Konje so si kmalu omislili in to jih je izprva napravilo resnično neujemljive. Konjeniška skupina milice, ki so jo vnovič sestavili v Vešenski, jih je zaman poskušala dohiteti. Rezervni konji so omogočali maloštevilni Fominovi tolpi, da je lahkotno popustila nasprotnika, se odmaknila od njega za nekaj premikov dalje in bežala pred tveganim spoprijemom.
Toda sredi maja se je skupini, ki je tolpo po številu skoraj štirikrat prekašala, posrečilo, da je zvito pritisnila Fomina k Donu ne daleč od vasi Bobrov-skega v usthoprskem okraju. Po kratki bitki pa se je tolpa navzlic temu prebila in ušla po bregu Dona, pri Čemer je izgubila osem mož, ki so bili ubiti in ranjeni. Kmalu potem je Fomin predlagal Grigoriju, naj prevzame mesto načelnika štaba.
—	Potreben nam je izobražen človek, da bomo hodili po načrtu, po zemljevidu, če ne, nas bodo kdaj stisnili in nam spet dali po repu. Loti se, Grigorij Pan-televič, te reči.
—	Ko lovimo milico in jim robimo glave, za to štab ni potreben, — je mračno odgovoril Grigorij.
—^ Vsak oddelek mora imeti svoj štab, ne čvekaj neslanosti.
—	Vzemi čumakova na to mesto, če ne moreš živeti brez štaba. '
—	Zakaj pa ti nočeš?
—	Niti sanja se mi ne o tem opravilu.
—	Cumakovu pa se?
—	Tudi čumakovu se ne.
—	Zakaj, vraga, mi ga pa potlej podtikaš? Ti si častnik in moraš imeti pojem o tem, poznati moraš taktiko in vse druge take stvari.
Samostojno podporno društ.
"LOŠKA DOUNA"
Uradniki za leto 19Jf9: Predsednik: Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave. Podpredsednik : John Lekan. Tajnik: Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 9183. Blagajnik: John J. Leskovec. Nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Anton Petkovšek. Zastopnik za klub društev SND: John Lekan. Zastopnika za Slov. dom na Holmes Ave.: John Zni-daršič in George Marolt.
Redne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St, Clair Ave.
THE JAMES CHINA CO.
3370 EAST 55th STREET, pri BROADWAY Cleveland 4, Ohio — tel. VU 3-5550
Vabljeni ste, da obiščete našo razložbeno sobo; imamo popolno zalogo namizne posode ameriškega in importiranega izdelka; majhne figure, itd. Vse po zmernih cenah.
NAZNANILO
Cenjenim prijateljem in znancem naznanjamo, da smo otvorili nanovo
GOSTILNO
na 7513 St. Clair Ave.
kjer smo prostore modernizirali in preuredili.
Tu bomo postregli naše posetnike z najboljšo vsakovrstno pijačo—pivom, vinom in žganjem—
ter z okusnim prigrizkom.
Vabimo in se priporočamo prijateljem ter rojakom
za obisk.
Mr. in Mrs. ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave.
—	Jaz sem bil ravno tak častnik, kakor si zdaj ti komandir oddelka! Taktiko pa imamo eno samo: potikaj se stepi in na gosto glej okoli sebe ... — je porogljivo rekel Grigorij.
Fomin je pomežiknil Grigoriju in mu zapretil s prstom.
—	Skoz in skoz te spregledan)! Ves čas se nekaj v senci tajiš? Rad bi ostal skrit? To, bratec, ti ne pomore! Bodisi vodnik, bodisi načelnik štaba, ista figa. Misliš, da ti bodo prizanesli, če te ujamejo? Boš še čakal, da veš.
—	Nič ne premišljujem o tem, brez potrebe sumničiš, — je dejal Grigorij in pazno ogledoval ročaj pri sablji. — Ali česar ne znam, za tisto tudi ne maram prijeti . . .
—	Nu, če nočeš, pa ni treba, bomo že kako shajali tudi brez tebe, — je potrdil užaljeni Fomin.
V okrožju se je rezko spremenil položaj: po domovih imo-vitih kozakov, povsod, kjer so poprej sprejemali Fomina sila gostoljubno, so zdaj s pahi zapirali leso, gospodarji so se eno-dušno razbežali, ko se je tolpa pokazala v vasi, se skrivali po sadovnjakih in ogradih. Prehod-
Oprostilo!
žal mi je, da sem po nedolžnem obtožil Mrs. F. D.
Frank Žiberna
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
'A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 E. 74 St. — EN 4371 ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DPUŽINI. čE IMATE NAPRODAJ, ' DokliCite
IV 7646
REALTOR
SEE A
FIRST!
What a value! Genuine Maytags, $124.95-T $179.95. Easy terms. Liberal trade-in. Come in today.
Pri nas dobite popust v gotovini
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK
na porota revolucionarnega sodišča, ki je prispela v Vešensko, je strogo obsodila dosti kozakov, ki so poprej ustrežljivo sprejemali Fomina. Glas o tem se je daleč razširil po okrajih in imel -primeren vpliv na pamet tistih, ki so odkrito kažali svojo naklonjenost do tolovajev.
V štirinajstih dneh je napravil Fomin zajeten kolobar po vseh okrajih gornjega Dona. V tolpi je bilo že blizu sto trideset sabelj, za njimi pa ni hodila več v naglici sestavljena konjeniška skupina, ampak nekaj eskadro-nov trinajstega konjeniškega polka, vrženih z juga.
Izmed tolovajev, ki so se zadnje dni pridružili Fominu, so bili mnogi doma iz oddaljenih krajev. Na Podonje so prišli po raznih potih; nekateri so sami zase pobegnili iz vojašnic, ječ in taborišč, pretežna večina pa jih je bila skupina nekaj ducatov sabelj, ki se je odcepila Ma-slakove tolpe, dalje pa tudi
PRIJAZNA HIŠA
za eno družino je naprodaj v slovenski naselbini v Collinwoodu. Ima 6 sob in kopalnico, ognjišče, avtomatično plinsko kurjavo, garažo in lep vrt. Hiter kupec jo dobi po nizki ceni. Se lahko takoj vselite. Lepa prilika za večjo slovensko družino.
MATT PETROVICH 261 E. 150 St., KE 2641
v blag spomin
prve obletnice prerane smrti ljubljenega soproga, očeta in očima
LUDVIK
ki je zatisnil svoje mile oči za vedno dne 13. nov. 1948.
Ejio leto v večnost je poteklo, odkar Tebe več med nami ni, dolgočasno je življenje,
polno tuge in žalosti.
Tam v grobu hladnem zdaj
počivaš,
misli naše so pri Tebe vsikdar, in tolažimo se, da enkrat se zopet skupaj snidemo!
ŽALUJOČI OSTALI:
JENNIE, soproga LUDVIK, sin MARGARET RADEL, VICTORIA SMITKO in DOROTHY MILLER, hčerke sedem pastorkov VICTOR, brat
Cleveland, Ohio, dne 14. novembra 1949.
RABITE POSTREŽBE?
ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko:
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE.
Cleveland 3, Ohio
Tel. HE 4148
POŠILJAMO denar ▼ Jugoslavijo, Trst, >Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO karte za prekmorske kraje in nazaj po originalnih cenah.
AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah.
ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. če želite nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno odpremljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih zadev.
OPRAVLJAMO NOTARSKE posle.
Za nadaljM pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko:
A. KOLLANDER
ostanki Kuročkinove tolpe. Ma-slakovci so se voljno razdelili in so bili v vsakem vodu, kuročki-novci pa se niso marali ločiti. V celoti so sestavljali poseben vod, ki je bil trdno strnjen in se je zadrževal malo vstran od vseh drugih. V bitkah in pri počiva-nju so nastopali skupno, branili drug drugega in, če so oropali kje kako štacuno EPO ali skladišče, so vse zmetali v skupni vodni kotel, razdelili plen enakomerno in se strogo ravnali po načelu enakosti.
\
Nekaj terskih in kubanskih
DELO BI RAD
dobil pred kratkim došli rojak. Izučen tesar-mizar. Sprejme tudi kako drugo delo. Kdor ima kakšno delo, je prošen, da sporoči na
1309 E. 55 St., HE 4530
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.. IV 6939
Se priporočamo za idelavo poročnih, družinskih in vseh drugih slik po zmernih cenah.
ODPRTO OB NEDELJAH
kozakov v ponošenih čerkeskah, dva kalmika iz velikoknjažeske-ga okraja. Letonec v visokih, do stegen segajočih lovskih škor-njih, petero mornarjev anarhistov v progastih srajcah in v bluzah, obledelih na soncu, so napravili še bolj raznoliko ze tako pisano oblečeno moštvo Fominove tolpe.
(Dalje prihodnjič)
L O V C rr
pozor!
Pri nas si lahko nabavite
LICENCE ZA LOV PUŠKE IN KROGLE SRAJCE IN HLAČE
ter vse druge potrebščine.
St. Clair Hardware
LADDIE in JOE, lastnika
7014 ST. CLAIR AVE.
Imamo vsakovrstne potrebščine za dom ter železnino.
1875
1949
Naznanilo in zahvala
Globoko potrtega in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem« tužno vest, da je za vedno mirno v Gospodu zaspal naš dragi soprog in ljubljeni oče in stari oče
John Omerza
ki je tako nenadoma preminul in nas za vedno zapustil dne 8. oktobra 1949 v starosti 74 let. Pokojni je bil doma iz Vodic nad Ljubljano.
Pogreb se je vršil dne 12. oktobra iz Jos. Žele pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in po opravljeni sv. maši zadušnici je bil prepeljan na Kal vari jo pokopališče, kjer je bil položen k večnemu počitku.
Na tem mestu se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Cimpermanu za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi za obisk na domu. Enako hvala Msgr. Hribarju za obisk v bolnici.
Naso iskreno zahvalo naj prejmejo vsi števil* . "i prijatelji, ki so blagopokojnemu v zadnji po* zdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci.
Prisrčna hvala tudi vsem, ki so darovali svete mase, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše.
Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovil od njega, ko je počival na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba, ter ga tako lepo spremili na njegoveiB zadnjem potu vse do groba. Lepa hvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 71 ABZ za toliko udeležbo pri pogrebu in ker so se tako častno poslovili od njega.
Iskrena zahvala vsem, ki so dali svoje avto* mobile pri pogrebu na razpolago povsem brezplac* no. Lepa hvala sosedom, kakor tudi vsem onii* prijateljem, ki so nam na en ali drugi način kaj pomagali in nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh.
Lepa hvala Joe Zele in Sinovi pogrebnem** zavodu za vsestransko pomoč in požrtvovalnost ter za tako lepo urejen pogreb.
Tebi, predragi in nikdar pozabljeni soprog i"* oče, se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje, odšel si od nas v neskončno večnost, da prejmeš plačilo« ki si ga zasluzil. Mi sedaj ob Tvojem svežem grobu Ti še enkrat iskreno želimo: Bog Ti daj večni tnit in pokoj!
Žalujoči ostali:
MARY OMERZA, soproga JOHN, FRANK in ANDREW, sinovi MARY por. ULLE, FRANCES por. VENCEL« ALICE por. ULLE, hčere
ZET JE, SINAHE, VNUKI, VNUKINJE« in DRUGI SORODNIKI
Cleveland, Ohio, 14. novembra 1949.