Poštnina plačana v gotovim. Leto XVIII., št« 59 Ljubljana, četrtek 11, marca 1937 Cena I Din u pra vniatvo> ujuoij&na, tuialljeva ulica 0 — reiefon St. 8122, 8123, 3124. 3125, 3126. Loseratn) addelek: Ljubljana, Selen-burgova al 6 - lei. *392, 3492. eoornžnica Maribor: Gosposka ulica at.il — reiefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL st. 2 Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. za vodili: LJubljana St. 11.842, Praga člslo 78.180, Wien St 105241. Blumova politika Ko je Blumova vlada dne 27. februarja po hudi parlamentarni borbi z desničarsko opozicijo izvojevala s 152 glasovi večine novo zmago, ki se je zdela v navedenih prilikah še posebno prepričevalna, so se začeli javljati v Franciji glasovi, da si bo vlada ljudske fronte dovolila sedaj končno nekoliko »oddiha«. Ti glasovi so se opirali tudi na izjave samega Bluma, ki je pred parlamentarno bitko napovedal daljši odmor v izvajanju svojih socialnih reform. Blumova napoved o odmoru v reformnem delu vlade je bila taktično dobro preračunana poteza. Znjo je hotel izbiti opoziciji iz rok glavni argument proti svoji socialni politiki, saj je opozicija neprestano zatrjevala, da je edino prenaglo izvajanje socialnih reform povzročilo sedanje finančne tez-koče. V parlamentu pa je Blumova vlada navzlic očitkom opozicije ponovno odnesla zmago in s tem prepričala tudi svoje najhujše nasprotnike, da je napad na vlado v parlamentu nemogoč. Vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialisti in radikali, a podpirajo tudi komunisti, je za enkrat nerazdružljiva. K tej povezanosti sta v veliki meri pripomogla Blumova spretna zunanja in socialna politika. Na obeh področjih je Blum dosegel uspehe, ki jim tudi opozicija ni mogla odreci vrednosti in važnosti. Ahilova peta Blumove vlade pa so bile državne finance. Finančni položaj je postajal v zadnjih mesecih bolj in bolj težaven, tako da je pred kratkim celo sam finančni minister Auriol javno priznal, da potrebuje vlada za kritje svojih obvez v tem letu okoli 36 milijard frankov. Bilo bi seveda napačno iz tega sklepati, da je do teh povečanih finančnih potreb prišlo samo zaradi izvajanja Blumove socialne politike. Res je, da so Blumovi socialni zakoni, kipa so bili nujni in ki bi se jim tudi nobena druga vlada ne mogla odreči, povečal: državne izdatke in s tem tudi proračunski deficit. Razen tega pa so zlasti povečane potrebe oboroževanja znatno pripomogle k zvišanju izdatkov in s tem k zvišanju deficita. Končno pa pride v poštev kot silno važen činitelj še beg kapitala iz Francije, ki se je po devalvaciji v lanski jeseni še povečal. Blagajne državnega zaklada so se praznile in vlada se je znašla pred dejstvom, da ne bo mogla več izpolniti svojih finančnih obveznosti v skladu z novimi potrebami. Kakšno pot je potemtakem vladi v takšnih okoliščinah narekovala stvarna presoja položaja? V svojem govoru o najnovejših finančnih ukrepih je Blum postavil naslednjo alternativo: ali se odločim za nove prisilne ukrepe, za nov državni pritisk, za ponovno devalvacijo franka in strogo devizno kontrolo ter tako kapital, ki nam je zbežal, prisilimo k vrnitvi, ali pa skušamo isti namen doseči po drugi, lepši in manj prisilni poti. Prva pot bi bila v skladu glede namena in sredstev z vso dosedanjo politiko Blumove vlade, ki ie vodila v dirigirano gospodarstvo. Druga pot pa bi pomenila žrtvovanje dosedanje politike zaradi potreb, ki se jim vlada ni mogla več odpovedati, ako ie hotela izpolniti svoje obveznosti. In Blum se je odločil za drugo pot, pot liberalnega gospodarstva, po kateri naj se vrnejo Franciji kapitali, ki so jih njih lastniki zaradi nezaupanja v solid-nost francoske valute prenesli v tujino. V ta namen se je Blumova vlada odpovedala vsaki nasilni finančni politiki in se nepričakovano odločila za liberalne ukrepe svobodne trgovine z zlatom in za razpis posojila za državno obrambo, ki naj pripomore k uravno-vešenju državnega proračuna, obenem pa k vrnitvi kapitala v državne zakladnice. Vlada se s tem odreka nadaljnji devalvaciji, devizni kontroli in vsem drugim prisilnim finančnim meram ter izjavlja, da želi ostati zvesta valutnemu sporazumu z Anglijo in Ameriko. V tem smislu nudi podpisnikom posojila tudi posebne valutne garancije, ker dopušča podpisovanje posojila v valutah vseh treh držav, ki so podpisale valutni sporazum z dne 25. septembra lanskega leta. Vrnitev kapitalov skuša torej vlada doseči z odstranitvijo vzrokov, ki so dovedli do njih bega v tujino. Blum je v svojem govoru po radiu izrečno priznal: Beg kapitala je dejstvo; lahko ga preprečimo s silo, toda v tem primeru se moramo odločiti za prisilni in nadzorni sistem, ki bi ga ne bilo mogoče po mili volji omejevati in ki ga vlada sama ne smatra združljivega z nujnimi potrebami svoje mednarodne politike; ako gibanj kapitala v njih najrazličnejših oblikah ni mogoče obvladovati s silo, potem se moramo raje potruditi, da vplivamo nanje pri njih izhodnih točkah. Nasprotniki Blumove politike so označili njegova nova finančna načela za pot v Kanoso. Ugoden odmev novih finančnih ukrepov francoske vlade pri opoziciji bi to domnevo potrdil. Načelno vprašanje pa, ali bo novi finančni sistem boljši od prejšnjega, s tem še ni DEGRELLE SILI NA VOLITVE Borba med vlado In reksisti v Belgiji — Van Zeeland bo nastopil kot kandidat vladne koalicije proti vodji reksistov Degrellu Bruselj, 10. marca. b. že nekaj dni se je v belgijski prestolnici govorilo, da nameravajo vsi reksistični poslanci odložiti svoje mandate in s tem izsiliti nove volitve v belgijski parlament. Govorice se v tem obsegu sicer ne potrjujejo, pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da je reksistični poslanec Olivier zares odložil svoj poslanski mandat in da so njegovemu zgledu sledili tudi vsi namestniki poslancev na Degrel-lovi reksistični lista. Degrelle je to svečano razglasil na nedeljskem zborovanju svojih pristašev, na katerem se je direktno dotaknil tudi vprašanja novih volitev in je v tej zvezi dejal med drugim: Vojna napoved Zeelandoveims režimu Van Zeelandovemu režimu napovedujemo vojno. Po Olivierovem odstopu so potrebne nove delne volitve. Kandidiral bom sam. Ako bom izvoljen, bom svoj mandat odstopil kakemu namestniku. Ni nas strah, ako ne zmagamo, bo vsaj naša vest čista. Redne parlamentarne volitve bodo šele leta 1940. Očividnc Degrelle ne želi toliko časa čakati na svojo zmago. Ako bomo zmagaii že v 40 dneh, je izjavil na shodu, bomo stopili pred kralja in mu rekli: »Narod v Bruslju je spregovoril in ima pravico sedaj, da spregovori tudi drugod. Zato pomeni za nas zmaga v Bruslju razpust parlamenta in končno zmago še v tem letu. Reksisti se žele torej poslužitl iste taktike, kakor so se je leta 1935 po-služili socialisti, ki so poslanca Spaaka pustili ponovno izvoliti. Protiakcija vlade Vladna koalicija hoče Degrellove spletke preprečiti s predložitvijo novega zakona, ki naj bi prepovedal samovoljno odlaganje poslanskih mandatov,' oz. razpis delnih volitev zaradi odstopa posameznih poslancev. To se zdi vladi toliko bolj potrebno, ker obstoji nevarnost, da bodo Olivie-rovemu zgledu sledili še ostali reksistični poslanci, ki jih je v belgijskem parlamen- Seja narodne skupščine Napeta debata o predloženih aniandmanih — Izjava poslanskega kluba JNS — Počastitev spomina umrlega poslanca Milana Pribičeviča Beograd, 10. marca. p. Narodna skupščina je danes ves dan razpravljala o finančnem zakonu in o vladnih aniandmanih k njemu, Seja je brez opoldanskega odmora trajala od 8. zjutraj in zvečer ob pol 11. še ni končana. Posl. Voja Lazič je protestiral proti temu. da poslancem ni dan čas, da bi proučili poročilo finančnega odbora o amandmanih. Skliceval se je na poslovnik, ki določa, da mora biti za proučitev poročila najmanj 24 ur časa. Predsednik Čirič mu je odgovoril, da se mora proračunska debata na vsak način še danes končati, da bo proračun s finančnim zakonom potem pravočasno dostavljen senatu Skupščinska večina je stališče predsednika Čiriča odobrila. Pred, prehodom na dnevni red je predsednik skupščine čirič sporočil narodni skupščini, da je v Motreuxu preminul narodni poslanec g. Milan Pribičevič. Narodni poslanci so stoje poslušali predsednikov govor, v katerem je izjavil, da je bil pokojnik poslanski tovariš, čeravno ni izročil svojega pooblastila, a imel je zaupanje naroda, ki ga je izvolil za svojega poslanca. V lepih besedah je orisal veliko nacionalno delo Milana Pribičeviča, ki se je boril za Jugoslavijo in jugoslovensko idejo enako hrabro z mečem, kakor s peresom in ki zasluži, da mu ves jugoslovenski narod ohrani časten spomin. Narodna skupščina je počastila pokojnega Pribičeviča s trikratnim »Slava!« Nato je bilo prečitano in odobreno poročilo verifikacijskega odbora, s katerim je bil potrjen mandat narodnega poslanca Djordja Petkoviča, ki je kot tretji poslanec, izvoljen na listi dr. Mačka, prišel v narodno skupščino. Sledilo je čitanje interpelacij. Med drugimi je vložil interpelacijo nar. posl. Raj-ko Turk glede izločitve železniških objektov v Ljubljani iz dimnikarskih rajonov. O Skupščina je takoj nato začela razpravo o finančnem zakonu in amandmanih. Razpravo je z daljšim govorom otvoril finančni minister Dušan Letica, ki je izjavil, da so naknadno predloženi amandmani viade izraz novo nastalih potreb. Proračun je bil predložen pred tri in pol meseca, med tem časom pa so nastale razne nujne potrebe. ki se urejajo sedaj z amandmani. Večina amandmanov je takih, ki dajejo posameznim ministrom in vladi pooblastila za ureditev administrativno-pravnih zadev in s katerimi se dajejo vladi na razpolago sredstva za zgraditev splošno koristnih objektov in s tem omogoča pospešen je in izboljšanje državne uprave in gospodarskega življenja. Med amandmani so tudi taki, ki prinašajo davčne olajšave za široke sloje. Zato prosi, naj skupščina finančni zakon in predložene ter v finančnem odboru odobrene amandmane sprejme. Poročevalec večine post. dr. Koče se je nato najprvo opravičeval zaradi površne sestave poročila in številnih tiskovnih napak, tako da so nekatere določbe docela izkrivljene, nekatere pa sploh izpuščene. Zgodilo se je to zaradi naglice, s katero je bilo treba poročilo dogotoviti. V imenu manjšine finančnega odbora je rešeno. Blumov preokret dokazuje samo, da je praksa močnejša od teorij in da se more v času ogromnih oboroževalnih potreb in splošne gospodarske stiske še tako idealen državnik sprijazniti z dejstvi ter na njih zgraditi svojo realno politiko. Blum pa se realni politiki navzlic svoji splošni načelnosti očividno ne želi odreči. Razen tega je zelo verjetno, da je bil pri njegovi najnovejši odločitvi tudi angleški vpliv zelo velik. Zdi se, da je na to namignil v svojem govoru tudi Blum sam, ko je govoril o »nujnih potrebah francoske zunanje politike«. govoril posl. Nikola Kabalin, ki je v desetih točkah podal stališče opozicije. Živahna debata Za debato se je prijavilo izredno mnogo govornikov. Ker se je vladni večini zelo mudilo, so trajanje govorov skrajšali na minimum. Le glavni govorniki posameznih skupin ,so smeli govoriti obširnejše. Posl. Mirko Došen (JNS) je kritiziral pooblastila, ki jih zahteva vlada, čeprav ima v obeh zbornicah zagotovljeno večino. S temi pooblastili se kratijo zakonodajne pravice narodnega predstavništva. Med govorom Mite Dimitrijeviča (rad.) je prišlo do hudega prerekanja med večino in opozicijo, zaradi česar je predsednik kaznoval Dimitrijeviča' z ukorom. Govoril je tudi posl. prof. dr. Kosič (Delovni klub), ki je najprvo ostro nastopil proti novim obremenitvam, ki se skrivajo v finančnem zakonu in vladnih amandmanih. Posl. Voja Lazič (zemljoradnik) je obširno govori! o novih obremenitvah in dokazoval, da kmečko ljudstvo že sedaj ječi pod težo javnih dajatev in da ne bo preneslo še novih bremen. Posebno je kritiziral povišanje raznih taks, ki bo prizadelo najširše sloje. Nastopil je proti sistemu trošarin, ki obremenjuje najsiromašnejše. sloje. Vrstil se rfato govornik za govornikom, dokler ni prišel na vrsto predsednik poslanskega kluba JNS Ješa Protič. Po daljšem govoru je kritiziral politiko vlade in na koncu prečital v imenu kluba JNS izjavo, ki v 12 točkah opozarja na pomanjkljivosti, nevarnosti in nove obremenitve v amandmanih k finančnemu zakonu. Izjavil je, da iz vseh teh razlogov poslanci JNS ne morejo prevzeti nikake odgovornosti za finančni zakon in da bodo zato glasovali proti njemu. Nato so se zopet vrstili nadaljnji govorniki. Ob 22.30 je kot zadnji govornik začel govoriti v imenu vladne večine poslanec dr. Nikitovič, ki je zagovarjal politiko vlade in predložene amandmane. V kabinetu predsednika skupščine se je medtem ob 21. sestala konferenca šefov parlamentarnih klubov, ki ta hip še tudi ni končana. Seja senata Beograd, 10. marca. p. Senat se je danes v tem zasedanju tretjič sestal. Obrav naval je tri mednarodne konvencije in sdcer: konvencijo z Anglijo o ureditvi medsebojne pomoči v trgovskih in civilnih pravnih zadevah, sodno konvencijo z Belgijo in mednarodno poštno konvencijo _ ki je bila sklenjena v Kairu. čim je bil sprejet zapisnik jo senat prešel na dnevni red. Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič je v imenu vlade utemeljeval pomen vseh treh komveocij, nakar so bile soglasno sprejete. Prihodnja seja senata bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu bo interpelacija senatorja Ivana Majstoroviča na ministra pravde o trgovsko-pomorskem zakon skem načrtu, ki bi se moral predložiti na rodnemu predstavništvu v uzakonitev. Jutri bo senatu predložen tudi novi proračun. ki ga bo narodna skupščina nocoj izglasovala. Odgodena razprava o trgovskem zakoniku Beograd, 10. marca. p. Kakor znano, je bil na včerajšnji seji senata izvoljen poseben odbor, ki ima proučiti načrt novega trgovskega zakonika. Danes se je izvedelo, da se bo ta odbor sestal šele, ko bo v senatu zaključena razprava o novem proračunu in finančnem zakonu. Grandi — grof Rim, 10. marca. br. S kraljevim dekretom je italijanskemu poslaniku v Londonu in bivšemu zunanjemu m-injetru Djnu G-raddu wio,li<»ruo errofovsko plemstvo, tu skupno 21, kar predstavlja približno eno desetino vseh poslancev. Degrelle pričakuje od bruseljskih volitev mnogo, dasi smatrajo tu njegovo gesto za zelo drzno, ker je znano, da ni bil sporazum njegove stranke s flamskimi nacionalisti med njegovimi pristaši v Bruslju nič kaj ugodno sprejet. V splošnem pa presojajo najnovejšo Degrellovo bojno napoved vladi le kot novo agitacijsko sredstvo, ki naj skrbi za novo razvnemanje reksistov. Metoda se prav nič ne razlikuje od Hitlerjevega postopanja pred prevzemom oblasti v Nemčiji. Po informacijah iz političnih krogov je ministrski predsednik van Zeeland, Id ni član parlamenta, včeraj na pritisk vseh članov vlade izjavil v parlamentu, da je pripravljen pri nadomestnih bruseljskih volitvah nastopiti kot Degrellov protikandidat, in sicer v interesu države same in pa zaradi razčiščenja položaja. Država potrebuje mir. Nova volilna borba pa ni v interesu države. Zaradi tega je vlada predložila parlamentu izpremembo volilne- Izhaja vsak Hnr> razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— . Za inozemstvo Din 40«— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerj eva ulica Stev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ga zakona, Id naj bil onemogočil izvedbo delnih volitev v takih primerih, kakor Je sedanji, povzročen zaradi odstopa enega, izmed reksističnih poslancev. Ker parlament tega zakona še ni sprejel, ko je Olivier podal ostavko na svoje poslanske mesto, se morajo sedaj volitve v Bruslju po starem zakonu vendarle vršiti. Da bi se v tem pogledu doseglo čimprej potrebno razčiščenje, je van Zeeland pristal na lastno kandidaturo v Bruslju. Predstavil se bo volilcem kot zastopnik nacionalne ideje in ne kot kandidat te ah one stranke. Nikogar ne želi napadati. Prosil bo samo volilce, naj pri delnih volitvah, ki jih je izzval Degrelle, dokažejo v tem trenutku smisel in čut za narodno dostojanstvo in čast. Vladna večina je van Zeelandovo izjave sprejela z velikim odobravanjem, reksistični poslanci pa so med njegovim gove« rom stalno ponavljali svoje geslo: »Rex bM zmagal«. Zakon o izpremembi volilnega reda Van Zeeland je takoj nato predložil parlamentu v nujno razpravo zakon o izpremembi volilnega reda, katerega nujnost je vladna večina sprejela, tako da v bodoče delne volitve ne bodo več mogoče, ako M se tudi ostali reksistični poslanci odločili za odložitev svojih poslanskih mandatov. Celonočna seja finančnega odbora Nekatere spremembe predloženih amandmanov — Dve važni določbi za občine — Trošarina na obutev Beograd, 10. marca. p. Finančni odbor narodne skupščine ie v pretekli noči malone do jutra razpravljal o finančnem zakonu in novih amandmanih. Tudi nočna de« bata je bila zelo ostra. Poslanec vladne večine Života Milanovič je predlagal, da ee ukine postninska oprostitev za službeno korespondenco zadružnih zvez. Poštni minister in večina finančnega odbora sta ta predlog sprejela. Tako eo prenehala olajšave, ki so jih doslej uživale zadružne organizacije. Glede pavšaliranega davka za obrtnike v mestih z manj ko 20.000 prebivalcev se je prvotna določba toliko spremenfla, da vajenci ne prihajajo več v poštev za davčno osnovo m da se lahko pofclužijo olajšave tu di oni obrlniki, ki delajo na zalogo. Predlog narodnih poslancev JivS. da bi se priznala pavšalizaciia tudi obrtnikom, ki uporabljajo male motorje z maksimalno močjo dveh konjskih sil, je večina odklonila. Pavšalizacija obrtnega davka je postala tako za kraje, kjer porabljajo obrtniki male stro» je. brez pomena. Po sklepu večine finančnega odbora se je določiia trošarina po 1 Din tudi na coklje iz kravjega usnja. Gpanke so izvzeta od trošarine. Obutev iz gume, kavčuka, platna, klobučevine, itd. pa bo otrošarinjena s tre- mi, mesto s predlaganima dvema dinarje« ma na par. Odredba glede učiteljic in zaba. vjlj, kj se poroče z neučiteljem, 6e spremeni tako, da se odpuste iz službe z dnem, ko sklenejo zakon. Sprejeta sta bila tudi dva važna, či6to poLitična amandmana za notranjega mini.. stra. Ministru se je za šest mesecev podaljšala pravica, da pregrupira občine brez ozrira na tozadevne določbe zakona o občinah Še dalekosežnejši je drugi amandanan po katerem smejo občinski odbori iz vaši i h državnih razlogov odstraniti iz službe občinske uslužbence. Poleg občinskih odborov pa ima to pravico tudi ban. Po nadaljnjem pooblastilu bo smel poštni minister v BanjaJuki ustanoviti novo poštno direkcijo. Kakor znano je bil lani iz finančnega zakona črtan za rudarje prevdlegij na osnovi čl. 219 obrtnega zakona, po katerem so ima« li v primeru bolezni enake pravice kakor drugi delavci, torej praivjco do 8-dnevne plače poleg onega, kar so prejemali od bra-tovski ekladnic. Sedaj se je ta določba to. liko spremenila, da bodo imelj pravico do tridnevne plače, ne pa tudi do hranari.ne za te tri dni iz bratovske skladnice. Madrid resno ogrožen Znatni uspehi najnovejše in obenem najhujše ofenzive Francovih čet proti Madridu Pariz, 10. marca. br. Borbe, ki so se pričele v ponedeljek ter se razvijajo z največjo ostrostjo na vseh madridskih frontah, predstavljajo najvažnejšo akcijo od začetka španske državljanske vojne Po dosedanjih neuspelih ofenzivah in napadih na Madrid ie sedaj general Franco zbral večino svojih čet, ojačenih z močnimi italijanskimi in nemškim? oddelki ter opremljenih z najnovejšimi pridobitvam; vojne industrije, in započel južno vd Siguenze veliko ofenzivo, s katero hoče pasti Madridu v hrbet in popolnoma odrezati vladne čete, k; se bore v odseku Madrid-Escorial. Če se mu to posreči je padec Madrida neizbežen. Vladne čete bi bile v tem primeru obkoljene od vseh strani fa bi se morale vdati na milost in nemilost To bj pomenilo končni poraz valencijske vlade in zmago nacionalistov. General Franco izvaja svoje ofenzivne operacije na 40 km dolgi fronti od La To-be na guadaramskih planinah do malega mesta Siguenze. Prvi trije dnevi so prinesli generalu Francu znatne uspehe. Njegove čete so prodrle v globini 10 do 15 km in zavzele več vasi. Ti uspehi so Izzvali veliko veselje v nacionalističnem taboru in v taboru njihovih simpatizerjev, k] že računajo z vso gotovostjo s padcem Madrida. Povratek Nj. V. kraljice Marije Ljubljana, 10. marca. r. Nocoj je na povratku iz inozemstva v Beograd potovala skozi Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija. Dvorni vlak jo je čakal na Jesenicah, od koder je takoj krenil dalje. Na ljubljanskem kolodvoru se je dvorni vlak ustavil za par minut, Nj. Vel. kraljica pa ni izstopila, marveč je ostala v svojem vagonu. Stavka luških delavcev na Sušaku Sušak, 10. marca. Stavka luških delavcev na Sušaku Se vedno ni likvidirana, škoda postaja vsak dan večja. Ker je ves hiški promet ustavljen. V luki je 400 vagonov koruze last »Prizada«, ki je v nevarnosti da se pokvari, če ne bo kmalu na-tovorjena na ladje. Danes sta prispela na Sušak dva inšpektorja banske uprave aav- V Madridu j<» zavladala velika nervoznost. vendar so braDitelj; Madrida trdno odločb nj vztrajati do konca. General Miaja je danes izdal odlok, da se morajo v teku 24 nr Javiti v vojaško službovanje letnici 1932 do 1936. Vse razpoložljive čete so bile poslane na fronto, da ustavijo nadaljnje prodiranje nacionalistov. V zapadnem odse'.u so imele viadne čete velike uspeh« in 80 pregnale oslabljene čete generala Franca iz njihovih dosedanjih postojank, tako da ie bil general Franco prisiljen odtegniti del čet na južnem bojišču in jih poslati na pomoč. Na asturski frontj so vladne čete v ofenzivi Danes so pregnale nacionaliste iz dosedanjih postojank in napredovale za več kilometrov. Francoya letala so v pretekli nočj zopet bombardirala Barcelono in barcelonsko lu-ko ter razdejala več vojašnic jn vojaških skladišč. Le še 17 km od Guadalajare Rim, 10. marca. d. Čete generala Franca so samo še 17 km daleč od Guadajalare. Davi so zavzele križišče pri Toriju. V. zadnjih dveh dneh, od začetka ofenzive, so prodrle 40 km daleč. ske banovine, ki sta ves dan posredovala med delavstvom in delodajalci. Ti so v načelu pristali, da se kolektivna pogodba razširi na nekatere druge kategorije delavcev, vendar naj bi se pogajanja glede mezd pričela šele tedaj, ko se delavstvo vrne na delo (sedaj dobe delavci na skladiščih 42 Din na dan, pri nakladanju ladij pa 60 Din). Zdi se, da bo obema uradnikoma banske uprave uspelo, da se stavka konča, nakar bi se z njihovim posredovanjem pričela pogajanja. Ce jutri stavka ne bo končana bo moralo vojaštvo pretovoriti na ladje koruzo, last »Prizada«, ki je državna ustanova. Lesni izvozniki, ki imajo na potu blago za izvoz preko Sušaka so zelo v skrbeh, ker bodo morali plačati znatne stojnine za vagone, sicer morajo vagone, ki čakajo na raznih postajah, zlasti v Srbskih Moravicah in v Karlovcu raz-tovoritJ. Stavka v Le Havreu Pariš, 10. marca. b. Vsi nameščenci pa_ roplovnih družb so včeraj napovedal« stavko za 72 ur, _ Ves denar bratovskih skladnic se mera naložiti v Državni hipotekami banki Beograd, 10. marca. p. Današnje »Službene novine« so objavile uredbo ministra za šume in rudnike, po kateri so na podlagi zakona o ureditvi vrhovne državne uprave ter pravil bratovskih skladnic ter »v svrho zaščite pri njih zavarovanih rudarjev in nameščencev« bratovske skladnice dolžne v bodoče ves denar, ki ga nameravajo naložiti pri zavodih, naložiti izključno pri Državni hipotekami banki v Beogradu, odnosno njenih podružnicah,- ves denar pa, ki so ga že naložile pri privatnih zavodih ali v sreskih, občinskih ali mestnih denarnih zavodih, prenesejo na Državno hipotekarno banko v čim krajšem času. Anketa o sanaciji bratovskih skladnic Beograd, 10. marca. p. Ker se je izkazalo, da so dohodki, ki so predvideni po uredbi o sanaciji bra.fcovs"kjih skladnic, za sanacijo nezadostni, je ministrstvo šum fn rudnikov sklicalo za včeraj anketo zastopnikov vseh prizadetih delodajailskiih in delodemaJskih organizacij ter bratovskih skladnic. Anketa je bila v prostorih glavne Bratovske skladnice v Beogradu. Ljubljano« odnosno dravska banovino sta zastopala dr. Šporn in Kemperle. Pr, razpravi se je ugotovijo, da bo treba najti nova sredstva za sanacijo bratovskih skladnic, pri čemer se bo moralo vpoštevati izredno težko stanje rudarjev, ki imajo premajhne plače da bi se kakorkoli na novo obremenili. Prav tako pa se je treba ozirati tudi na občo gospodarsko krizo ki n? dopušča, da bi s.e na drugi strani rudarskim podjetjema nalagala nova bremena, ne da. bi bilii s tem prizadeti zopet v prvi vrsti rudarji. Vsekakor morajo bita nove da/jatve zmerne tako da se bo zaenkrat odpravil le blagajniški deficit i.n se ustvarile majhne rezerve za bodočnost, šele če bi se gospodarske prilike v dižavj popravile, bi se smela vijšina novih dajatev nekoliko spremeniti. Večina zastopnikov na amketii se ie postavjila na stališče, naj se za sanacijo bratovskih skladbic bolj obremenijo slovenski rudniki, kakor rudniki v drugih pokrajinah Dr« Maček se Je že vrnil Bil nI na Dunaju, temveč samo v Gradcu Gradec, 10. marca. w. Dr. Maček se je v Parkhotelu sinoči pozno v noč posvetoval z dr. Krnjevičem. Oba sta prenočila v hotelu. Danes dopoldne se je dr. Krnjevič odpeljal proti Dunaju, dr. Maček pa je obiskal graškega zdravnika specialista prof. dr. Hoferja. Ob 11. se je z avtomobilom odpeljal nazaj proti Jugoslaviji v smeri na Maribor. Ves čas njegovega bivanja v Gradcu je bil hotel po policiji skrbno zastražen, da bi se preprečil vsak incident. Rogaška Slatina, 10. marca- d. Na po-vratku iz Avstrije so danes popoldne prispeli preko Maribora v Rogaško Slatino dr. Maček in njegovi spremljevalci. Obedo- I vali so v hotelu »Pošti« potem pa nadaljevali pot proti Zagrebu. Zagreb, 10. marca. o. Okrog 5. popoldne se je dr. Maček vrnil v Zagreb. Njegov povratek je vzbudil precejšnjo presenečenje, ker so poprej iz njegove okolice izjavljali, da bo šel na Dunaj in da se bo vrnil šele pred Veliko nočjo. Ni še znano, ali so bile javnosti dane napačne informacije, ali pa je dr. Maček na osnovi svojega razgovora, ki ga je imel z dr. Krnjevičem, smatral za potrebno, da se čimprej vrne. Po povratku dr. Mačka iz Avstrije so se zbrali v njegovi pisarni vsi vplivnejši voditelji bivše HSS. Posvetovanja so trajala do kasno zvečer. Anglija v obrambi ČSR „Times" pozivajo angleško vlado, naj jasno opredeli svoje zadržanje v kampanji proti ČSR London, 10. marca. b. »Times« objavljajo naslednji poziv »Vladi Njegovega Veličanstva«, ki je zbudil v vseh londonskih političnih in diplomatskih krogih izredno pozornost: Z vedno večjim vznemirjenjem zasledujemo hujskanje nemškega časopisja in nemških uradnih govornikov proti češkoslovaški, ki se je sedaj razširilo tudi na italijansko in madžarsko časopisje. Kolikor smo se mogli do sedaj sami prepričati, se vse to hujskanje opira na neutemeljena in nedokazana poročila o dozdevni boljševizaciji češkoslovaške države, o njenih agresivnih vojaških pripravah in prav tako dozdevni vazalski- zvezi s Sovjetsko unijo. •' ■ t ■ «>fjr> !! Kaj more biti cilj takšne propagande? Vsekakor samo izolacija češkoslovaške, njena odtujitev od njenih zaveznikov v Mali antanti in v ostali Evropi. To hujskanje je v ostalem zelo podobno znani nemški kampanji proti madridski vladi pred nemško intervencijo v Španiji. Ako bi se dopustilo, da utegne češkoslovaška postati druga Španija, potem je dovolj razloga za bojazen da je vsaka lokalizacija tega konflikta nemogoča. Zato se nam zdi nujno potrebno, da vlada Njegovega Veličanstva ne izgublja še naprej svojega časa in jasno opredeli svoje zadržanje v tej zadevi, da ne bo še naprej zbujala neupravičenega upanja, da ne bo Anglija pobijala napadov ii^ vmešavanja v tako miroljubno in.'demokratično državo kakršna je češkoslovaška. Ta pož^&fitlB šo podpisali nekateri poslanci in 'mnogoštevilne odlične angleške politične osebnosti. Konferenca o surovinah Anglija odločno proti gospodarski avtarkiji posameznih držav Ženeva, 10. marca. b. Na mednarodni konferenci strokovnjakov za boljšo razdelitev surovin, ki se je začela v ponedeljek, so zbudila pozornost izvajanja angleškega delegata sira Leight-Rossa, ki je angleško stališče v tem vprašanju označil v naslednjih točkah: 1. Anglija je mnenja, da ne more danes sama sebi zadoščati v gospodarskem pogledu nobena država, naj ima kolonije ali ne. Vprašanje surovin in prehrane se ne da urediti z golim odstopom ozemelj. Zato Anglija odklanja take rešitve. 2. Sedanja produkcija surovin na svetu popolnoma zadostuje za potrebe vsega človeštva. Potrebna je samo boljša razdelitev surovin in morda povečanje produkcije z novimi metodami. 3. Anglija ve iz lastne izkušnje, da se kolonijske investicije redkokdaj ali nikoli izplačajo. 4. Po vsem tem Anglija ne zagovarja v vprašanju su- j rovin politike odprtih vrat, torej svobodnega dostopa vseh narodov v kolonije, ker je mnenja, da bi taka politika kolonijam samo škodovala. Na današnji seji odbora za surovine je član švicarskega odbora Stuchy med drugim dejal, da je treba olajšati nabavo surovin in da je edina težkoča pri tem način plačevanja. Poudaril je tudi potrebo, da se nabavijo točni podatki iz držav, ki nimajo surovin. Sovjetski izvedenec Rosenblum je izjavil. da ne more sodelovati v tej debati, ker o tem vprašanju niso konzultirali narodov, ki so pri teh stvareh najbolj zainteresirani Rusija sicer nima teritorialnih zahtev, zainteresirana pa je pri vprašanju surovin kot uvoznica in izvoznica. Rusija se bo pridružila vsaki dobri organizaciji razdelitve surovin. Zakaj manevri ob Libiji PreizkuSnja udarnosti italijanske vojne mornarice za primer konflikta na Sredozemskem morju Rim, 10. marca. o. Italijanski pomorski manevri ob obajlri Libije so kot predigra velikih manevrov, ki bodo ob Siciliji meseca Avgusta, 'izzvali veliko pozornost v anglešik; javnosti. Angleški pomorski strokovnjaki. k; ocen/:uiejo strateške namene teh manevrov, opozarjajo, da ima Mik o italijansko oboroževanja velike posledice za nadaljnji razvoj položa/ja na Sredozemskem morju. Po angleških trditvrh ima.jo iialiiansk; pomorski manevri namen preizkusit,- kapaciteto italijanskega vojnega bro- dwja in letalstva da bi &e v primeru vojne zapri s koncentrično akciijo pomorski prehod med afriško obalo iin Sicilijo ter presekala pomorska zveza med Gibraltarjem in Suezom. Pri teh manevrih hi se imela v prv; vrsti preizkusiti sposobnost italijanskih pomonskih oporišč na malih otokih med afriško obalo jn Sicilijo, izmed katerih je najbolj ufcrjan ototk Panteleri-ja. Razen t>ega. naj bi se zagotovilo sodelovanje pomorskih, in Le-t-afekih oporišč s sistemom utrdb zgrajenih na obalah LibUie. Francosko obrambno posojilo odobreno Pariz, 10. marca. o. Francoska poslanska zbornica je včeraj po celodnevni seji ponoči sprejela zakon o razpisu posojila za državno obrambo s 470 glasovi proti S9, dočim se je 92 poslancev vzdržalo glasovanja. Na današnji večerni seji je z 251 proti 1 glasu odobril zakonski načrt o posojilu tudi senat. ZunanjepoUtična razprava v čsl. parlamentu Praga, 10. marca. b. V zunanjepolitični debati je včeraj govoril zastopnik Madžarov Fiilflp, ki je v imenu svoje stranke sicer odklonil ekspoze zunanjega ministra dr. Krofte. vendar je izrazil upanje, da bo prišlo do političnega in gospodarskega zbližanja z Madžarsko, ki je v zadnjem času v tem pogledu že pokazala nekaj dobre volje. Zastopnik češke ljudske stranke SvetHk se je dotaknil zlasti habsburškega vprašanja in označil avstrijski legitimizem v sedanji dobi za anahronističen. Habsburška dinastija nima v sedanjih razmerah nobene posebne misije in nastaja zato sam po sebi upravičen dvom, ali bi se ne lotila spet svoje znane »zgodovinske misij* nemškega naroda«. Maršal Focfi poleg Napoleona Pariz. 10. marca. AA. Truplo maršala Focha bodo 30. marca prepeljali iz dosedanje grobnice v Parizu v Invalidski dom ter ga položili poleg krste Napoleona I. Postani in ostani član Vodnikove drutbe! Beležke Ljubezen do bližnjega V zagrebških literarnih krogih je vzbudil precej ogorčenja članek, ki je za Božič izšel v klerikalnem tedniku »Nedelji«. Članek je skušal dokazati, da je bil znani pokojni hrvatski pisatelj Ante Kovačič hud pijanec in da je zavoljo pijanstva umrl v norišnici. V listih se je oglasila cela vrsta verodostojnih prič, ki so dokazale, da so očitki »Nedelje« nekrščanska laž. Pokazalo se je tudi, da se je bil pokojni Kovačič krogu »Nedelje« hudo • zameril zaradi tega, ker se je poročil t učiteljico pravoslavne vere. Sedaj objavljajo zagrebške »Novosti« k celi aferi še zanimiv epilog. Poročajo namreč, da je bila številka »Nedelje«, ki je tako grdo skrunila spomin pisatelja Kovači-ča, ravno za Božič dostavljena eni njegovih hčera s priloženo položnico za plačilo naročnine. Nekaj kasneje je neka brumna duša isto številko »Nedelje« potisnila v roke drugi Kovačičevi hčeri, ko je bila v cerkvi pri nedeljski službi božji Nacionalisti v Bosni V občini Koševo v sarajevski okolici so bile v nedeljo že tretjič naknadne občinske volitve. Postavljene so bile tri liste, glavna bitka pa se je vršila med listama JRZ in JNS. Lista JNS, ki je bila z nosilcem Ilijo Nikoličem vložena kot »neodvisna nacionalna lista«, je zmagala s 748 glasovi. Lista JRZ je dobila 630 glasov, tretja lista pa samo 11 glasov. Kdo je zmagal v Nevesiuju ? V veliki hercegovski občini Nevesinju so bile prejšnjo nedeljo občinske volitve. V listih je bilo objavljeno, da je zmagala združena opozicija, ki je dobila 2341 glasov, dočim je ostala lista JRZ z 1838 glasovi v manjšini. Ponedeljski »Jugoslovenski list« v Sarajevu objavlja sedaj pismo predsednika krajevnega odbora JRZ v Nevesinju Sulejma-na Hajroviča, ki se pritožuje, da so časopisna poročila o volitvah v Nevesinju netočna. Po njegovi trditvi ni res, da je zmagala lista združene opozicije, marveč je zmagala čista lista JNS, podpirana od vodstva stranke in samega predsednika Petra Živkoviča ter posebej še od narodnega poslanca JNS Sekule Zečeviča Kot dokaz, da so njegove ugotovitve resnične, navaja Sulejman Hajrovič tudi to, da so bile po volitvah manifestacije, pri katerih so pristaši zmagovite liste vzklikali v prvi vrsti Petru Živkoviču in Jugoslovenski nacionalni stranki. Zboraški shod v Zagorju V nedeljo je bil v kinu Triglav v Zagorju shod Ljotičeve stranke Zbor. Shod je bil dobro obiskan, vendar pa se je pokazalo, da so bili med poslušalci zelo številno zastopani socialisti, ki so z medklici neprestano motili oba govornika gg. Zupančiča iz Ljubljane in dr. Mazka iz Litije. Socialisti so zahtevali, naj dobi besedo tudi njihov govornik g. Arh, vendar pa je bila ,.ta. zahteva odklonjena, z utemeljitvijo, da dovoli oblast govorili samb onim,, ki so ji bili kot govorniki prijavljeni. Demokratska za jednica ? Beograjsko »Vreme« obširno razpravlja o možnosti, da se osnuje iz strank srbijan-ske izvenparlamentarne opozicije kot enotna politična formacija Demokratska zajed-nica. Po informacijah »Vremena« je v vrstah beograjske združene opozicije vedno več ljudi, ki zahtevajo, da se od neprestanega konferiranja preide k podrobnemu in borbenemu delu med ljudstvom. Najjačje je to stremljenje med davidovičevci, ki so se odločili obnoviti in reorganizirati svojo stranko, Obenem pa okrog nje kot jedra zbrati v širšo »Demokratsko zajednico« vse politične stranke in frakcije, ki se priznavajo k demokratskim načelom Ze ta mesec se bo zaradi tega sestal glavni odbor bivše demokratske stranke, ki je bil izvoljen 1. 1927. Glavni odbor šteje okrog 50 članov, ker je druga polovica deloma pomrla. deloma pa prešla v JNS ali JRZ. Ali se bodo akciji davidovičevcev pridružili tudi staroradikali, se sedaj še ne da reči. Eksploatacija gozdov Pri razpravi o proračunu ministrstva za šume in rudnike je govoril tudi znani neumorni korektor skupščinskih zapisnikov, opozicijski zcmljoradnik Voja Lazič. Razpravljal je o eksploataciji naših gozdov in o pritožbah, da gredo zlasti dobički iz bosanskih gozdov v žepe tujcev. V Srbiji je v tem pogledu mnogo bolje. »V mojem kraju« je rekel poslanec Lazič »sicer nimamo državnih gozdov, pač pa jih imajo pri Valjevu. Tam državne gozdove izsekavajo domačini, ne pa tujci. Njih eksploatacija se na veliko vrši pred vsakimi volitvami. Vsaka volilna vlada namreč dovoli kmetom, ki se obvežejo voliti njene kandidate, da po mili volji sekajo po državnih gozdovih.« Po mnenju Voje Laziča je ta način eks-ploatacije državnih gozdov za domače prebivalstvo mnogo bolj koristen od bosanskega načina. Proračun savske banovine V ponedeljek ee je začelo proračunsko zasedanje banskega sveta v Zagrebu. Proračun znaša 227 milijonov dinarjev in je za 46 milijonov višji od sedanjega. Kakor v drugih banovinah gre tudi v savski povi-šek proračuna v prvi vrstj na račun prevzema vzdrževanja osnovnih šol. Da se to novo breme krije, je uvedena posebna Šolska doklada v iznosu 30°/o na vse neposredne državne davke. Na osebne izdatke odpade 20. na materialne pa 80 odsitotkov prora čuna- Banskih nameščencev je ravno 3000-Banovina ima 41 milijonov dolga. Dr. Vinko Vrhunec, predsednik Društva za ceste: O cestnem Sondu Odlikovanje pomočnika prometnega ministra Beograd, 10. marca. AA. Rumunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadere, je danes dopoldne izročil pomočniku prometnega ministra inž. Petru Senjanoviču visoko odlikovanje, veliki križ romunske krone, ki ga je z njim odlikoval kralj Karol n. Prav tako je pomočniku prometnega ministra inž. Senjanoviču izročil odlikovanje francoski poslanik Dampierr-in sicer red legije časti oficirske stopnje, ki ga je z njim odlikoval predsednik francoske republike Lebrun. V vprašanju, kje in kako dobiti finančna sredstva, kj so potrebna za modernizacijo rn izpopolnitev naše častne mreže, je za« jet ves naš takozvami cestni problem. Za ta namen potrebni zneski niso malenkostni ter jih je pri naših razmerah gotovo tižko dobiti. V tej okolnostj leži edino opravičilo 7a žalostno stanje našega cestnega omrežja, kj j 3 danes brezdvomno slabše kakor pred 20 leti. Če pomislimo, da so medtem druge države svoje ceste modernizirale ter tako ustvarile glavni pogoj za razvoj aviomobi. lizma m turizma, šele prav občutimo svo jo zaostalost in ogromno gospodarsko škodo, kj jo pri tem trpimo. Program cestnih del v državi ln v naši banovini Po programu gradbenega ministrstva naj bi se uredile in izgradile mednarodne zve ze ter še ne dograjeni deli državnih cest v dveh etapah; v prvj približno 2000 km za kar bi bilo potrebno dve in pol milijarde dinarjev, v drugi etapi 2100 km v znesku dveh milijard dinarjev, tako da bi bilo za izvedbo celotnega cestnega progras ma v naši državi potrebna vsota Mirih in pol milijarde dinarjev. Na tej osnovi je zgrajen tudi gradbeni program modernizacije cestne mreže v naši banovini. V prvi etapi izvedbe banovjii-skega programa je proračunjenih 227 mi lijonov, v drugi 440 milijonov dinarjev. V teh vsotah so vsebovana dela izgradbe sodobnega kolovoza na državnih cestah v banovini za težko prometno obremenitev v dolžini 615 km, delna modernizacija važnih banovjnskih cest s površinskim zastorom za srednji in lahkj promet ter gradba nove ce6tne zveze za mešani promet Ljubljana — Sušak. Kako daleč emo od izvedbe tega programa, dokazuje navedba, da je v ta namen dosedaj iz enomilijardnega posojila za javna dela stavljeno našj banovini na razpolago le 33 milijonov ter da banovin-ski proračun v svojih rednih izdatkih ras zumljivo predvideva samo neznatne zneske za dovrsitev započetih cestnih del. Pri tein tempu cestnih del torej bi samo za izvedbo ožjega programa rabili 20 do 25 let, ker se milijardna posojila za javna dola seveda ne bodo mogla najemal; vsako leto. Cestni fond pri nas in drugod Večina evropskih držav je vprašanje ti-nansiranja cestnih del rešila potom ustanovitve cestnega fonda kot javnopravnega telesa. ki postane nosilec finančnih transakcij na ta način, da ee mu zakonsko zasigurajo stalni letni dohodki, ki služijo za amortizacijsko službo posojil, najetih za izvedbo cestnega programa. V Češkoslovaški je tak zakon že v veljavi od leta 1027, na Poljskem od leta 1931, v Avstriji od leta 1933. v Bolgariji od leta 1904, prj nas pa smo sedaj komaj na tem, da o ustanovitvi in notranji ureditv? cestnega fonda šele razpravljamo na podlagi uradnega načrta, ki vsled svojih nedostaikov ima malo izgleda končnega uzakoajenja. Z ozirom na pretežko obremenitev našega gospodarstva z javnimi dajatvami ni veliki^ možnosti preskrbeti cestnemu fondu zas doistj dohodkov v obliki novih davkov. Iz sedanjega državnega proračuna se bo brezdvomno mora] izločiti velik del dohodkov, ki iih državna blagajna črpa iz cestnega prometa v obliki carin, taks na vozila in trošarin na pogonski material. Osnova, no je pričakovanje, da bo modernizacija cestnega omrežja v znatni meri povzdignila avtomobilski in turistični promet, iz katerega naslova bodo pritekala nova finančna sredstva za odplačilo izdatkov za ceste. Pri V6em tem bodo tako zbrana sredstva komij zadostovala za časovno precej raztegnjeni ožji program izvedbe cestnih del po vrstnem redu nujnosti in važnosti teh prometnih zvez za turistični promet in gospo* darsko povzdigo dotičnih krajev. Sredstva cestnega fonda se ne smejo razdeliti na nevažna cestna dela Katera dela bi se v Sloveniji izvršila leži na dlani; modernizacija upadnih cest iz inozemstva na severozapadu in severu z nadaljno zvezo proti notranjost; države preko Zagreba in gradba cestne zveze Slovenije z morjem. Vsa finančna sredstva, ki bodo cestnemu fondu stala na razpolago iz kateregakoli naslova, se morajo osredotočiti izključno na izvedbo tega programa. Zastopamo naziranje, da delitev cestnega fonda na državni fond. namenjen za modernizacijo in dograditev državnih cest in ba-novineki cestni fond. namenjen banovinskim cestam, ne služi pravi svrhi in ne bo mogla datj polnega učinka. Ker obstojajo valike težkoče. da najdemo sredstva za izvedbo najnujnejšega programa bi bilo v kvar stva« ri sami ta že itak nezadostna sredstva deliti, dasi za koristna in žeijena, ali manj nujna dela na manj važnih cestah, ki adnii_ nistrativno veljajo za banovinske. Delitev cestnega fonda na državni in banovinskd izvira'najbrž še iz časa, ko so se možnosti novih davčnih virov za ta namen presojale ugodnejše nego danes. Koncentrična uporaba vseh finančnih sredstev cestnega fonda na izvedbo najnujnejšega in v ožjem okviru začrtanega cestnega programa 6e nam zdi prvi pogoj za uspeh te nove institucije, ki ga moramo čimprej vidita v stvarnosti na enem alj dveh cestnih delih večies ga obsega, a ne razdrobljenega na malenkostna krpanja. Denar naj se porabi tam in v korist onega, ki ga je zbral Pri zahtevi enotnost; uporabe finančnih sredstev cestnega fonda se nam ne zdi vezno njegovo ime. Najvažnejše se nam zdi prisvojitev načela, da se imajo finančna sredstva porabit; tam kjer so bila ubrana-Ta zahteva je smotrna in pravična iz razloga, ker ima za izvedbo cestnih del pri-s,pevati predvsem oni, ki &e s cesto koristi. Uv?dJba novilh javnih bremen v korist naišiii . c>est se nam zdi politično-psiihološko nemogoča. ako n; jasno zagotovljeno, da bodo te žrtve prišle v korist oiiiiim. kj jih bodo daJa. Z rrziincm na važnost, naših cest za mednarodni promerf in zaokroženost cestne mreže-z osteilfmii dedi države bi pri objektivni: pre-sori nujnost, im »plošno-državni važnosti cestnih dol naša banovina gotovo morada doibjtii ne samo ona finančna sredstva, ki jih saaiia plačuje temveč tuds dodatni prspe-vieik iz skupnih državnih dohodkov. Zal so naše skušnje v t?m vzjTU drugačne t©r ziuto n3 zahtevamo več kakor sainv dajemo, vzdsržavajoč prj tem še vedno prednost mo-deriMzjiranja naše cestne mreže pred ostalimi siičraimi deli v drugih pokrajinah. Ako tako naz.iran'p prodre, petem bi sredstva cnsfcnega fon »lužila ne s."imo mvdemiza-ciiji. temveč iud.- cradi»i novih cest. ki bi se p"j»rrKLno crradilie predvs-ecn v sTedn,-'.e»m in južh administrativni karakter državnih ali banovjnskih cest. se nam zdi temelini po^oj. ki mora biti podan, ako želimo istitucljj cestnega fonda koristi in uspeha. Pravna in organ i-zatedčra i-zvadba teza načela je predimet natančnejšega proučevanja. Vsekakor b; bil ta namen naii!až:e in nabolijše dosežen ako hi se pobiranj^ sredstev za ccstoi fond. njegova uprava in njegova uporaba prepustila posameznim lranovinam, k,j bi se seveda mor?Je pri tem točno držati odrejenega tehaiično-proimietaiega programa. V tem snri-stlu razumemo upravičeno zahtevo naj se uvedejo samo banovinski fondi, ki ne bi vieiljialr, za banovinske ceste kot priveski vsedržavneca ces-tneca fonda, kakor je v sedanjem načrtu zakona predvideno, temveč sam; bMi nosilci tehnične, prometne in finančne politike v izvedbi cestnega programa. Pod vidikom teh razlogov naj bi se dosedanja stališča naših gospodarskih strokovnih in turističnih organizacij revidirala ter zavrglo naziranie dvotirnega sistema v cestnem fondu. Zadeva zasluži največje po/or-no&t.j naše javnosti in poklicanfli faktorjev v državni upravi- kajti z našimi interesi neskladen eestn,-' fond nam lx> s svotfo d©'žitvr*) na dc!redno veliko. Poina dvorana je bila najboljši dokaz za to. Občnega zbora so se udeleži^ poleg domačinov t/udi številni člani iz Domžal Me«nHr*ini'Sl-eoiTi^lTT>ema pokreta katerega ideja je bla-goslovljema s krvjo in kost- mi naših najboljših sinov. Tajnik banovinsketga odiix>ra JNS g. dr. Marjan Zajec je podal nato kratek politični pregled, za njim pa je g. Anten Cerer toplo pozdraviti akcijo nacionalne omiladrjne in ie želel kar natjveč uspehov. SLedide so voVi-tve. pri kateriih so biii soglasno izvoljeni; tovariši: praksednik Bur-kel.jca Anton n Tuhinja, posflevodeči podpredsednik Podtreicar Boja-n ta:mik Oerer Berto. nieeov namestnik Bervar Frane, Ha-ga<:n|-ik Vidmar Nace njegov namestnik Po-nikvair SJavko. od3x)rn,iiki Kane Ivo j;z Mengša, Kri'stan Franc iz Vodic. Vode Nande iz Komende Knez Anton, Flere Alhiin. Stare Dušan Palma Josjp in Jagodje Dušan iz Kaiminiika, v revir pa tovariš Fle-r« Jože in Cumar Zoran k Kamnika m Ocepek Ivan iz Volčjega potoka. Ves občni Zbor j1? potekel v najHepšeim redu m je prazniilk nacionalne masi« v Kamniku jn mioi:ty>e.na manifestacija nacionalne ideje celega sne za. Vse hotenje pa je izzve-neCo v tem da hoče biti mladjna v i®va-ianiu svojega gospodarskega, socjolnogia m kulturnega programa popolnoma samostojna. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno z dežiem v zahodni polovici države in v severnih krajih, delno oblačno v ostalih krajih. Temperatura bo padla v severnozahodnem delu, zrasla bo na drugod. Zagrebška: Pretežno oblačno vreme. Pričakovati je poslabšanje vremenskih prilik. Dunajska: Hitra in temeljita izpremem-ba vremena, najprej bržkone prehodno zboljšanje in dvig temperature. Poslednjo pot mm. Tomo Zupana Ljubljana, 10. marca. Ob navzočnosti ogromne množice občinstva je danes popoldne Ljubljana in z njo vsa Slovenija spremila monsignorja Toma Zupana, največjega narodnega duhovnika te dobe, k večnemu počitku. Pogreb je vnovič nazorno izpričal, kaj je bil pokojni prelat in papežev tajni komornik svojemu stopil pred krsto predsednik mestne občine dr. Adlešič in v izčrpnem govoru orisal pokojnikovo življenje kot življenje in delo vzornega, svetniško navdihnjenega duhovnika, vzgojitelja, narodnega borca m kulturnega tvorca, ki bi si ga po pravici vsa naša duhovščina lahko stavila za vzgled. Med gostim špalirjem, ki se je Iz Alojzi jevišča neso krsto na pogrebni voz narodu. Dasi je bil formalno pokopan z vsemi častmi, ki pritičejo visokemu cerkvenemu dostojanstveniku, je pogreb po svoji zunanji podobi, predvsem po udeležbi javnosti še enkrat, poslednjikrat potr-dil, da Tomo Zupan ni bil zgolj duhovnik, kakor jih imamo na tisoče, temveč velik človek in narodni buditelj, ki se je s svojim življenjskim delom resnično vsemu narodu izročil v last. Tisoči gledalcev, ki j5o s trotoarjev spremljali njegovo poslednjo pot skozi mesto, so lahko opazili, da ;je za njegovo krsto pri vsej slovesnosti nagnetel obakraj ceste in ki je skozi vse mesto spremljal monsignorjevo poslednjo pot, se je nato razvil mrtvaški sprevod, ki je bil kljub obveznemu sijaju sam po sebi precej skromen, in krenil najprej do stolnice. Tu so krsto z voza prenesli v cerkev, ki se je bila medtem napolnila že skoraj do zadnjega kotička, da so s težavo našli prostora v nji samo še najodličnejši izmed pogrebcev. Škof dr, Rožman je z ostalo duhovščino opravil slovenske pogrebne molitve »Reši me«, pevski zbor Glasbene Matice pa je v latinskem jeziku Z duhovniško asistenco vodi škof dr. Rožman sprevod v stolnico ;Btopalo razmeroma malo duhovščine. A ker je hotelo naključje, da ni mogel pogrebu prisostvovati niti njegov edini, še živeči ožji sorodnik, g. Ladko Zupan, se je za prelatovo krsto skoraj neposredno razvrstil narod sam. V tej navidez drobni okoliščini je bil skorajda glavni poudarek monsignorjevega poslednjega romanja skozi Ljubljano. V tem se je še enkrat izrazila tista občečloveška širokogrudnost, ki je označevala vse dejanje in nehanje njegovega življenja, in s tem je bilo še enkrat poveličano načelo, ki mu je ravnalo vse žrtvovanje: od naroda ga je prejel, narodu je vrnil svoje življenje. V Alojzijevišču, v katerem prebil lep kos mladosti kot vodja in vzgojitelj, je bila včeraj in danes krsta z njegovim truplom izpostavljena v hišni kapeli, in tu so k njemu še enkrat poromale trume učencev in častilcev, ki si jih je bil pridobil v vseh socialnih plasteh in v vseh kulturnih krogih naše javnosti. Za 15. uro je bil najavljen pogreb, a že zdavnaj poprej so se začele pred hišo žalosti na Poljanski cesti zbirati množice občinstva, da visokemu duhovnemu gospodu in narodnemu borcu izkažejo poslednjo čast. Malo pred 15. so krsto prenesli iz kapele na hišni prag, nato pa se je v dveh kočijah iz škofijskega dvorca pripeljala duhovščina, ki ji je pripadla naloga, da opravi poslednje svečanosti: v eni škof dr. Gregorij Rožman s kanonikoma dr. Volcem in dr. Zupanom, v drugi ostala njegova asistenca. Ko je škof v črnem ornatu in z belo mitro na glavi odmolil prve pogrebne molitve, je pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom direktorja opere Poliča zapel v srce sega-jočo »Usliši nas, o Gospod«, nato pa je ubrano zapel »Glejte, kako umira pravičnik«, da je turobno odmevalo od obokov in se je žalost razlila po srcih ljudi. Izpred stolnice je sprevod krenil po Stritarjevi ulici, preko Marijinega trga, po Miklošičevi, Masarykovi in šmartinski cesti proti Sv. Križu. Za lučko, za križem in žalnim praporom so se zvrstili najprej zastopniki pogrebnega zavoda s kopico vencev, med katerimi so bili tudi venci ljubljanskega vodstva Ciril-Metodove družbe, kranjske podružnice CMD, kranjske gimnazije, vaščanov z Okroglega in pa velika kita nageljnov, ki jo je svojemu prastricu Kip Toma Zupana, delo kiparja Ivana Sajovica, last ljubljanske občine poklonil njegov pranečak. Za praporom Društva rokodelcev, ob katerem je stopalo odposlanstvo organizacije, ki je imela v pokojnem monsignorju enega svojega najbolj zaslužnih zaščitnikov, sta sledila vozova z duhovščino, za zastopnikom Pogrebnega zavoda, ki je na blazini nosil red Sv. Save, najvišje odlikovanje, ki ga je bil pokojnik za svoje narodno delo prejel, pa se je pomikal voz s krsto, v katerega sta bila vprežena dva para vrancev. Za krsto je šla najprej soproga monsignorjevega pranečaka gospa Vojka roj. Prelov-čeva, hčerka komponista in predsednika Hubadove župe Zorka Prelovca s svojo rodbino, a za ostalim daljnim sorodstvom so se zvrstili vaščani z Okroglega in žup-Ijani iz Naklega. Med oficielnimi predstavniki oblastev sta stopala najprej ban dr. Natlačen in komandant divizije general Tonič pa župan dr. Adlešič s soprogo in podžupanom dr. Ravniharjem, zastopnik rektorja univerze kralja Aleksandra prof. dr. Kidrič, predsednik ČMD inž. Mač-kovšek s seniorjem naših narodno-obramb-nih delavcev, častnim predsednikom šent-petrske podružnice Rohrmanom, predsednik Jadranske straže bivši podban dr. Pirkmajer, predsednik ZKD ravnatelj Je-ran in bivši prosvetni šef direktor Breznik, predsednik Doma slepih kanonik dr. Klinar. zastopnik Sokolstva prosvetar Poharc, ga Kroftova s številnim odposlanstvom narodnega ženstva in še dolga vrsta narodnegra občinstva, med katerim smo opazili zlasti lepo število pro- fesorjev. nekaj bivših kolegov velikega pokojnika, a še več med njimi njegovih biv-ših učencev. V slovo in čast prelata Toma Zupana je govoril samo prvomestnik CMD g. inž. Mačkovšek. Govoril je takole: Tomo Zupan! Ko se poslavljamo od Tebe, se Te spominjamo s presrčnim spoštovanjem in ljubeznijo. Občudovali smo Tvojo žilavost, združeno s plemenitostjo in ši-rokogrudnostjo. Vse te odlike in vrline si prenesel v svojem snovanju tudi na obrambno družbo Ciril-Metodovo tako kot njen soustanovitelj, kakor tudi njen voditelj tekom njenih prvih dveh desetletij. S Tvojim geslom »Mal položi dar domu na oltar« je CMD rasla, nastajale in rasle so pa tudi njene postojanke in trdnjave. Globoko si občutil pretečo opasnost na naših mejah in zato je bilo stremljenje Tvoje v neutrudnem delu pomakniti meje naše žive in tvorne narodne zavesti do skrajnih mej naše govorice, kamor sega slovenski očenaš tam gori v Turah in za Dobračem ter ob robu beneške ravnine. Mnogo teh postojank ni v osvobojeni domovini, živa tvorna meja narodne zavesti še ni na svojem cilju, marsikje je celo na umiku. Zato pa sprejmi ob slovesu našo obljubo, da Tvojih teženj Tvoja CMD ne bo nikdar opustila. Prelat Tomo Zupan pa govori z nami tudi po svoji smrti. Takole je nedavno lastnoročno zapisal: Vsem Vam, ki ste me v zvestih prošnjah to uro spremljali do groba; vsem Vam mojo poslednjo zahvalo! Slednjemu Vas, ljubih gimnazijskih učencev — v množnem številu razkropljenim po domovini in daleč po svetu — vsakemu Vas moj zadnji pozdrav! Milan Pribičevič »Kakor je »Jutro« ž3 poročajo, je v Tetfritet« v Švici umrl Mvlan Pribičevič, upokojeni polkovnik in narodni poslanec, brat lan: umrlega Svetozar-ja Prjihičeviča. Spet je ugasnilo dragoceno živlijenie. posvečeno naši narodni in državni svobodi. Milan Pribičevič je biil junak in ideolojr naše nacionalne revolucije. Lahko rečemo, da je toliko pomenil za Jugoslov ene pod tttifm jarmom kakor Iva,] Skerlio za Srbe. Milan Priibičavič se je rodil na Hrvatskem v vasi Glavičanjih v dvorskem okraju leta 1877. Obiskovati fe umnaziiro. potem pa je v Karlovcu dovršil stiMiiletno oficirsko šolo. ZapustU jo je leta 1896 kot praporščak. V razn-iih gairniziah. na.jveč pa v Gradcu, je službovali kot avstriski poročnik in nadpo-ročnijik 8 let Vojaki so ga cenčili in ljubili. Vsaik večer jiHh j« učil agogovkie. zemljepi«-ja in diruciih koristnih predmetov. Iz Gradca ie biil premeščen v Zagreb, od tam pa je leta 1905 »dezertiral« v Srbijo Sprejet je bil tooah na Ceni in G-učevru Na krvavem bojišču je postal polkovnik. Prehodili .je Albanijo, s Krfa pa ga je vlada poslala v Ameriko. da bi m »d našimi itoseljenci zbiral dobrovalice za solunsko fronto. To težko nalogo ie odlčno dovršil jn vrniil ee je za časa, da je bil deležen zimaffoslavnega pohoda v osvobojeno domovino. Sodeloval je tudi pri nanod-neim sviijetu v Zagrebu. Po lastni želji ie bil upokojen ioi pri volitvah v konstituanto .je kandidiral v svojem rojstnem kraju. Pr,; volitvah leta 1923 ni hotel več kandidirati: na Kosovem si Je kupil zemljišče in s3 ta preselil s svojo wpwo Ružo, da se popolnoma posveti kmečkemu delu in življe-mj«- Na Kosovem je ostal do maja leta 1935, ko je bH izvoljen na listg dr. Mačka za narodnega pois/lanca v svojem domočem dvorskem okraju. Kot poslanec je prebiva! v Zagrebu, ostal pa ,jie v et.Wc.iih s svojimu pri'a.telji v Sr-bJH jn ko^oniisti na Kosovem. Pridno ie pisal svoje spomine n« nae,;ona>lno-revolucio-narno botfbo, v kateri ss je tako zgledno in požrtvofvailro udejstvoval. V Veliki Rek; na Kosovem ie živel polnili 12 let V njegovi hiši so videli ff06t)e samo tni s>l«ke: Tolst ?tra Napoleona in Danteja. To ni bito slučajno* zakaj te feri s'ike so bile izraz gospodarjeve duševnosti. Milan Pribičevič je bil kakor Napoleon hna-her požrtvovalen vojak, v b'stvu pa je bil kakor Tolstoj mimoVub ie ^ovekoljnib. bil pa je tudi kakor Dante mora Vst jn vj-zionar. Kot. nacionalni revolucionar se j« šolal pri Masarvku jn ko se 12 z njim zadnjič sesiai leta 1932.. se je pojavila v njegovi sobi četrta 6'lfika. Častit'Viv; državnik-fi^ozof mu ie poslal »voijo fotografijo. porvi pogled je bilo l«"ce mrko. temna oče nekom srepe. a ko je spregovoril, je lice zažarelo v sijaju iskrene dobrotljivosti fin duševne vedrine. Takoj si doumel in občutil. zakaj so šli vojaki s takim po vel ;ni-kem rad,- tudi v smrt. Djčila era je izredna skromnost, vojak; ki so služili pod nieg«; virn poveljstvom, pa so znali pripovedovati čudovite zgodbe o njegovem iu-naštvu. o njegovi človekoljubnosti itn o njagovi Iju- Za rešitev srednje šole Univ. prof. dr. Ozvald o tem, kaj naši srednji Soli manjka za njen prospeh in razvoj V ožjem krogu izbranega občinstva, med katerim smo opazili zlasti lepo število šolnikov s prosvetnim inšpektorjem prof. Dolencem in uglednim slovenistom prof. dr. Breznikom, je snoči v Ljubljanskem klubu predaval univ. prof. dr. Karel Ozvald o aktualnem vprašanju, kako dvigniti kvaliteto sedanje srednje šole. Predavatelja, ki ie stalnim gostom kluba že znan po svojem temeljitem obravnavanju problemov našega šolstva, je na za-četku pozdravil predsednik dr. Windischer nato pa je dr. Ozvald med drugim izvajal: Troje momentov je, brez katerih si ne moremo misliti šole: učitelj, učenec in kulturna dobrina, v katero učitelj učenca uvaja. Vsak izmed njih je neločljiv del celote, ki ji pravimo šola. Le toliko prven stva gre kulturni dobrini, da je gonilna sila v slehernem šolskem občestvu. Ljudske, srednje, strokovne, visoke' šole — vsaka izmed' njih vrši drugačno, svojstveno funkcijo v življenju naroda. Ljudska šola služi obrazovanju ljudskih množic, smoter srednje šole pa je duhovno in telesno oblikovanje tiste mladine, ki je odbrana po svojih sposobnostih. Srednja šola naj pripravlja naraščaj za potreb^, naloge in zahtevke vsakdanjega življenja, hkratu pa ga naj navaja tudi k umeva-nju in spoštovanju večnih temeljev človeškega žitja in sožitja. Glavno sredstvo, s katerim naj doseza svoj cilj, so kulturne dobrine, ki naj bi jih presajala v dušo učencev in učenk. Kulturne dobrine zajema srednja šola iz dveh ogromnih duhovnih zakladnic: iz tistega realnega sveta okoli nas in v nas, ki mu pravimo priro-da, in iz nepregledno razsežnega idejnega, duhovnega sveta. Nosilec duhovnega življenja je človek. Zato je v renesančni dobi, ko je srednji, teocentrično usmerjeni vek (središče je Bog) prešel v novega z antropocentričnim pravcem (središče je človek), tista smer izobrazbe, ki največ naglasa duhovne ali kulturne vrednote, dobila ime humanizem (človeškost). A izza polpretekle dobe, ko že vsepovsod daje pravec realizem in celo nadrealizem, je cena humanistične izobrazbe globoko padla. Morda bi kdo zastavil vprašanje, ali nI mar troje srednje šolskih tipov, ki jih imamo danes v Jugoslaviji, nepotreben luksus, in katera srednješolska smer zasluži največ uvaževanja: humanistična gimnazija, realna gimnazija aH realka's 0 humanistični gimnaziji in pa o realki, teh dveh izrazitih tipih srednješolske izobrazbe, moramo pač reči, da je življenju naroda na sedanji stopnji potrebna 1 humanistična i realistična smer v oblikovanju mladega rodu. Polutanski tip, ki je bil kot realna (lažja) gimnazija v zad njih letih zlasti staršem zelo pri srcu, pa ne ustreza nobenemu izmed pogojev resnične izobrazbe. Humanistično torišče, kolikor ga neguje realna gimnazija, na ne antično ne moderno, a tudi realnega področja ta tip ne goji v tisti meri kakor realka. Vse to bo pač v dobršni meri razlog, da absolvent realne gimnazije na univerzi tudi v realijah in v matematiki relativno ostaja za tovarišem s humanistične. Vsa znamenja govore, da bo sloves humanistične gimnazije v bodoče spet zrasel. Ce hočemo res spremeniti srednjo šolo moramo vanjo zanesti predvsem novega duha glede na kulturne dobrine, ob katerih naj se oblikuje mladi rod. Učenec in učenka pa sta tista osrednja os, okoM katere naj bi se sukalo vesoljno življenje, kar ga je v šolskem razredu, saj je pač samo njima namenjeno vse, kar se v šoli vrši. Srednja šola pa je glede na razumevanje učencev dandanes še na neizorani ledini. Naj navedemo pri tej priliki en sam, a silno velik greh: neprestano menjavanje učiteljev med šolskim letom. Učenčeva duša ni kak mehanizem v uri. ki hi ga vsak dan lahko navijal kdo drug. temveč individualno ustrojen organizem, ki ga učitelj šele po malem dobro spozna. Neka oktava realne gimnazije, kjer je bil predavatelj ministrski odposlanec pri višjem tečajnem izpitu, je v VII. razredu imela v francoščini kar štiri učitelje, a tudi po drugih razredih mu je pri pregledovanju izdelkov ponovno prišel pred oči zvezek, v katerem je bila vsaka naloga korigirana od druge roke. Neki gimnazijec pa je v teku osmih let imel iz slovenščine nič manj kakor 26 učiteljev. Sposobnost za spoznavanje in razumevanje učenca je izredno važen moment v šolskem življenju. Zelo velik del sedanje vseobče nezadovoljnosti s srednjo šolo se mora postaviti tudi v račun tega, da so srednješolskim profesorjem izsledki mladineslovja sedemkrat zapečatena knjiga. . ^ O srednješolskem profesorju velja, da mu pogostokrat primanjkuje pravega odnosa do učnih področij njegovih tovarišev, o čemer tako točno pravi ljudski glas: vidi le samega sebe in svoj učni predmet ima za najvažnejši. Ker se ni tudi pedagoško izoblikoval, povečini učiteljuje v smereh strokovnega specializma in vse preveč predava. Po vzorcu tega srednješolskega profesorja hočeta ponekod že tudi ljudskošolski učitelj in učiteljica predavati svojim slušateljčkom. Sleherni srednješolski profesor naj bi s svojo znanstveno stroko rajši čim več prispeval k temu, da se bosta fant in dekle, če sta dovolj inteligentna, usposobila samostojno in premišljeno gledati, umevati in ocenjevati konkretno bitje in žitje svojega naroda, pa naj stopa pred nju jezikovna, f5-zikalno-tehniška, verska, prirodopdsna ah sociološka stran tega žitja. Zato akademik, ki se pripravlja za srednješolskega profesorja, ne bi smel misliti samo na svojo stroko, temveč tudi na to, da se nauči pedagoško misliti. Njemu doelomo veljajo besede, ki jih je Voltaire zapisal kot nekak regulativ dejanja in nehanja vsem, ki bi hoteli dobro izhajati g sočlovekom: Ljubi in misli, ljubi in razumevaj! Brez tako usmerjene misli in volje učitelja so delovna šola, nova šote, aktivna šola, poizkusna šola." in kar je še takih gesel, prazne besede. Po sodbi profesorja pedagogike na univerzi v TUbingemi O. Kroha zavisi sleherna reforma obrazbe od tega, kako globoko je prevzela tiste, ki naj bi jo izvršili in pa v kolikšni meri so ji razbrali bistvo. Vse drugo je zgolj krpari-ja, ki iz raztrgane suknje ne more napraviti nove Samo da ne zakasljam ! Kašelj prepreči bonbon! PROIZVOD »UNION« ZAGREB bežni do prirode. Najbolj je ljubil kmeta in delavca. Ta ljubeze-p žari iz člankov, k; iih je pred dolgima leti priol>čii v »Srbobranu«. Cianka »Seljak naš — brat naš« in »beljak — naš nojveoi- junak« sta po.-ebno značilna. Vsem svojimi vojakom je bil Milan Pribičevič. oče, brat in tovariš. Vse to je bil tudi kolonistom na Kosovem Kdor je z njim le nekaj besed jj-pregovor,!, ie spoznal, da ima pred seboj demokrata najčistejšega kova. Milana Prifbdčeviča mi več njegova plemenitost im požrtvovalnost pa naj nam ostane za vzor j® bodrilo. — Ur. Gasilsko zborovanje v Celju Gasilska župa celjskega sreza je imela v nedeljo dopoldne v mali dvorani Celjskega doma reano skupščino, ki so se je udeležili poleg delegatov vseh 55 v župi včlanjenih gasilskih čet tudi zastopniki mestne občine, sreskega načelstva in vojaške oblasti. SkupšCuia je potekla mirno, volitve pa so oile zelo živa Ime. Župni starešina g. Gologranc je po pozdravnih besedah poročal, da je prirecila gasilska župa lani tri tečaje za vse poslo-valce gasilskih čet in članstvo in sicer v Celju za celjski sodni okraj, v Konjicah za konjiški sodni okraj in na Gomilskem za vranski sodni okraj. Teh tečajev se je udeležilo nad 300 članov, župa je priredila delne župne vaje v šeščah, Ojstriški vasi, na Zg. Ložnici in v Dražji vasi. Teft vaj se je udeležilo 29 čet z več Kot 400 gasilci. V Celju je bila vaja v obrambi pred napadi iz zraka, pri kateri so sodelovale vse štiri gasilske čete iz celjske občine. Župa je izdajala potrebne okrožnice in dajala četam navodila in pojasnila k posameznim odredbam višjih gasilskih ustanov. Sodelovala je tudi pn raznih slavno-stih in drugih prireditvah. Starešina gasilskega saveza je v preteklem poslovnem letu odlikoval z zaslužnim križcem III. stopnje člane župne uprave gg. Gologran-ca, Viranta, Bervarja in Koširja ter člana gg. žilnika in Mašila. Župni tajnik g. Adolf Bervar je poročal, da je bila gasilska četa v Slivnici priključena celjski gasilski župi. V 55 prostovoljnih gasilskih četah na področju celjske gasilske župe je vpisanih 1442 izvršujočih, 996 podpornih, 11 rezervnih in 69 častnih članov ter 66 naraščajnikov in 15 saman-tank. Samaritanske odseke ima 28, kul-turno-prosvetne pa 17 čet. Lani je bilo na področju župe 54 požarov (nasproti 52 v 1. 1935.) in sicer 2 velika, 7 večjih. 20 srednjih in 25 manjših. Na zavarovanih poslopjih je bilo 50 požarov, na nezavarovanih pa 4. Gasilske čete so sodelovale pri 40 požarih skupno s 638 gasilci. Skoda na zavarovanih poslopjih je znašala 1,471.598 din, na nezavarovanih pa 15.300 din. Ce bi ne bili nastopili gasilci, bi znašala škoda približno 5,800.000 din Pri gašenju so sc ponesrečili 3 gasilci. Svoje članstvo je zavarovalo doslej 22 gasilskih čet z župnega področja. Župni blagajnik g. Pero Jankovič je poročal, da so znašali župni dohodki lani 15.195 din, izdatki pa 15.068.25 din, prebitka je bilo torej 126.75 din. Brez dolga je 16 čet, dolgovi ostalih 39 čet pa znašajo 329.840 din. Gotovina v blagajni znaša s hranilnimi vlogami vred 134.232.75 din. Tehnični referent g. Košir je podal statistiko lanskih delnih župnih vaj, ki so dobro uspele. Navedel je tudi število orodja in opreme čet. Pri volitvah sta bili predlagani dve listi. Z večino glasov so bili izvoljeni gg.: starešina Gologranc, namestnik starešine Vi-rant, tajnik Bervar, blagajnik Jankovič, odborniki Košir, Tischler, Kapus in Antlo-ga. člani nadzornega odbora Kopriva, Casl, Kožuh, Praprotnik in žilnik. Za delegata župe za skupščino Gasilske zajed-nice sta bila izvoljena gg. Ivan Virant in Franc Košir. Preobilje dežja Ljubljana. 10 marca Danes je god 40 mučenikov. Po opazovanju starih pratikarjev je današnji dan odločilen za vreme daljšega termina. Saj poje vremenska pesem: »Kakršno vreme na god 40 svetnikov kane, tako rado štirideset dni ostane.« Značilno je, da je za uvod k današnjim patronom v Zasavju močno grmelo. Marcev grom pa je sicer zelo redek. O deževju zadnjih dni pričajo visoki valovi narasle reke Save. Litijska vodomerska postaja, ki jo vodi g. Dermota Janko, beleži vse poslednje dni stalno naraščanje reke. Včeraj zjutraj je bilo 1.23 m nad normalo. Danes je vodokaz stal za 5 cm višje in je bil en in četrt metra nad normalo. Včerajšnji dan in nocojšnjo noč je nepretrgoma deževalo. Zanimivo sliko je kazala davi litijska ombrometerska postaja ki jo upravlja g. Tine Juvan. Tekom poslednjih 24 ur je padlo 30.2 cm dežja. Od novega leta dežjemer ne pomni tako visoke znamke. Največ je bilo padavin 17. februarja t. 1., ko je kazal ombrometer 24 enot padavin. V primeru s februarjem je marec mnogo bolj deležen padavin, kakor pa prejšnji mesec. V februarju je bilo le 8 dni s padavinami, bodisi deževnih ali snežnih. Zdaj pa nismo prekoračili niti tretjine marca, pa imamo zaznamovanih že 8 dni s padavinami. PONOČI »Oprostite, ali mi lahko povejte, kje je tu blizu policijska stražnica?« »Tu blizu je pa ni.* »Kje bi vsaj dobil kakšnega stražnika?< »Ne vem.« »Ali nima tu nihče službe?« »Ne.* »Če Je pa tako, pa bodite tako ljubeznivi in mi izročite svojo listnico, uro in vse, kar je kaj vredno.« Domače vesti * Razpis zdravniških služb. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje so razpisan; tile natečaji; Za šefa živčnega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani, za šafa kirurškega oddelka splošne državne bolnišnice v Nišu in za še» fa oddelka državne bolnišnice v Sarajevu. Vsi natečaji so razpisani v skrajšanem roku 15 dni. Kandidati morajo izpolnjevati pogo_ je, ki jih aoločata uradniški zakon in zakon o bolnišnicah. Za ljubljansko in sarajevsko bolnišnico pridela v postev skupini 5 in druga in prva stopnja, za Niš pa 5 skupina. Prošnje z vsemi potrebnimi listinami je poslati neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. * Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani bo 24. t. m. ob 18. v prostorih ZKD v Kazini II. nadstr. Dnevni red je naslednji: 1) Poročilo odbora. 2) Računski zaključek za leto 1936. in poročilo nadzorstva. 3) Proračun za leto 1937. in določitev članarine za leto 1937. 4) Določitev književnega programa za leto 1937. 5) Slučajnosti. * Občina, ki zvišuje svojim uslužbencem plače. Občinski odbor v Kruševcu je te dni razpravljal o proračunu, ki se je zvišal letos za blizu 2 milijona. Zvišanje proračuna ne bo padlo v breme občanov, ker bo občina v pridobitev potrebnih denarnih sredstev prodala nekaj svojih zemljišč. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da bodo občinskim uslužbencem s 1. aprilom zvišane plače. MANUFAKTURA POMLADNE NOVOSTI ZA DAMO IN GOSPODA SOUVAN * Zanimanje kongresne biblioteke v Washinj,oonu za našo prosveto. Nedavno se je mudi1 v naših krajih odposlanec kongresne biblioteke v Washingtonu, naš rojak Slavko Cerič. Obiskal je tudi centralno upravo hrvatskega kulturnega društva »Napredek« v Sarajevu ter zaprosil upravo, da bi vsd knjige, ki jih je doslej izdala poslala kogresni biblioteki. Vodstvo »Napredak« v Sarajevu ter zaprosil upra poslalo v Washington vse doslej izdane knjige, v bodoče pa bo redno pošiljalo kongresni biblioteki 3voje publikacije. * Za veliko noč bo imela Dalmacija rekordno število gostov iz vse Evrope. Letošnja turistična sezona bo odlična. V Split prihajajo že zdaj dnevno manjše skupine turistov rajnih narodnosti, prihajajo pa tudi številna prijave iz vseh držav Evrope od gostov, ki nameravajo prebiti velikonočne praznike v Dalmaciji. V hotelih Splita, Hvara, Korčule in Makarske so za te goste rezervirane skoraj vse sobe. Gostje so prijavljeni iz Češkoslovaške, Avstrije, Poljske, Madžarske, Nemčije, Anglije, Francije, pa tudi iz Belgije, Danske in Nizozemske. V torek je prispela v šibenik prva večja skupina angleških turistov, še večja skupina gostov iz Anglije pa bo prišla za veliko noč. * Situacija v poplavljeni Moslavini in na Lonjskem polju. Vodovje, ki se je razlilo po Moskvi in Lonjskemu polju, se sicer znižuje in odteka, prebivalstvo pa še vedno mučijo hude skrbi za imetje in tudi za življenje. Po vaseh primanjkuje pitne vode, ker so domalega vsi vodnjaki polni blata in peska. Pod vodo so še vedno veliki kompleksi njiv, travnikov in gozdov. R.eka česma je še vedno visoka in ob prvem močnejšem deževju se bo spet razlila. Z Lonjskega polja voda le polagoma odteka, ker je struga rečice Lonje polna najrazličnejše navlake. Take so tudi struge pritokov Lonje. V gozdu župici je voda še vedno zelo visoka. Za zvezo med petimi vasmi so še vedno čolni edino prometno sredstvo. Prebivalstvu poplavljenih krajev preti tudi nevarnost kake nalezljive bolezni. * Dunav je poplavil ogromne komplekse zemljišč od Kostolca do Velikega Gradišča. Najprej je bila poplavljena vas Ostrvo, potem pa se je vodovje razlivalo še dalje in s hriba nad vasjo Kličevcem se vidi zdaj jezero, široko preko 10 km. Od rudnika Kostolca navzdol ni ob Dunavu nobenih nasipov in zaradi tega je poplava preko noči zavzela tolik obseg. Velika Morava, ki je s svojimi izlivi napravila, kakor smo že poročali, ogromno škodo, se je pričela polagoma zniževati, zdaj pa se zaradi novega dežja njeno vodovje spet dviguje. Letošnje poplave v Dolnjem Pomo-ravju so povzročile ogromne škode in zavzele so obseg, kakršnega ne pomni prebivalstvo teh krajev. Poplavljeno področje na obeh straneh Velike Morave obsega preko 50 kvadratnih kilometrov. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenja danke, odstrani naravna »Franz-Joscfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije Črevesja._Ogl. reg S. br. 16. 485/36 * Umrl je stari hercegovski vstag Spa-soje Glogovac iz vasi Kruševljana blizu Nevesinja. Glogovac se je udejstvoval v vseh bitkah porti Turkom od leta 1875 do 1878. Pod avstrijsko oblastjo je bil preganjan in več let zaprt v Aradu. Po osvobo-jenju je živel v svoji mali planinski vasici. Spasoje Glogovac je dosegel 90 let starosti in ob njegovem pogrebu se je zbrala velika množica prebivalcev od blizu in daleč. * Učenec osnovne Sole je z nožem hudo ranil svojega tovariša. V 4. razredu osnovne šole v Zenici so se šolarji stepli in je 13-letni Izet Soškič med pretepom potegnil nož in hudo ranil svojega sošolca Lovrenca Mačka. Hudo ranjenega dečka so takoj odpeljali v sarajevsko bolnišnico. * Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto 13. t. m. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje VI. predavanje. Predaval bo vseučilišči profesor dr. Alfred šerko o psihologiji psihoz. K predavanju vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. * Učiteljsko zborovanje. JUU sresko društvo iz Litije in iz Laškega priredita v soboto 13. t. m. skupno zborovanje v Trbovljah. Začetek ob 9. dopoldne v Sokolskem domu. Predaval bo znani šolski praktik g. Ernest Vrane iz Maribora o strnjenem pouku in primerih iz šolske prakse. Tajnik sekcije JUU g. Metod Ku-melj iz Ljubljane pa bo podal situacijsko poročalo. Na dnevnem redu so še druge prosvetne in stanovske zadeve. * Sreska organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo imela 14. tm. ob 10. dopoldne v Ljubljeni v verandni dvorani Kazine (pritličje desno). Kongresni trg, svoj 18. redni občni zbor. * Lov na potočne rake. Z odlokom kme'ij_ skega ministra je dovoljen lov na potočne rake, ki merijo več ko 7 cm. Prevoz in prodaja teh raKov je dovoljena samo z dovoljenjem pristojnih oblast3v. Dovoljenja bodo izdale pristojne oblasti; v njih bo naznače-no, da se smeio loviti samo potočni raki. Dovoljenja za lov te vrste rakov bodo dajale banske uprave za svoje področja. obe. nem bodo pa vršile nadzorstvo po svojih organih, da se bodo ribiči res držali določi' * Ciril-Metodova podružnica v Beogradu je prejela od poslanca g. Ivana Pre-korška zbirko, nabrano med narodnimi poslanci. Darovali so po 100 Din: Ivan Preko ršek, Karel Doberšek in dr. Anton No-vačan; po 50 Din: Rajko Turk, Ivan Mohorič, Rudolf Pleskovič, mr. ph. Stanko Hočevar, Rudolf Pevec, dr. Josip Režek, dr. Lovrenčič, Ivan Janžekovič, dr. Rikq Fux, Albin Koman in Milan Mravlje. Skupaj 850 Din. Iskrena hvala! * Izum, ki ga je mladi Zagrebčan lahko vesel, saj mu bo gotovo še donašal lepe dohodke, je toaletno milo, viseče na elastiki. Milo se obesi k umivalniku ali k vodovodni pipi pri kopalni kadi, namesto da se položi v dosedanjo posodo, v kateri se je mokro milo zmehčalo in ležalo v neokusni brozgi. Ko smo ga jemali v roke, je bilo na njem mnogo te brozge, ki je zbujala v nas prav neestetske občutke. Zda1" pa bomo segli po suhem milu, se namilili in milo enostavno izpustili iz rok, da bo obviselo lepo v zraku. Vedno bo suho, da ga bomo z veseljem in brez studa jemali v roke. Zelo elastična, tenka guma prav nič ne ovira pri miljenju. Seveda bo pa tudi trajnost kosa mila, ker bo vedno počivalo na suhem, najmanj podvojena, torej nudi praktični izum dvoje pomembnih ©rednosti. Izumitelj je dal milo patentirati. V Zagrebu je že v prometu, kjer ga navdušeno kupujejo. Nadejamo se, da bomo mogli v kratkem tudi že v Ljubljani kupovati to praktično in res dobro došlo hi-criensVo novost. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc JoŽefove grenčice. Iz Lirjbljane u— Masarykova proslava v ljubljanski operi. Uprava naše opere je pod pokrovitej-stvom Jugoslov.-češkoslovaške lige dostojno proslavila 87. rojstni dan prezidenta-Osvoboditelja bratske republike T. G. Ma-saryka. V nedeljo zvečer je bila v operi slavnostna repriza Gotovčeve uspele opere »Ero z onega sveta«, ki jo je izjemoma dirigiral sam skladatelj. Gledališka rampa je bila za to priliko prevlečena s češkoslovaško zastavo, ložam in parterju pa so dajale slavnostni značaj večerje obleke občinstva, ki je te prostore popolnoma zasedlo. Pred predstavo je orkester igral češkoslovaško in jugoslov. državno himno, nato pa je nastopil predsednik Jč. lige g. dr. Egon Stare in s toplimi besedami proslavljal velikega državnika in misleca. Po tej počastitvi T. G. Masaryka se je začela predstava Gotovčeve nove opere. Navdušenje občinstva se je stopnjevalo od prizora do prizora in večkrat je zadonel aplavz tudi pred odprto sceno. Po prvem dejanju je občinstvo poklicalo pred zastor poleg solistov tudi avtorja in dirigenta g. Gotovca in mu prirejalo burne ovacije, ki so bile posebno navdušene in dolgotrajne ob koncu opere. G. Gotovac je prejel tudi dva lepa venca. Prva repriza je še bolj kakor premiera izpričala predvsem uspeh te hrvatske opere pri našem občinstvu. Splošna sodba je, da je imela operna uprava pri izbiri Gotovčeve opere srečno roko. — Predstavi so prisostvovali številni predsta-vitelji civilnih, vojaških oblasti, češkoslovaški konzul g. Minovsky, francoski konzul g. Remerand, poljski konzul g. dr. Štele (tudi za Društvo prijateljev poljskega naroda), slavni francoski dirigent g. Rhene Baton iz Pariza, zastopniki sokolstva v kroju, odborniki Jč lige, češkoslovaške občine in drugih kulturnih korporacij ter številno drugo občinstvo. Predstava je zopet pokazala, da ima Češkoslovaška, posebej še njen prvi prezident, v Ljubljani mnogo prijateljev in častilcev. — Kakor čujemo, se je dirigent g. Rhene-Baton zelo ugodno izražal o Gotovčevi operi. — S proslave je predsedništvo Jč lige poslalo brzojavno čestitko prezidentu dr. T. G. Masaryku in vdanostno brzojavko kralju Petru II. u— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 20 z dne 10. t. m. objavlja uredbo o kmetijskih zbornicah in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v 1.1937-38. u— Službe na magistratu. Na predsedstvo mestnega poglavarstva v Ljubljani in na posamezne urade se obrača mnogo strank, ki prosijo za službo. Opozarjamo stranke, naj se nd ozirajo na izjave raznih nemerodajnih oseb. ki morda izjavljajo, da je kako mesto na magistratu prosto. Službena mesta na mestnem poglavarstvu se oddajajo samo. če je kako mesto prazno in če je v smislu finančne uredbe na razpola. go potrebna kredit. Šele. ko so izpolnjeni ti pogoji, se mesto javno razpiše. Vse prošs nie, ki bodo vložene, ne da bi bili dani za to potrebni pogoji, se bodo zavračale. Zato naj 6i stranka nikar po nepotrebnem ne delajo stroškov in naj vlagajo prošnje samo tedaj, kadar bo kako mesto javno razpisano! u— Namočena polenovka F. Kham. Miklošičeva 8. u— Obleke in klobuke kemiCno čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. n— O varstvu prirode in o zaščitnih parkih je v torek zvečer predaval v md-neralo&kf predavalnici na univerzi pod okriljem Prirodoslovnega društva priv, docent dr. Valter Bohinec. Poudarjal je potrebo, da tudi pri nas zaščitimo prirodo pred uničevanjem, obenem pa si s tem ustvarjamo pogoje za čim temeljitejšo znanstveno raziskavo pnrodnih pojavov, kateri bi utegnili biti v korist celo narodnemu gospodarstvu. Po drugih državah vzbujajo med narodom smisel za kul-turne in naravne spomine pokrajin ter za ohranitev divjadi. Na prvem mestu je Amerika, ki si je uredila lepe narodne parke, kakor je znameniti Yellowstonski narodni park. Ti parki so izredno zanimivi zaradi kulturnih in zgodovinskih znamenitosti ki jih hranijo v sebi. V Evropi si je Švica uredila lepe narodne parke predvsem v turistične in gospodarske namene pokrajine. Lep alpski park je velikega pomena za znanost, ker ga skuša Švica preurediti kakor je bil še pred naselitvijo. Slovanske države imajo lepe parke, polne pri rodnih krasot, tako da ne zaostajajo za drugimi državami. Znani so parki v Tatrah, Rusi pa urejujejo velike pri rodne parke v zahodnem delu Kavkaza. Pri nas še zmerom vse premalo skrbimo za zaščito prirode Zaščitena je Dolina sedmih jezer pod Triglavom in predeli na Hrvatskem na Velebitu, nekaj podzemeljskih jam kot je županova jama pri Grosupljem, del (50 ha) gozdne površine na Notranjskem, ki je v posesti grofa Auersperga, zavarovati pa nameravajo ornitološko tudi južni del Cerkniškega jezera. Naš Triglavski park meri 1400 ha. Poleg gozdov pa bi bilo potrebno zavarovati nekatere redke rastline in živali. Predavatelj je s slikami nazorno pokazal potrebo zavarovanja prirode in ustvaritve posebnih narodnih parkov. Zanimivo in koristno predavanje je bilo deležno lepega obiska. Zadovoljstvo v hiši je kava pripravljena s FAVORIT C I K 0 R I J 0 u— V počastitev msgr. Toma Zupana so darovali Družbi sv. Cirila in Metoda prvomestnik CMD. inž. Janko Mačkovšek 300 Din, dr. Konrad Janežič 100 Din in ravnatelj Josip Rajh 100 Din. Lepa hvala! u— Namesto venca na grob pokojnega ravnatelja Janeza Levca ie darovalo uPtejj-etvo pomožne šola 200 din za šolsko kuhinjo na pomožni šoli. Mašo zadušnioo bo imelo v petek 12. t. m. ob 9. v Križankah. u— Družabni večer oficirjev ljubljanske gamizije bo v soboto 13. t. m. ob 21. v dvorani Mikličevega hotela. Pozivajo se rezervni oficirji, da se s svojimi družinami tega večera udeleže. Obleka običajna. u— Predavanje v Sokolskerr domu v Ši-šlki. V petek ob 20. bo predava! šolski upra-vifteli g. Inkret Alfonz o umnj reji mafh živali. Predavanre bodo poimsnjevale skiop-tične s'iike. Pc predavanju bo predvajan Piilm »Operator«. u-r- Udruženje železniških uradnikov pri. redi 23. marca ob 20. v bančnih prostorih direkcije drž. železnic v Ljubljani pradava nje g- višjega kontrolorja Rudolfa Spindler-ja: Utemeljitev potrebnih lokalnih vlakov ter novih postajališč v okolišu velika Ljub. Ijane. Modni salon ANKA PUČNIK ŠELENBURGOVA UL. 1. izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih. iannniimanannnnnnnrinnrTmnnr-inr-1 u— V mali filharmonični dvorani bo v petek 12. t. m. ob 20. koncert poljsko-ar-gentinske glasbe. Spoznali bomo dela avtorjev predvsem poljskega naroda, pa tudi enega izmed argentinskih skladateljev. Vrstile se bodo klavirske skladbe in pevske solistične točke. Izvajalci bodo ga. Milena Štrukelj-Verbičeva (mezzosopran), pianist Pavel šivic in konservatoristka Marta Osterčeva. Sedeži po 10 din in stojišča po 5 din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Naše matere prav posebno opozarjamo na prvo produkcijo, ki bo v okviru tedna »Učite se glasbe« v ponedeljek, 15. t. m. v mali filharmonični dvorani. V šoli Glasbene Matice ljubljanske so v letošnjem šolskem letu otvorili glasbeni otroški vrtec, ki je namenjen deci od 4 do 7. leta. Zakaj je ustanovljen otroški glasbeni vrtec in kaj delajo otroci v vrtcu, nam bo pred produkcijo povedala predavateljica. Za tem sledi 13 različnih točk, deklamacij, pesmi in ritmičnih vaj. Ta produkcija bo v ponedeljek 15. t. m. ob četrt na 19. v mali filharmonični dvorani. Naslednje tri dni pa bodo nadaljne produkcije ob istem času v veliki filharmonični dvorani. Spored, ki velja obenem za vstopnico, se bo dobil od petka dalje za 3 din v knjigarni Glasbene Matice. MEDNARODNI PLESNI VEČER s turnirjem za prvenstvo Jugoslavije v soboto 13* marca Kazina u— Duštvo »Tabor«. Danes redni sestanek. Predaval bo dr. Branko Vrčon o zunanjepolitičnem položaju. Začetek ob pol 21. Pridite vsi! Gostje dobro došli! u— JNAD Jadran. Pozivamo oiaue, da se udeleže današnjega konstituiranja akademskega odseka J ugoslovenskofbolgarske li_ g«. u— JNAK Edinstvo. Dolžnost vsega članstva je, da se udeleži konstituiranja akademskega odseka Jugoslovensko-bolgarske lige. ki bo danes ob 16. v zbornični dvorani univerze. Ob tej priliki bo imel daljši nagovor tudi bivši opolnomočenJ minister na našem dvoru g. Dimo Kazasov. Običaj-nega Članskega sestanka ob 20. danes ne bo. u— Vstopnice za l]terarni večer, na ka_ terem bo Milan Skrbinšek recitiraj Mrakovo tragedijo »Heimrich Kleist«, so na razpolago v trafiki nasproti glavne pošti. o— Starše skavtov in vse prijatelje vabimo na slavnostno akademijo v proslavo 80-letniioa ustanovitelja skavtizana lorda Ba-den-Powela, ki bo v soboto 13. t m. ob 30. v frančiškanski dvorani. Vstop prost. Ljubljanski skavti in planinke. u— Vzgoja matere. Kot 11. predavanje tečaja Splošnega ženskega društva bo drevi na šentjakobski šoli ob 20. zelo poučno predavanje strokovnega učitelja, g. Gojka Jagodiča o snovi: Mladina in kriminal. Vsakdo dobrodošel! u— Pave! Francalisk], bolgarski edikar gorskih motivov, bo priredil razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu. Umetnik ima namen ostati nekaj časa pr; nas in slikati naše planine. u— Šahovski klub »Lovšin« bo igral soboto, dne 13. t. m., prijateljski mateh s šahovskim klubom »Omladina« na desetih deskah. Začetek točno ob 20. uri. Vabljeni vsi člani in prijatelji te plemenite igre. u— Zveza gospodinj priredi ponovno tečaj za majoneze in majonezne solate v to> rek 16. t m. ob 19. in tečaj za pripravo rib na več načinov v sredo.24. t m. ob 9. dopoldn 3. Vse podrobnosti ob prijavi. u— Drzen roparski napad sredi mesta. Janez Klemene, 83-leten starček, ki je svoja mlajša leta prebil kot hlapec in zdaj skromno prebiva v leseni baraki na Hu-dovernikovem vrtu nasproti sanatoriju Emoni je bil v torek zvečer deležen razburljivega doživetja, ki nudi zgovoren primer socialne in moralne razrvanosti, v kateri preživljamo gospodarsko krizo. Malo po 20. uri se je starček odpravljal v posteljo, pa so se na lepem odprla vrata in v barako sta planila dva našemljena, po vsem videzu mlajša moška ^Trabila starčka, mu zamašila usta, natr načela stikati po baraki. Očitno st? denarja, a ko ga n'sta našla, sta zadovoljila s Klemenčevo žepno uro. vr~ ->'rrog 200 din. in zbežala. Starček s-" '—'abi opomogel od strahu in začel k,: at' na pomoč O doeodku je bila takoj obv^^na policija, da so stražniki 'n detekti pod vzel i lov za zločincema, padalca sta bila medtem že davno nobeg-nila. vendar unamo, da bosta policiji kmalu padla v roke. ker ima njun precej točni opis. u— Zim*kr> kopališče SK Ilirije bo 14. t. m spet odprto, zato ooozariamo cenjeno občinstvo na večerne gimnastično-nlavalne tečaie. ki se bodo /dai snet vršili Prvi te-čai se začne 15 t. m. in bo traia! naibrž do začpH-o meseca maia v«ak torek in oetek oh ?0 TaV te^ai V> «+al «0 T>"n. ki iih lahko pla\i*e v 2 ob-oki^ ^riiave se sprejemajo ori blatfaiTii Vavanr Pvrone. n— Drfvl Tol-iMifr,; »>1o«tu Četrt- kovega tefaia Jenkove šole v Kazini. rip-mudoma Ponarska na- Iz Celja e— Ana Perčeva. Včeraj zjutraj je umrla na Dečkovem trgu 2. v 81. letu starosti ga. Ana Perčeva, vdova po občinskem tajniku in mati bančnega uradnika g. Stanka Per. ca v Celju. Pokojna je živela v Celju že od 1. 1889. in je preživela velik del nacionalnih borb v Celju pred vojno. Izhajala le iz ugledne rodbine Kandričeve v Ormo žu ki je bila pred desetletji središče ors moškega narodnega življenja. Go- Perčevo so dičili kremen značaj, odločna i.arodna zavest in ziato t>rce. Pred vojno je bila skrbna gospodinja in dobrotnica mnogim slovenskim dijakom, ki se je še danes spominjajo s hvaležnostjo. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojni bodi ohranien časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Uvedba avtomatske telefonske centrale v Celju. Informirali smo se, da je tu di Združenje trgovcev za mesto Celie že 26 februarja poslalo poštnemu ministrstvu ob_ širno in utemeljeno spomenico z zahtevo, da ce v Celju čimprej uvede avtomatska telefonska centrala. Za takojšnjo izvedbo je zainteresiralo tudi vse ostale pristojne či-nitelje. Upanie je, da se bo že ta mesec posrečilo doseči to. kar se že Heta in leta zaman zahteva. e— Stavbno gibanje v Celju. Pred dnevi smo poročali, da se je že pričela gradnja trinadstropnega Delavskaga azila na Vra= zovem trgu, v katerem bo nameščeno tudi mestno parno in kadno kopališče. Iz pote. ka skupščine Združenja trgovcev za maslo Celje pa smo posneli, da namerava to združenje dvigniti svojo hišo v Razlagovi ulici 8. za dve nadstropji, tako da bo hiša tri-nadstropna, kakor nasproti stoječa palača Pokojninskega zavoda. Pozdravljamo namero celjskih trgovcev, saj bo že itak lepa Razlagova ulica s tem mnogo pridobila. Poleg tega pa se bo stanovanjska mizerija omilila za 8. do 10. novih, lepih, malih stanovanj, ki jih v Celju najbolj pogrešamo. e— Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah ponovno opozarja člane, da bo 14. redna glavna skupščina združenja v torak 16. t. m. v veliki dvoranj Narodnega doma v Celju z dnevnim redom, kj je bil vsem članom dostavljen. Udeležba ie za vse člane obvazna. TEL. 21 24 NO* MATICA Danes poslednjič! VVilliam Shakespeare-jevo nesmrtno deio ROMEO IN JULIJA Norma Shearer Leslie Howard TEL. 27-30 SLOGA Komedija veselega humorja in izvrstne zabave MEDENI TEDNI Anny Ondra Hans Sohnker 22-21 UN anz* Najlepše filmsko delo v režiji G. Bolwary-ja DEKLIŠKI INTERNAT (Princesa Dagmar) Angela Salloker Raoul Aslan Režija G. Bolwary ^fmte^ 16., 21.15W E- e— Nabavite si nove srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.1-5 in 20.30 velefilm »Kraljica džungle« in dve predigri, ob 18.30 matineja; »Moi Leopolde. Iz Maribora a— Poštni uradniki za svoje pravice. Ne_ deljskj redni občni zbor mariborskega pododbora udruženja poštnik uradnikov, kj obsega 31 pošt v območju severnega dsja dravske banovine, je nudil dokaz stanovske zavednosti poštnega uradni št va. Tudi pod?* želske pošte so bile častno zastopane po svojih poverjenikih Zborovanju, ki ga je vodji zaslužni predsednik inšpektor Matko Kumer, ie prisostvoval tudj predsednik dravska sekcije vjšji pristav direkcije Nejče Šturm in hlagainičarka gdč. Slava Mikuže* va. Izčrpna poročila so vsebovala vse a k. tualne zadeve ;n potrebe, ki se nanašajo na stanovski položaj poštnih uradnikov. Poudarjalo &e ie veliko pomanjkanja osebja ter preobremenjenost uslužbenstva, kar resno ogroža vzdrževanje rednega prometa na poštah. Lani ni mogla izkoristiti odmora skoro polovica mariborskih poštnih uradnikov. Izčrpna debata se je razvila v zvezi z nameravano ustanovitvijo bolniškega fonda za vse poštne uslužbence po vzoru železničarjev. V ta namen naj bi uslužbenci prispevali v ta fond 2% od bruto prejemkov, ministrstvo i>a 4°/o. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Matko Kumer. predsednik. Martin Šetinc, podpredsednik: Franjo Ber. not, tajnik. 0 'borniki; Milan Zemljiič. Va-tovec Ana. Marija Koceli in Ela Kraut. Na mestnika: Pavel Žak in Nata Korošec. Pragledovalca lačunov Karol Kumar in Pas vel Kandus. a— Zaprto. Radi obolelosti gdč. E. Kraljeva drevi v gledališču ne bo predstave. Jutri nastopi Maks Froman z ljubljanskim baletom. a— Iz Vinarske in sadfar^k© šoje. V ponedeljek 15. t. m. bo na vinarski jn sadjarski šoli celodnevni tečaj o zatiranju sadnih škodljivcev in bolezni ter o škropljenju sadnega drevja. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen. a— Mariborski delovnj trg. Tuk- podružnica borze dela išče knjigoveza, več pred-zakovačav, 2 krojaška pomočnika in 2 navadni kuharici. a— Rdeči petelin na deželi. V Globokem pri Poljčanah je ogenj uničil hleve posa-stnjce Jožefe Bohakove V Skokah na Dravs skem polju je požar upepelij posestniku Vinku Nahtigalu gospodarsko poslopje. a— Petj vlom v radvanjsko mrtvašnico. Zopet so se vtihotapili še neizsledeni storilci v radvanisko mrtvašnico ter odnesli štiri nove in dve stari suknji- To je sedaj ža peti vlom v omenjeno mrtvašnico. Zadnji je bil pred tremi meseci. Pogrebno društvo v Radvanju trpi radi teh vlomov veliko škodo. Iz Kranfa r— Koncert sokolskega pevskega zbora v počastitev rojstnega dne prezidenta Ma-sarvka je nepričakovano dobro uspel. To je bil prvi samostojni koncert, na katerem se nam je predstavil pevovodja g. Matul z novo šolo po svojih učiteljih in vzornikih, Prelovcu in Maroltu. Da je zbor na taki višini, je zasluga njegove glasbene izobrazbe. Zbor šteje 60 pevcev in pevk. Program je bil prav srečno zbran in je pri moškem zboru najbolj ugajala Maroltova »Kaj bi jest tebi dav«, pri mešanem zboru pa Pavčičeva »Če rdeče rože zapade sneg«. Občinstvo, ki je polnoštevilno zasedlo dvorano, je navdušeno ploskalo. G. Matul je Umrl je v Vitanju po kratki bolezni , PT^.el ^ ,S taki™ lfiQi0f in t.rtm- vodjem je sokolskemu pevskemu zboru da- na možnost, da se bo kmalu predstavil izven Kranja. O Masaryku je v uvodu govorila gdč. Čermakova, ker je bil g. dr. Simon Dok-* nujno zadržan. v starosti 69 let veleposestnik in lesni trgovec g. Rajimund Hofbauer. Njegov pogreb bo v soboto ob 16. na domačem pokopališču. Iz Celja bo vozil udieležence pogreba avtobus izpred gostjlne Branibor v soboto ob pol 15. Pokojniku blag spomin. Žalujočim iskreno sožalje- e— Krasen poka! za zmagovalca v mad-klubskj tekmi v slalomu, ki jo bo priredil SK Celje v nedeljo 14. t. pri Mozirski koči, je razstavljen v izložbenem oknu tvrdke Starmecki. e— Vsled lahkomiselnost; ga |e nsmrtil. Dne 10. januarja je priredil gostilničar Franc Širnik vaselico v svoji gostilnj na Otiškem vrhu pri Dravogradu. Ko je začel Josip Gratzer po polnoči na plesišču nekaj si&nariti, ga je gostilničar pozval, naj zapusti gostilno. Za Gratzerja se ie takoj zavzelo več fantov. Kmalu je nastalo med fanti prerivanje, pri čemer se je več fantov podalo v vežo, drugi pa so začeli zapuščati gostilno. V tem so začeli frčati kozarci in staklenice iz gostilniške sobe proti vežnim vratom in s ceste v vežo. Na pragu gostili niške sobe ie stal 251etni hlapec Rajmund Verovnik z Otiškega vrha in ves besen mata! kozarce in steklenice proti vežnim vratom. Pri tem je zadel Romana Levingerja s steklenico v glavo s tako silo, da je Le-vingerju počila temenica in se zarila v možgane. Levinger se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Verovnik je s steklenico lahko poškodoval Karla Bučarja po desnem temenu in nad desnim ušesom. Verovnik se je moral zaradi tega zagovarjati v torek popoldne pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v C al ju Obsojen je bil na dva meseca zapora. KINO METROPOL. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »MANJA«. Kamnika ka— Podružnica SPD v Kamniku bo imela redni občni zbor v sredo 24. t. m. ob pol 20. v dvorani Narodne čitalnice. Spored: poročila odbora in preglednikov, volitev delegatov za skupščino, raznoterosti. Vsi člani se vabijo na udeležbo. Iz Gornje Radgone gr— Kokošji strah pod ključem. V Apač-k.i kotlini je bilo v januarju in rebruarju ukradenih posestniku Alojziju Hajdnerju na Plitvici 14, Francu Ruplerju 20, Vonišu Ivanu v Segovcih 11 in Francu Rohrbacherju 7 kokoši. Kokošji strah se je preselil nato na področje sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah, kjer so končno zlikovca aretirali orožniki in ga oddali v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Bil je to avstrijski državljan Bemhard Rudolf, pristojen v Alt Neudorfl pri Radgoni v Avstriji. Ukradene kokoši je Rudolf navadno takoj zaklal in jih naslednji dan razpečaval v Mariboru. gr— Ponarejen dvajsetdinarskl novec je hotel nedavno zamenjati pri pekovskem mojstru Puhlinu Ivanu 15-letni Klemenčič Franc iz Paričnjaka pri Radencih. Puhlin je takoj spoznal, da gre za falzifikat in ko je pozval dečka na odgovor, se je izgovarjal, da ga je vzel svojemu bratu iz omare. Preiskava je dognala, da je novec izdelek znanega ponarejal ca Alojzija Rau-šla iz Ručmancev pri Ptuju. Gospodarstfo Nove skupne banovinske trošarine Kakor je »Jutro« že včeraj kratko poročalo, vsebujejo davčni amandmani tudi važne določbe glede skupnih banovinskih trošarin. V celoti se uvaja 16 novih od-nosno povišanih banovinskih trošarin. Kakor je znano so bile skupne banovinske trošarine prvikrat uvedene g proračunom za leto 1935-36, in sicer na riž, kakao, kavo, živila, ki vsebujejo kakao, čaj in kalcijev karbid. Z lanskim proračunom so bile skupne banovinske trošarine še razširjene na britvice, cikorijo, ocetno kislino, kis in sodo. V posebnem amandmanu v finančnem :sakonu pa je zdaj predvideno razširjenje skupnih banovinskih trošarin na naslednje predmete: 1.) Trošarina na kavo se poveča od 2 na 4 Din za kg. 2.) N alimone, pomaranče in mandarine se uvaja nova skupna banovinska trošarina v višini 1 Din za kg. 3.) Na ananas, pinjole, datelje, ameriške orehe, kokosove orehe in druge eksotične jedilne orehe se uvaja toršarina 2 Din od kg. 4.) Na vanilijo in žefran se uvaja trošarina 20 Din od kg. 5.) Na cimet, muškatni cvet in muškat-ni oreh se uvaja trošarina 5 Din od kg. 6.) Na vse ostale začimbe (poper, ma-jaron, nagljeve žbice, anis itd.) pa se uvaja trošarina 3 Din od kg. 7.) Na ribjo mast in ribje olje, sperma-eet in spermacetovo olje se uvaja trošarina 1.50 Din od kg. 8.) Na kalafonijo se uvaja trošarina 1 Din od kg. 9.) Na delavske čevlje (bakandže) se pri tvornicah pobira trošarina 1 Din od jiara. 10.) Na obutev od gume, platna, klo-bučevine in tkiva, ki ne prepušča vode, na sandale in copate se v tvornicah pobila trošarina 2 Din od para. 11.) Na usnjene čevlje se pobira v tvornicah trošarina 5 Din od para. 12.) Na čevlje iz finega usnja, kakor na pozlačene, posrebrene, bronsirane in lakaste čevlje, na čevlje iz krokodilovega usnja, kačjega usnja in semiš usnja se v tvornicah pobira trošarina 12 Din od para. 13.) Na tvorniško obleko in plašče iz bombažne, lanene in platnene tkanine se plača trošarina 5 Din od obleke odnosno suknje. 14.) Na tvorniške obleke in suknje iz p>oIvolnenega materiala, ki ne prepušča vode, se plača trošarina 10 Din. 15.) Na tvorniške obleke in suknje iz volnenega materiala in usnja se plača trošarina 20 Din. (Pri oblekah, ki so op- remljene s krznom, se trošarina poviša za 100®/»). 16.) Na papir tn karton se pobira v tvornicah trošarina 15 Din od kg. Kolikor se novi trošarinski predmeti uvažajo iz inozemstva se bo trošarina pobirala na carinarnicah. Ce pa se proizvaja doma, se bo pobirala v tvornicah. Predvideno je, da bodo na dan uveljavljenja finančnega zakona (1. aprila) finančni organi popisali vse obstoječe zaloge novih trošarinskih predmetov in pobrali novo tršarino odnosno razliko v primeri s staro trošarino. Finančni organi ne bodo popisali onih količin trošarinskih predmetov, na katere je bilo plačati manj trošarine nego 50 Din. Banovinska trošarina na britvice, ki je bila uvedena z lanskim proračunom, se bo pobirala do konca letošnjega septembra, pozneje pa se ne bo več pobirala. Na britvice, ki bodo ostale neprodane, bo vrnjena dokazano plačana banovinska trošarina, toda le za one količine, ki bodo uvožene ali proizvodene od 1. aprila do konca septembra t. L Trošarina na obleko in čevlje se ne bo pobirala od onih obrtnikov (producentov), ki v svojih delavnicah s svojim orodjem neposredno delajo za kupca, pri čemer uporabljajo predvsem svojo delovno moč ali delovno moč pomočnikov. Donos novih trošarin Kakšen bo donos teh novih odnosno povišanih skupnih banovinskih trošarin, ni bilo sporočeno, vendar je pričakovati da bo donos prav znaten. Lani smo uvozili 8.6 milijona kg kave in bo povišanje trošarine za 2 Din pri kg prineslo 17.2 milijona Din novih dohodkov. Limon in pomaranč smo uvozil' 13.1 milijona kg in bo donos trošarine znašal 11.1 milijona Din. Samo pri teh dveh postavkah bo zna šal donos 28.3 milijona Din. Znatne dohodke bo donašala zlasti nova trošarina na čevlje. Samo Ba'ova tvornica je lani izdelala 5,200,000 čevljev. Ce računamo^ da znaša vsa tvorruška produkcija v naši državi le 10 milijonov • parov, in da se bo povprečno trošarinska obremenitev gibala ie na višini 3 Din od para, tedaj bo znašal donos te trošarine 30 milijonov Din. Lahko torej v celoti računamo, da bodo nove in povišane skupne banovinske trošarine prinesle kakih 80 milijonov Din novih dohodkov. V lanskem proračunu je bil donos dosedanjih skupnih banovinskih trošarin predviden v višini 70 milijonov in se bo donos torej zaradi razširjenja skupnih banovinskih trošarin več nego podvojil. Vprašanfe Sinanckanfa banovin Kako bodo te skupne banovinske trošarine razdeljene na posamezne banovine 2& kritje izdatku; banovinskih proračunov nam še ni z.aiio, verjetno pa je, da bo ostalo pri sedanjem sistemu, po katerem se dohodki teh trošarin razdelijo na banovine na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Lani v novembru so iz Beograda prihajale sicer vesti, da bo način razdelitve spremenjen, ker ni pravičen in povzroča, da plačajo v gospodarsko močnejših banovinah teh trošarir -mnogo več, nego znaša dohodek iz skupnega fonda V tem pogledu se kritika zlasti nanaša na razdelitev banovinskega fonda prometnega davka kamor se steka 18°/o skupnega davka na poslovni promet (ki je bil lani v ta namen povišan), kolikor se pobira pri carinarnicah na uvoženo blago. Od stolpnega fonda, ki znaša 100 railijonov Din, pa dobe vrbaska, primorska, drinska, zetska in moravska banovina 800/0, ostalih 20% pa dobe dravska, savska, dunavska in vardarska oanovina ter Beograd, in sicer prav tako na podlagi števila prebivalcev po zadnjem ljud skem štetju. Že ponovno smo na tem mestu omenili. da prispeva od skupnega davka na poslovni promet samo Slovenija, okrog 20°/o in da plača od onih 100 milijonov, ki pridejo v skupni banovinski fond prometnega davka, dravska banovina okrog 20 milijonov. Ziaradi razdelilnega ključa pa dobi dravska banovina iz fonda le dotacijo v višini 2.9 milijona Din. Lani je si.cer dravska banovina dobila prvikrat dotacijo iz skupnih sredstev, toda ta dotacija nas mnogo stane, saj bi prihranili okrog 17 milijonov Din, če se ne bi uvedle te dotacije. Ponovno smo tudi že naglasili, da tak način finansiranja samouprav ni v skladu z osnovnimi principi, ki veljajo za samoupravne finance. Poudarili smo da gre ta sistem predvsem v korist gospodarsko manj razvitih banovin, ki dobe neprimerno večje dohodke, kakor pa bi jih dobile, če bi trošarine same pobirale na svojem področju. Gospodarsko bolj razvite banovine pa dobe mnogo manj in morajo pri-sj>evati znatne vsote k izdatkom ostalih b;movin. Ne moremo ugovarjati načelu, da morajo gospodarsko močnejše banovine za javne izdatke prispevati več, nego bi ustrezalo številu prebivalcev dotične banovine, toda le do gotove mere in le tedaj, kadar gre za skupne državne izdatke. To načelo je v naših državnih financah že v taki meri izvedeno, da se čujejo pomisleki in zahteve po reviziji v cilju dekoncentracije državnih financ, tako da bi se s skupnimi dohodki krili zares le izdatki skupnega značaja. Zlasti v času, ko čujemo vedno o potrebi dekoncentracije in razširjenja samouprav, se nam nikakor ne zdi primerno in pravično, da v raztoči meri prenašamo to načelo še na fiaansiranje banovin, kjer naj bi veljal princip, da morajo samoupravna telesa najti sredstva za izvrševanje svojih nalog v glavnem iz davščin, ki jih nosi prebivalstvo dotičnega področja. Lani je v začetku novembra beograjski »Jugoslovenski Kurir« poročal o nameravani spremembi glede razdelitve dohodkov banovinske fonda prometnega davka in je navajal kot razlog za nameravano spremembo, da bi morali, preden se uvede tak način dotiranja, najprej izenačiti banovinske doklade na neposredne davke v vseh banovinah. Ob tej priliki smo poudarili, da plačuje dravska banovina ki prispeva največ k finansiranju ostalih banovin, sama najvišjo banovin- sko doklado ki je znašala v tekočem prorae. letu"55%, dočim se pobira v savski banovini le 25%, v ostalih banovinah pa po 20%, razen v dunavski, ki pobira le 10. Če bi druge banovine pobarale enako visoko doklado na neposredne davke, -akor se pobira v dravski banovini, ne bi potrebovale dotacij iz skupnih sredstev, ali pa bi potrebovale mnojo manjše dotacije. Ti razlogi, ka so bili predmet proučevanja v finančnem ministrstvu pa očitno niso prodrli ji je zmagala nasprotno stru ja, ki celo zagovarja razširjenje tega sistema skupnih sredstev za financiranje banovin. Najnovejša publikacija finančnega ministrstva, ki vsebuje preglede samouprav nih proračunov za tekoče leto, nam nudi v tem pogledu zanimive podatke. Posamezne banovine imajo v proračunu za leto 1936-37 naslednje dotacije iz skupnih sredstev, to je iz banovinskega fonda prometnega davka in fonda skupnih banovinskih trošarin (v milijonih Din:) banovina iz fonda ban. troš. prom. davka vsega dravska 5.8 2.9 8.7 savska 13.4 6.9 20.3 vrbaska 5.2 15.9 21.1 primorska 4.5 17.5 22.0 drinska 7.8 15.0 22.8 zetska 4.7 22.0 26.7 dunavska 12.0 6J. 18.1 moravska 7.0 9.0 16.0 vardarska 8.1 4.0 12.1 Beograd 1.5 0.7 2.2 skupaj 70.0 100.0 170.0 Če pa primerjamo gornje dotacije iz skupnih sredstev z donosom davščin, ki jih posamezne banovine pobirajo v lastnem delokrogu, tedaj vidimo, da krijejo nekatere banovine pretežni del svojih izdatkov s sredstvi, ki jih dobivajo od dotacij; prav zaradi tega pa nimajo potrebe, da bi pobirale v znatnejšem obsegu lastne banovinske davščine, ali da bi pobirali večjo doklado na državne neposredne davke. V posameznih banovinah je razmerje med donosom lastnih davščin in donosom dotacij v proračunu za leto 1936/37 naslednje (v milijonih din): banovina donos lastn. davščin dotacij v % lastnih davščin dravska 92.4 8.7 9% savska 124.5 20.5 16% dunavska 80.2 18.1 22% drinska 23.4 22.8 97% moravska 14.5 16.0 110% vardarska 8.0 12.1 151% primorska 13.5 22.0 162% zetska 14.5 26.7 184% vrbaska 8.4 21.1 251% Medtem ko znašajo v dravski banovini dotacije iz skupnih sredstev manj nego eno desetino lanstnih davščin, so v morav-ski, vardarski, primorski, zetski in vrba-ski banovini dotacije celo večje nego znašajo lastne davščine dotičnih banovin. Lastne davščine se v teh petih banovinah gibljejo med 8 in 14 milijonov din, pretežni del izdatkov pa krijejo z dohodki, ki jih dobivajo od dotacij. Sedaj pa se bodo dotacije, ki se v tekočem proračunu znašale skupaj 170 milijonov din, povečale (zaradi razširjenja sistema skupnih banovinskih trošarin) na 250 milijonov in bo v nekaterih banovinah morda celo odpadla potreba pobirati banovinske davščine v lastnem delokrogu. Na drugi strani pa se bo prispevek gospodarsko močnejših banovin za kritje izdatkov pasivnih banovin še bolj povečal. Ce bi tudi v nasprotju s splošnimi principi finansiranja samouprav osvojili na- ftelo, da morajo pasivne pokrajine dobiti za vršenje svojih nalog dotacije, tedaj bi morale prej vse banovine pobirati enake davščine in dele tedaj, če ta ali ena banovina z lastnimi davščinami ne bi mogla kriti svojih izdatkov, naj bi se ji priznala pravica do dotacije. V našim primeru pa vidimo, da pobirajo najmanj lastnih davščin prav one banovine, ki imajo največje dotacije. Ne more pa biti namen dotacij, da aktivne pokrajine prispevajo za pasivne banovine, da le-te lahko izhajajo s čim manjšimi lastnimi davščinami. Gospodarske vesti — Bolgarski minister Kazasov med gospodarstveniki. Kakor smo poročali, je pri spel v ponedeljek zvečer iz Sofije' predsednik Zveze bolgarsko-jugoslovenskih društev, bivši minister in poslanik v Beogradu, g. Dimo Kazasov. Takoj po prihodu v Ljubljano se je udeležil koncerta »Rodne pesmi«, nato pa skupne večerje na čast bolgarskim gostom v hotelu »Union«. Včeraj je obiskal bana dr. Natlačena ter komandanta divizije generala Tomiča, popoldne pa mu je predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin priredil v zborničnih prostorih čajanko, ki ao se je udeležili predstavniki naših gospodarskih krogov in Jugoslovensko-bolgarske lige. Zvečer je predaval v Ro-tary-kiubu, drevi pa bo govoril ob 20. v Trgovskem domu o sodobni Bolgariji. Na to predavanje opozarjamo ljubljansko ob činstvo in prijatelje bratskega bolgarskega naroda. = Jugoslovenski Feniks. Upravna odbor * Jugoslovenskega Feniksa« je ves svoj elementarni poirtfeii/iiliLe v oedoti poza varoval PH zavarovalnic« »Dunav«, taiko da je vse edamentarno zavarovanje bivšega »Feniksa« popolnoma krito in zasierurano. Škode elementarnega zavarovanja se bodo tako izplačevale v nezmanjšani višini Riziko eler mentarnega zavarovanja nosi stvarno sedaj zavaiTovaLivioa »Dunav«, ki ima tud; v Ljub-bjani na Aleksandrovi cesti svojo poslovalnico v svoja lastni palači. Živlenjsk,- port-feuiile »Jugioskmnskega Feniksa« še n PO" zavarovan, ker še nj popolnoma razčiščen »tok zavarovancev, ki bo nadaljeval zavarovanje. Oglasilo se ie že več zavarovalnic in sicer samo veliki jn solidni zavoii, ki hočejo dobit« celotno živ^enjsko panosro v poza varovanje- Kakor čujemo bo tozadevna pozavarovalna pogodba v najkrajšem času sklenjena z napovolijmecšim ponudnikom. Nadalje smo zvedeli, da je ljubljanska direkcija »Jug»6loven®kega Feniksa« začela iziplačevatd doepele škode v smislu uredbe ministra trgovine in industrije od 16. XII. 1936. Te dn« je bjilo izplačanih okrog 500.000 Din škod. = V januarju smo izvozili največ lesa v Italijo, Nemčijo in Anglijo. Ste včeraj smo poročali, da je bil tudi v januarju naš izvoz lesa prav znaten. Gradbenega lesa smo izvozili za skoraj C0 milijonov din (lani za 24.6). Ves naš izvoz lesa je v januarju znašal 7500 vagonov v vrednosti 75 milijonov din; od tega je šlo v Italijo 2000 vagonov (16 milijonov), v Nemčijo 1700 vagonov (19 milijonov din) in v Anglijo 1100 vagonov (14 milijonov din). = Produkcija Blata ▼ januarju. Po rudarski statistiki za januar je znašala v tem mesecu produkcija zlata v" naših rudnikih 71-9 kg, kar je 20 kg več nago v lanskem januarju. K temu pa je še prišteti zlato, ki se pridobiva iz borekega bakra, k: daje 50 g zlata na vsako tono surovega bakra Ker smo v januarju pridobili 3000 ton bakra, je morala znašati produkcija zlata iz tega bakra 150 kg. V celortj smo torej v januar, ju pridobili 222 kg zlata v vrednosti preko 11 milijonov Din- = Dobave. Direkcija državnega rudnika Vrdniik sprejema do 1. aprila ponudbe za dobavo porcelanskih kap za krovne nosa če in oevj. Komanda pomenskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo krp za čiščenje, do 23. t. m. pa za dobavo kaučuikastih cevi. = Uvoz iz Anglije. Odbor za uvoz pri Narodni banki sporoča zainteresiranim uvoznikom, da bo počenši s 15. marcem t. L sprejemal prošnje za uvoz kontroliranega blaga iz Anglije po kontinentu, ki jim gre za drugo tromesečje t. 1. Prošnje je treba napisati na posebnih formularjih, ki jih da Narodna banka na razpolago zainteresiranim osebam, tako v centrali (devizni oddelek), kakor tudi v svojih podružnicah. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Konrada Strelca, trgovca v Ljubljani, Celovška 81 (poravnalni upravnik dr. Lojze Campa, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 29. aprila ob 10., prijavni rok do 22. aprila). Borze 10. marca Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu avstrijski šilingi ponovno nekoliko okrepili in so bili zaključeni po 7.98, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 7.9250 (v Beogradu po 8.00) in grški boni po 31.25, klirinške nakaznice na lire pa so se nudile po 2.28. Nemški klirinški čeki so se prav tako popravili in stanejo v Ljubljani 12.05, v Beogradu 12.0032 in v Zagrebu 11.99, odnosno za konec marca 12.04 in za konec aprila 12.00. Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda 406—408 (v Beogradu promet po 406—407.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% agrarnih obveznicah po 52.50, v 4% severnih agrarnih obveznicah po 50.75 in 51 ter v delnicah Trboveljske po 300. Devize Ljubljana. Amsterdam 2390.66—2405.26, Berlin 1757.03—1770.90, Bruselj 736.70— 741.75, Curih 996.45—1003.52, London 213.01—215.07, New Tork 4336.01—4372.32, Pariz 199.57—201.01, Praga 152.53—153.44, Trst 229.15— 232.23. Curih. Beograd 10, Pariz 20.04, London 21.4125, New Tork 438.25, Bruselj •73.9250, Milan 23.07, Amsterdam 239.80, Berlin 176.35, Dunaj 79.50, Stockhoim 110.40, Oslo 107.50, Kobenhavn 95.60, Praga 15.29, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna SkOda 406—408, 4% agrarne 52.25—52.50, 4% severne agrarne 51—51.25, 6% begluške 73.75 den., 6% dalm. agrarne 72 den., 7% stabiliz. 87.—87.50, 7% Inveat 88 den., 7% Blair 82—83, 8% Blair 92 den.; delnice: PAB 207—210, Trboveljska 295—300, šečersna Osijek 185 den., Osječka lje-vaonica 190 bi., Gutmann 40 den., Danica 40 den., Beograd. Vojna škoda 407.50—408 (406 —407.50) za maj — (406.50), 4% agrarne 52.50 bi., 4% severne agrarne 51—51.50, 6% begluSke 74.75—75, 6% dalm. agrarne 73—73.50 (73), 7% Blair 82.50 den., 7% invest 88.50—89.50, 8% Blair 92—92.75, Narodna banka — (7250), PAB — (210). Blagovna tržišča uro -f- Chicago, 10. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 138.50, za sept. 118; koruza: za sept. 99.75. -f- VVinnipeg, 10. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 132, za julij 127.75. + Novosadska blagovna bori« (."% t m.). Tendenca nesprem. Pšenica: (78 kg): baška sremska 151 — 153*. slavonska 152 — 15# banateka 150 — 154; baška potiska 150 — 161. Oves: baški sremski. »lav. 112-50 — 115. Bi: baška 140 — 142.50 Kornsa: baika in sremska 80 — 82 banatska 79 — 81 srem. ska sušena par. Indija 90 — 91- Moka; ba. ška in banatska >0g« in >Oee< 235 — 245 »2< 215 — 225; »5« 195 — 225: »6« 175 — 185; >7« 147.50 157-50; »8< 105 — 110- Otrobi; baški. banatski 85 — 88. Fliol; baški beli brez vreče 250 — 255. -f. Budimpeštanska termlnska borza (10. t m.). Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 12.30—12.35. BOMBA« Liverpool, 9. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc. 7.57 (prejšnji dan 7.59), za julij 7.57 (7.58), zadec. 7.23 (7.22). -4- New Tork, 9. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji- za marc 14.07 (13.85), za julij 13.50 (13.27). ŽIVINA -f Živinski sejem v Mariboru. Na torkov živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 11 konj, 17 bikov, 225 volov, 408 krav in 13 telet, skupaj 674 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 4.50 — 5 Din, poldebe-li 3 — 4.50. plemenski 3 — 4.25, biki za klanje 3.70"— 4.40, klavne krave debele 4 — 5. plemenske krave 3 — 4, krave za kloba-sarje 2.60 — 3 din, molzne krave 3-30 — 3.50, breje krave 2.90 — 3.60, mlada živina 3.80 — 4.70, teleta 4-50 — 6 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 371 glav, od : teh 13 glav za Italijo in 30 glav za Anglijo. Jardillier na Oplencu Beograd, 10. marca. p. Francoski poštni minister Jardtfljer je bfl dopoldne v spremstvu našega poštnega mrinisfcra dr. Kala-djerčiča ter francoskega poslanika Dampiera na Oplencu. kjer se je poklonil grobu pokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja. Na povratku je na Avali položi' lep venec pred spomenik Neznanemu junaku. Popoldne je imel več važnih razgovorov z našimi dr. žavniki, zvečer pa se je vrni} iz Beograda v Francijo. Meštrovicev uspeh v Bukarešti Bnkarošta, 10. marca. AA. Jugoslovenski kipar Meštrovič je predJožS danes v kra« ljevskem dvoru modela popreja pokojnih kraljev Karola I. in Ferdinanda. Modela sta napravila na vse. ki eo ju videli, zelo globok vtis Predsednik viade Tatarescu je povabil MeštroVČa na obed. Iz prometne službe Beograd," 10. marca. p. Vi^ kontrolor Leopold Gruden, ki je bj« doslej šef želez 9k?ca skladišča na mariborski postaft, je premeSčeo v Ljubljano. BAYER SrAko vzamete Aspirin fil Vam more pomagati pri H prehlajenju, gripi, reumatizmu ■ toda paute na Barer jev krilt O0M i. >•**>. rU s, ti. is« od 21. XI I«*. v Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek L marca: Zadnji signal. Premije- ra. Premijerski abonma. Petek 12. marca: Ob 15. uri: Na ledeni plošči. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota 13. marca: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene. • Opozarjamo na nocojšnjo premiero, ki bo v drami. V režiji g- Cirila Debevca se vpri-zori Fraserjeva drama »Zadnji signal«. V posameznih vlogah nastopijo: Vida Ju-vanova, Polonca Juvanova, Levar, Jan, Cesar, Debevec, Plut, Potokar, Bratina, Skr-binšek in Gregorin. Dejanje se vrši koncem maja 1902 v Transvvaalu v Južni Afriki. Velja premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek 11. marca: Hoffmannove pripovedke. Red Četrtek. Petek 12. marca: Plesni večer bolgarskih narodnih plesov. Izven. Znižane cene. Sobota 13. marca: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. * Večer bolgarskih narodnih plesov bomo imeli v opernem gledališču v petek 12. t. m. Najrazličnejše narodne plese in pesmi izvaja plesna skupina Račenica v originalnih in pestrih bolgarskih narodnih kostumih. Bolgarski folklor je izredno bogat, skoraj vsak pomembnejši kraj ima svoje plese-kola pa tudi ob najrazličnejših prilikah plešejo posebna svečanostna kola Vse to bodo izvajali prvovrstni izvajalci, ki so dobili lani v Berlinu izmed vseh narodov, ki so plesali tam svoje narodne plese, prvo nagrado. Prireditev je Izven in veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek, 11.: Zaprto. Petek, 12.: ob 20. »Baletni večer Maksa Fromana in ljubljanskega baleta«. Sobota. 13.: ob 20." »Visokost pleše«. Globoko znižane cene- Zadniič. Nedelja. 14-: ob 15. »Dežela emeMjaja«. Zmižane cene. Ob 20. »Ciganski pri-mae«. Globoko znižane cene. IZPUŠČAJE, PRIŠČE tn razo? KOŽNE NEČISTOSTI pri dojenčkih, otrocih In odraslih odstranjuje uspešno BABTMIRA C R E M E Dobiva se sa ceno Din 10., v lekarnah in drogerijab Iz Zagoria s— Skupina zagorskih brezposelnih rudarjev pojde v Stanovsko. Te dni se je v Zagorju mudil rudarski nadzornik rudnika Stanovskega prj Poljčanah. Dobil je 18 rudarjev kopačev, ki pojdejo v četrtek na delo. Obljubil jim je stalno zaposljenje i dnevnim zaslužkom 30 do 40 Din. Kakor pravijo rudarji je rudnik prišel v last druge družbe. Znano ie, da je zadnja lerta pre. mogovnik Stanovsko že nekajkrat ostal dolžan mezde, zaradi česar je imel zmerom neprilike. Upajmo, da bo zdaj boljše- Iz Ptaja j— j ugoeiovensko. češkoslovaška D ga r Ptuja in Sokol sta priredila 6. t. m. pro. slavo obletnice rojstva prewdenta Osw_ boditelja Masaryka v sokolski dvorani »Mladike.« Navzsočno občinstvo je po_ zdravil predsednik JCSL. dr. Visenjak, nato pa je zapel zbor Glasbene matice »Kde domov muj« in »Nad Tatrou se bliska«. Sledilo je predavanje gimnazijskega di_ rektorja dr. Kovačiča o razgovorih z Ma_ sarykom. Občinstvo je z velikim zanma_ njem sledilo predavatelju. Zatem je sta. ros ta brat dr Šalamun podal v kratkih obrisih delovanje pred kratkim umrle Renate Tyrševe. Sledila sta pozdrav Nj. Vel. kralju Petru n. in petje državne himne. j— Na Dravskem polju Je gorelo. Nedavno noč ;e pri posestrejku Napostu Aantoouv Stražgojnicah na Dravskem poli« nastal požar. Zcoreii »ta dve paral, kntadnica, skedenj, drvarnica in svinjak. Tudj v»e go-spodartko orodje z vo®ov» je uničeno. Skoda znaša oko« 40.000 Din. Požar je opazila hčerka Neža in zbudila brate. Na pomoč so najprei prihiteli sosedi in kmalu gorici h Sokole. Orožniki so uvedi,- preiskavo, ker obstoji sum, da je bil požar h sovražnosti podtaknjen. b Skof)e Loke «— škofje L°ka bo razsvetljena s oblofi nicami. Uslužbenci elektrarne ao začeli priprave za preureditev mestne raesvet. ljave. Skofja Loka bo dobila ortriočnioe, ki bodo gorele v prvih večernih urah, kasneje pa kakor zdaj skromne žarnice. fi— Sod|š£e v Skof jI Loki hrani: klobuk, čepioo dežnik, dežni plašč, žepno svetilko, (vse navedene predmete ie odvrgel vk>-mfie« ki je kradel pri Mohorjevih na Ceš- rtfioh orožniki so našli vse to pr» HostiV Zepmi notž. revolver, daljnogled rast**, ma-jo, brisačo, naglavno ruto. kravato, srebrno verižico, baterijo. Škatlo cigaret 90 Drava cigaret 12 zaponk. S5et in dežnik. Navedene predmete ie dvjernki v teku enega leta. ker se bodo po tem času prodaji. Sokol Sokol Polje je v soboto 6. t. m., zvečer z izvrstno naštudirano sprevoigro »Kakor mladi, tako stari« nudil občinstvu, ki se ga je nabralo polna dvorana, izredno lep in vesel gledališki večer. Tokrat so se igralci tako v igralskem kakor tudi v pevskem oziru na vso moč potrudili in so pošteno zaslužili spontano odobravanje občinstva. Režiserju, solistom, zlasti pa vodji izbor-nega orkestra gre vse priznanje. Opereto bodo v soboto 13. t m. ob 8. zvečer ponovili Poset prireditve bo nedvomno spet velik, saj je bilo pri premieri mnogo onih, ki ao morali oditi, ker ni bilo več vstopnic, še več pa onih, ki si želijo uspelo veselo opereto vnovič videti in slišati. Radio Petek, 12. marca. Ljubljana 11: Šolska ura: Turisti v živalstvu (g. Rafael Bačar). — 12: Po naših lo-Popolo d ItaLia« se izjavlja italiHava6c poroča, da je ga. Simpsonova odpotovala iz Cannesa. Za njen odhod ni nihče vedel, glasovi o tem 6o se razširili šele potem, ko je bila neve_ eta Windsorskega vojvode že na poti. Ga. Simpsonova ie dospela v spremstvu zakoncev Rogers v dvorec Conde. ki leži kakšnih 30 km od Toursa. Ko so novinarji izvedeli za preselitev, so začeli oblegati go5 etitelje ge, Simpsonove. a niso dobili nobenega pojasnila o vzroku odhoda iz Cannesa. Rogere in njegova žena sta skušala re- Rodila je četvorčke Ta runiunska kmetica je rodila četvorčke. Mati in otroci so zdravi Milijon frankov jM ustreljenega Borcbgra vejeva afera med Španija ln Belgijo — Pravi vzrok odstopa belgijskega socialističnega ministra Francoska igralka Cecile Sorelova je te i dni hudo zbolela. Njeno stanje je zaradi igralkine velike priljubljenosti predmet splošne pozornosti v Parizu Pred nekoliko tedni smo poročali o velikem razburjenju, ki je nastalo v Belgiji zavoljo ustrelitve belgijskega diplomata de Borchgraveja v Madridu. Belg jska vlada je zahtevala od madridske vlade milijon frankov odškodnine za Borchgraveje-ve sorodnike in španska viada je zahtevano vsoto tudi plačala, da se izogne nadalj-nim neprijetnostim. Pred kratk m pa smo poročali, da stvar s tem ni zaključena, kajti pokaza' •> se nekateri drugi momenti, iz kaU bi bilo razvidno da se je Borchgrave v Španiji udejstvoval kot vohun za generala Franca in da so imeli španski republikanci pravico, če so se ga izrabili na ta način. S potovanja v Madrid se je zdaj vrnil v Bruselj predsednik poslanske zbornice in bivši tajnik socialistični internacionalec Camille Huysmans. Oglasil se je takoj pri zunanjem ministru Spaaku in dvignil na podlagi svojih pozvedovanj v Madridu težke obtožbe proti Borchgraveju. Označil ga je za špijona generala Franca in še za kaj drugega. Minister je izjavil, da bo dal stvar uradno preiskati in če bo preiskava potrdila Huysmansove trditve, tedaj bo Belgija Španiji vrnila tisti milijon. Kakor pišejo sedaj belgijski socialistični listi, se Borchgrave ni udejstvoval samo kot vohun v prid nacionalistom, temveč se je težko pregrešil tudi proti svojim rojakom. Doma je osnoval hranilnico nje v njej poneveril 25 mirjonov belgijskih frankov n h 6000 ušel v Španijo. Tam je neki ba-iki izvabil lO.COO pezet in je bil zavoljo tega zaprt. Nato je v Španiji deloval kot zastopnik neke nemške avtomobilske tvornice. Njegovega sina so postavili zavoljo vohunstva pred vojno sodišče in ga ustrelili, nje ga samega pa so Huysmansov;h infor. mac jah ustrelili v Španiji bivajoči Belgijci, ki so ga spregledali. Navzlic temu so ga dale belgijske oblasti na svečan način prepeljati domov in zahtevale od španske vlade odškodnino 1 milijona frankov. Takrat je b:i socialistični voditelj in član vla de Emile Vandervelde zahteval, naj belgijsko poslaništvo v Madridu preišče obtožbe. ki so iih dvignili proti Borchgraveju, poslaništvo pa je to odklon lo. To je bil pravi vzrok da je Vandervelde stopil iz vlade. Tujci ne smejo več v Kremelj Ogled K remija je tujim obiskovalcem prepovedan. "Doslej ie veljala takšna prepo ved samo za Ruse. Sumijo, da je prepoved izzval strah pred antentati. »r portarjem zmešatj niti na ta način, da sta po služabnikih vile Lou Veil širfJa vesti, da se nahaja ga. Simpsonova še vedno v njunem dvorcu. Medtem pa so novinarji ugotovili, da je avtomobil z go. Sjmpsonovo in Rogemovimj krenil na pot jz Cannesa ob 11.30 dopoldne. Prvemu avtu ie sledilo še eno vozilo. V njem sta bila neki višji uradnik francoske policije in en angleški detektiv. Iz Toursa javljajo, da so dvorec >Condec v zadnjem času temeljito preuredili. Število elužabništva se je povečalo na 25. širijo se govorice, da bo ta dvorec v najkrajšem času kupil Windsorski vojvoda in da bc v niegovj kapelici tudi poroka z go. Simpso-novo. V drugi polovici aprila poteče pol leta od ločitve ge. Simpsonove od njenega dru. gega moža. Tedaj postane ga. Simpsonova popolnoma prosta in bo lahko sklenila nov zakon, ki bo po vrstnem redu tretji v nie« inam življenju. 20. obletnica Zeppelinove smrti Dne 8. marca so v Stuttgartu obhajali 20. obletnico smrti grofa Zeppelina. Položili so na njegov grob več vencev, med drugim tudi venec Zeppelinovih tvornic v Friedrichshafnu, katerega je prinesel pilot Eckener. dr. Potres v San Franciscu V San Franciscu so imeli te dni zjutraj več potresnih sunkov, ki so trajali dve do tri sekunde. Kakor poročajo iz Amerike, je škoda zaradi potresa precej občutna. Ponekod so se zdrobile šipe v oknih, človeških žrtev ni bilo, vendar se je prebivalstva v spominu na grozno leto 1906. lo-lit velik strah. Mnogi so bežali iz mesta. ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLAŠČ ! Lepo sortirano ^aio;;velikem družabnem škandalu«, ki ga je povzročila pogreška nekega napovedovalca britske radijske družbe. Ob koncu prvega dejanja neke slušne igre bi moral ta napovedovalec, minister Rorke, vzklikniti: »O gospa Gibsonova!« Vzkliknil pa je: »O, gospa Simpsonova!« Radijska družba se je morala pred poslušalci oprostiti, raztresenega napovedovalca pa odsloviti. Beseda, ki mu je nehote padla iz ust, je bila zanj draga. D'Annunzijeva smrt O Gabrielu D' Annunziu poročajo, da čuti svoj bližnji kcnec. Po italijanskih vesteh je sklenil, da se bo ločil od življenja na poseben načrn. Ko bo začutil, da sioji neposredno pred smrtjo, bo stopil baje v kad z neko kemično tekočino, ki ga bo takoj usmrtila, potem pa bo njegove telesne ostanke tako popolnoma razkrojila, da ne bo ostalo od njega ničesar več. Svoji k svojim! Za pranje perila uporabljaite vedno le res domače izdelke! To je PERION pralni prašek — naš slovenski izdelek. Njegova izjava je izzvala v Kremi ju veliko začudenje in politično tajništvo Kominterne je zaradi tega poslalo k Miinzenbergu posebnega zaupnika v osebi Holand-ca Krolskega, da bi se z njim pogajal. Toda Munzenberg se ni dal ustrahovati. Odgovoril je moskovskemu delegatu, naj ga pusti na miru, ker bo sicer razkril vse mahinacije Moskve v Evropi. Končno je bil dosežen med Miinzenbergom in Komin-temo vendarle sporazum. Munzenberg je obljubil, da bo molčal o vsem, toda za to molčanje so mu nakazali iz fonda za »svetovno revolucijo« 200 tisoč frankov rente. Dinamit v poklonjeni cigari Neuspel atentat na ameriškega advokata Neka argentinska križarka je te dni pripeljala iz Španije v Marsellle skupino beguncev ki so se zatekli pod varstvo argentinskega poslaništva v Madridu. Na levi vidimo baronico ne Borhgrave, soprogo v Madridu umorjenega belgijskega diplomata, na desni pa znanega španskega nogometaša Ricarda Zamoro, o katerem so, kakor o mnogih drugih, ki Se žive, pisali, da je padel v vojni Ameriški odvetnik Leo Bitscher iz Met-forda v Wisconsinu je imel prošli teden god. Ob tej priložnosti mu je poslal njegov brat Charles, ki živi v Chicagu, zabojček cigar z 250 komadi. Bitscher, ki je strasten kadilec, se je darila zelo razveselil. Odprl je zabojček in jemal iz njega cigaro za j cigaro. i Porabil je že 43 cigar in segel po 44. ko-j madu. Hotel jo je že prižgati, ko se mu je i zazdela nenavadno težka. Začel jo je pri-i merjati z ostalimi cigarami in je na koncu I ugotovil, da je za več dkg težja od drugih cigar. Zato jo je natančno preiskal. Dognal je, da je v cigari tulec iz papirja, v tulcu pa dinamit. če bi bil prižgal cigaro, bi že po nekaj dimih nastala eksplozija, ki bi lahko imela usodne posledice za kadilca. Kdo je vtihotapil cigaro z dinamitom Ogromen dok za Vladivostok Iz Odese bodo odpeljali v bližnjih dneh ogromen plavajoč; dok, ki je namenjem za Vladivostok. Dovršil; so ga pred nedavnim v Nikolajevu, kjer so ga gradili 20 mesecev. Dolg je 129 m, širok 31 m in je primeren tudi za popravila večjih ladij. Na dolgem potovanju ga bosta vlekla neki vlačilec in. neki ledolomilec. Med vožnjo skozi Darda_ nele in Sueški prekop bodo marali ustaviti za 12 do 18 ur ves ostali ladijski promet, ker bo ta transport sam zavzema] vso širino obeh morskih cest. Vožnja do Viadi-voetoka bo trajala kakšnih 130 dni. v zabojček, niso mogli dognati. Brat, ki je poslal advokatu godovno darilo, živi z njim v najlepšem soglasju. Mogoče je, da je cigaro z eksplozivno snovjo podtaknil Bit-scherju kakšen nasprotnik. Policija preiskuje zadevo in ima na sumu nekega ad-vokatovega klijenta, ki je izgubil veliko pravdo zaradi svoje žene. A N E K D O T A Neki komponist, kj je Rossiniju zaigral svojo novo skladbo, je vprašal mojstra, kako mu ugaja. >Sijajno!< ie deial Rossini. >Močnejši ste od Boga. On je ustvaril svet, vi pa ste ustvarili kaos!« VSAK DAN ENA »Bože. Bože, kaj naj storim, ko imam tako vezane roke in noge!« '»PoKtUMOM* K nI tur nI pregled Koncert Ijublfanske Filh^ition!je z dirigentom Rhene-Batonom V zgodovini našega instrumentalnega glasbenega udejstvovanja zavzema ime ljubljanske Filharmonije .važno in častno mesto. Potreba, da se v Ljubljani ustanovi stalen simfoničen orkester, je že stara in vedno aktualnejša v zvezi s povečanjem našega mesta ln z željo, da se uvrša tudi Ljubljana v vrsto tistih kulturnih središč, ki vodijo duševno- življenje narodov. Že pred vojno je nastal prvi poskus z ljubljansko društveno godbo, ki je s skromnimi sredstvi v gmotnem in umetniškem oziru hotela nadomestiti povsod prevladujoče avstrijske vojaške godbe. Iz nje se je vzbudila h kratkemu življenju Slovenska Filharmonija, ki sta ji dala prvo posvetilo danes slavna dirigenta Talich in Reiner, ki pa se ni mogla vzdržati niti v onem malem številu, kakor ga je dosegla v najslavnejši dobi svojega obstoja. Po vojni je Mlo napravljenih že več kratkotrajnih poskusov, da bi oživili idejo Slovenske Filharmonije in manjkalo ni bolj ali manj preudarjenih predlogov. Slednjič se je izkazalo, da lahko kader modernega simfoničnega orkestra tvori pri nas samo oni orkester, ki služi stalno operi. Tako smo končno dospeli do trdno fundiranega simfoničnega orkestra, ki je pritegnil poleg opernega ansambla v svoj krog tudi veliko število drugih uporabnih gojiteljev instrumentalne reprodukcije, ki so se dotlej udejstvovali v manjših instrumentalnih ansamblih. Ponedeljkov koncert ljubljanske Filharmonije je pokazal visoko, vedno iz-popolnjujočo se stopnjo tega orkestra, ki mu predseduje njegov koncertni mojster, violinski virtuoz K. Rupel, in ki v svojih vrstah druži najzmožnejše naše godbenike (s čimer nočem reči, da ni drugih, ki bi po kvaliteti mogli sodelovati v tem korpusu — ne gre mi pa pravica, da bi raz-Trotrival, zakaj nigo vključeni v to združenje). V vsakem oziru je ljubljanska Filharmonija uporaben in predstavitven orkester. ki je bil v kratkem kos tudi težjim nalogam in ki lahko mnogo pripomore k razvoju naše orkestralne reprodukcije. Krstni dirigent orkestra je bil tudi dirigent ponedeljskcga koncerta, Rherse-Ba-ton. Dirigent velikega, svetskega formata, ki je v teku svoje, pieko 30-letne dirigentske kariere vodil najboljše orkestre Pariza in Francije, na neštetih koncertnih potovanjih pa tudi najboljše orkestre na kontinentu. Upravičeno velja niegov nastop v Ljubljani kot poseben praznik za našo glasbo, in ljubljanska Filharmonija je lahko vesela, da se ji je posrečilo pridobiti že vdrugič dirigenta njegovih kvalitet in izkustev, že zunanji videz njegovega dirigiranja očituje glasbenika stroge, poglobljene naobrazbe, umerjenih gest, krepkih, odločnih, a po potrebi prav tako voljnih gibov. V vsem pravi francoski muzik, ki v nobenem oziru ne pretirava, pač pa v vsakem pogledu stremi za popolnostjo, osobito v zvočnem oziru, kar je za dirigenta posebne važnosti. Take je bil tudi ponedeljski koncert po pravici deležen velike pozornosti naše publike. ki je veliko unionsko dvorano napolnila ter vzhičeno aplavdirala dirigentu in orkestru. Kar se na naših koncertih le prav redko dogodi, smo doživeli v ponedeljek, na burno zahtevo so morali ponoviti poslednjo točko sporeda, Berliozovo Ogrsko koračnico. Spored je bil sestavljen pretežno iz klasičnih in romantičnih del svetovne literature (in takoj priznam, da bi mi bilo skoraj ljubše, da bi čuli v tako vzorni interpretaciji dela francoskih skladateljev): Corelli, Haydn, Weber v prvi polovici, D3bussy, Bravničar in Berlioz v drugi polovici sporeda. Corelli je vi Concerti grossi se ozko naslanjajo v formi na komorne, odn. cerkvene son?te tega skladatelja, ki ie vsega napisal sicer le 6 opusov skladb, ki pa jih vse preveva posebna jasnost in zaokroženost v obliki in izrazu. V njegovih Con- certi grossi lahko vidimo predhodnike 1 prave klasične simfonije, dasi so stavki prepleteni z nevsiljivo polifonijo. Corelli-jev vpliv na Handla je neizpodbiten ter iz-sledljiv posebno v Handlovih Concerti grossi. Lepa in efektna je postavitev solističnega ansambla (dve violini in violončelo) napram ostalemu zboru godal — prototip koncerta kot tekmovanja med solisti in ansamblom. Rhenč-Batonova priredba se nanaša v glavnem na nekatere zvočne zaokroženosti in dinamične kontraste, kot so bili za časa Corelli ja sicer v rabi, a redko notirani. Haydnova 88. simfonija datira iz dobe njegove mojstrske zrelosti (1781-1788) in očituje vse vrline njegovega lahkotnega, finega, naivnega in neranljivega sloga, na katerega je prav v tem času tako zelo vplival Mozartov neodolji-vi genij. Ne da bi presenečal v invencioz-nosti, zna vendarle Haydn z malimi sredstvi doseči skladne, nadvse zadovoljive učinke, ki zadostijo zaradi dovršenosti v formi, duhovitosti, šegavosti in z onim nedoločljivim ambientom, kakor označuje vsako mojstrovino. Kako karakteristična je uporaba nekaterih, takrat zapostavljenih instrumentov, zlasti rogov v menuetu te nežne simfonije! In kako razposajen je prav za prav finale! Bil je tudi v perfekt-nosti izvedbe — višek večera. — Webrova uvertura k romantični operi »Oberon« je ena njegovih najuspelejših mojstrovin, dasi se je naravnost čuditi, kako je mogel težko bolni skladatelj podati vanjo tolikšno življenjsko silo in razsipnost. Delo je bilo dokončano ob zaključku opere (9. aprila 1826) ter sestoji iz motivov, ki se v vsej operi ponavljajo, že takoj s prvim taktom (Oberonov rog) nas prenese sklar datelj v čudovito deželo pravljic, vil in romantičnih čudes in vse glavne osebe dejanja se nam predstavijo v tej uverturi, ki spada z Euryantho in Carostrelcem med naj.iačje znanilce nemške romantike. Vprav presenetila me je zvočnost De-bussyjevega poema »Prčlude & 1' Aprčs-midi d'un Faune« (tako naj bi bil napisal sestavljalec sporeda, ne pa ono klavrno pravopisno skrpucalo, ki je dičilo spored), kajti ne bi bil pričakoval, da se bo orkester, nevajen posebno karakteristične zvočnosti francoskih orkestrov, tako lepo vživel v tonski svet Debussyja. Da bi bil Debussyjev »impresionizem« melanholični odsev romantike, kot je trdil spored in po njem »Slovenski Narod«, »Naš val« (in morda še kdo Zares misli tako), ne ustreza dejstvu. Označba Debussyja kot impresionista je nastala bržkone v možganih zavistnih nemških glasbenih kompilator-jev, ki si s pojavom novega duha v glasbi niso znali drugače pomagati, kakor da ga uvrstijo v manjvreden predal, kjer naj bi bil neškodljiv za njihove duševne evolu-cioniste. Niti ni Debussy impresionist, niti ni njegovo delo odsev romantike, najmanj pa melanholičen: kon^r seveda ostane , prikrita vsa življenska -sila, ki preveva-vsako Debussyjevo delo,, mu je morda res : otožno pri srcu ob teh zvokih — le da čr-nožolčnost izvira iz njega samega, ne iz teh skladb. Toda o tem bi se dalo razpravljati širše; mislim le, da bi programska knjižica, katere namen je uvajati občinstvo v miselnost skladatelja, ne smela trditi zgrešenosti in navajati sodb, zoper katere so vprav ti skladatelji najboljši dokaz. — Domača točka sporeda so bili trije Bravničarjevi »Divertissements«, pri čemer bi lahko, po Mozartovem vzgledu, vse tri uvrstil pod naslov »Divertissement«. To so plesne skice, katerih prva spominja jazz-band, druga morda harmoniko, tretja pa je nekak perpetuum mobile — vse tri pa zelo efektne, posrečene skladbe, izvedljive tudi v malem formatu in zasedbi. Posebno mi je ugajala druga, ki je polna apartnih zvočnih efektov in po svojih melodičnih zaključkih nekoliko vzbuja občutje nenamerne folklorne barvnosti. Zaključek koncerta sta tvorila dva odlomka iz Berliozove glasbe k Faustovemu prekletstvu: ples silf in ogrska koračnica, katerih prvi je bil igran z rafinirano dinamiko, drugi pa je vžgal, kakor je od njega pričakovati. Dasi je bil ves orkester dobro stopljen v zvočnosti in je bil spored odigran v vseh skupinah skoraj brezhibno, moram le še posebej hvalno omeniti soliste, na čelu jim koncertni mojster Rupel, flauto g. Korošca, ki je z veliko spretnostjo mojstrova! težki Debussyjev part, srebrno čisti ton oboe g. Mašera, občuteni klarinet g. Launa in romantično zastrti rog g. Moravca, ki so vsi prišli do posebne veljave prav pri Debussyju. delno že prej pri Webru. Kot solist je sodeloval pri klavirju prof. Marjan Lipovšek, pri Corelliju pa prof. Rupel, Jeraj in Miiller, ki so vsi svojo nalogo izvršili odlično. Treba pa je še tudi pripomniti, da so vsi ostali instrumentalisti storili več ko svojo dolžnost in pokazali živ interes na prospehu ljubljanske Filharmonije. L. M. 8. Pavlička o NikoH Tesli hi o Jngoslov.-nem. ikah gospodarskih stikih glede na Češkoslovaško, dr. D. Prohaske članek o Vlad. Na. zoru in prof. dr. Ferda šišiča razpravo »Postanek in splošna karakteristika Ilirskega gibanja«. Mnogo krajših informacij ne le o delovanju naših lig, marveč tudi o splošnih kulturnih pojavih nahajamo v rubriki »Ud&lo-sti« (Dogodki). Pod zaglavjem »Literatura, znanost, umetnost« je izšla dolga vrsta krajših informacij iz jugoslov. kulturnega življenja, med njimi tudi tudj okrog 25 beležk, ki se tičejo slovenskega kulturnega življenja. Posebna rubrika »Jugoslovanske literarne novosti«, ki jo spretno urejuje in piše dr. Oton Berkopec, sodi med najzanimivejše v reviji. Tu so izšla poročila o štiridesetih 6rbohrvatskih knjigah m revijah in o 45 slovenskih literarnih novostih. Nadaljnje rubrike sta »Turistika« in >Iz naših odborov jin lig«. Revija je prinesla na posebnih prilogah tudj več ilustracij. Poleg »Českoslov.jiboslov, revue« izhaja kot nje stalna, samostojna priloga »Slovanski Jadran«, ki ga urejuje pisatelj Adolf Veseli. Priloga je predvsem namenjena propagandi Dalmacije in njenega turizma, prinaša pa tudi prevode srbskohrvatskih pesnikov m poleg člankov številne informativne vest-;. Odkar se je redakcionalno težišče »Če-skoslov.-jihoslov revue« pomaknilo v drobne članke in informacije, ki prihajajo do velja, ve tudi z moderno razdelitvijo strani, je postal ta časopis mnogo zanimivejši in pri-kupnejši. Hvala za to gre mladim sodelavcem v redakciji, zlasti dr. Heidenreichu in dr. 0. Berkopcu. —o. Zapiski Prvo v Ljubljani natisnjeno bolgarsko brošuro je izdalo te dni uredništvo »Etnologa« (dr. Niko Zupanič). Je to poseben odtjs razprave, ki jo je prispeval za prihodnji zvezek »Etnologa« ugledni bolgarski znanstvenik, antropolog St Batev. Razpra va se imenuje »Teglo na mozka v Blga-ritje« (Teža možgan v Bolgariji). Pisec je stehtal možgane 2136 Bolgarov in preiska' razne njihove dele. Težo možgan je primerjal glede na spol in od rojstva za vsako leto in vsak mesec posebej vse do starosti 100 let. Med drugim je sestavil razpredelnica ki kaže odnos med težo možgan in dol- žino telesa. V te) kratki, vendar pa vse. binsko tehtni razpravi podaja prof. Batev izsledke svojih raziskavanj, ki utegnejo za* nimati tudi znanstvenike drugih narodov. V ta namen imajo ob koncu izčrpen resu-mč, v francoskem jeziku. Prof. Batev goji že dolga leta znanstvene stika z dr. N. Zu-paniČem in njegova pritegnitev med sodelavce »Etnologa« vzbuja željo, da bj 6e ▼ tej 6merj nadaljevalo znanstveno sodelovanje z Bolgari. L. M. Škerjane v pariškem radio. V pe. tek, dne 19. t. m. se izvaja v Radio»Paris prvič v Franciji surta »Preludij, Aria in Finale« našega skladatelja L. M. škerjanca. Koncert se bo pričel točno opolnoči ter ga oddajajo poleg Pariza tudi postaje Pon-toise, Lyon in Strasbourg. Dirigira Marius-Francois Gaillard, izvaja radijski orkester postaje Radio-Paris. Pogovor t Marico Nadlišek„Barto| ob njeni nedavni sedemdesetletnici prinaša iz peresa prof. Mar j d Boršmkove najnovejši zvezek »Zensk.iga sveta«. Pogovor 6e dotika pisateljičin^ga razvoja, njenih 1'tcrarnih vzorov jn dobe, v kateri je bila književno najbolj aktivna. — Dalje je v tnarčevem zvezku te revije izšlo nadaljevanje »Mejnikov« (Ljuba Prenner). novela »Dekle iz Tovarniške ulice« (Rudolf Kresal), pesmi Anice Černej, članek Emice Kreps »Zeue o potrebi nove bolnišnice«, E. K. referat o prvi knjigi Kidričevega Prešerna in S. G. članek >0b stoletnici Puškinove smrti«. »Protcus«. ilustriran časopis za poljudno prjrodoznanstvo, prinaša v pravkar izišli 2. številki članek dr. Lava Čermelja o Rugji Boškoviča (ob 150 letnici njegove smrti), P. G. ilustrirani članek »Izumrli živalski orja. kj« (o velekuščarjjh v bruseljskem muzeju), dr. Mirka Karlina medicinski prispevek »Zdravilne rastline pridobivajo zopet na veljavi« in Stanka Modica članek »Aktivno oglje«. V rubriki Književne novostj ocenjuje L. Č. beograjski »Godišnjak našeg neba« in »NautiČki godišnjak« za tekoče le* to. v Drobnih v?*»teh pa čilamo zanimiv* poročila o ognjeniku Krakatau in njegovi novi rastlinski odeji, o zimskem spanju sesalcev, o škodljivosti pižmovke, o paleonlo-loškem primem za razvoj novih vrst, o Sa-turnovem obroču, ki je zopet postal neviden, o sesale'h, kj prenašajo cvetui prah. o našem nebn :. t. d. Številki je priložen »Vestnik Prirodos ov i»ga društva«. ŠPORT „česk o slovensko- jihoslovanskd revue" S pravkar izišlo 8. — 10. številko je »Ce-skosloveuskojjihoslovanska revue«, ki jo iz. daiata praška Csl.-iihosdov. liga in beograj. ska Zveza Jugoslov.-češkoslov. lig, zaključila šesti letnik. Izmed dosedanjih letnikov je ta najboljšj z informativne in jedakcio-nalno-tehnične strani in bi bilo želeti, da bi glavno glasilo naših vzajemnostnih strem Ijenj ostalo vsaj na višini šestega letnika. »Českoslov.-jihoslov. revue« je v tekusvo. jega obstoja šla skozi več razvojnih faz. Po» znalo 6e ji je nedostajanje krepke uredni. ške roke, trdnega redakcijskega programa in dobrega sodobnega tehničnega vzorca. Šele s šestim letnikom je dobila notranjo obliko, ki bi lahko s kakšnimi modifikacijami na se boljše in popolnejše ostala okvir nadaljnjih letnikov. Vsekako je prav. da je prenehala niena trojezičnost. eai ie primer, neje, da osrednii organ lig izhaja samo v češkem *eziku. Bilo bi pa želeti, da bj se pr: nas ustanovila podobna revija, ki bi prinašala članke jn informacije o Češkoslovaški. Dve taki vzajemno se izpopolnjujoči, po istih načelih urejevanj reviji bi zarps ustrezali potrebam našega vzžjemnostneaa dela. Izmed člankov, ki so izšli v šestem letniku. je treba omeniti poleg nekaterih drugih jz slovenskega kulturnega živ- ljenja. Sedaj že pokojni Emil Adamič je prispeval daljši pregled današnje slovenske glasbe, bivši generalni konzul v Ljubljani dr: Otokar Beneš je pokazal svoje poznanje naše kulture s člankom o Primožu Trubarju dr. O. Berkopec je prikazal odnos dr. Bohuša Vybirala do Slovencev, profesor Karlove univerze dr. J. Bidlo se je v posebnem članku pomudil pri Kosovi periodi« zaciji slovenske zgodovine, B. Borko je na kratko opisal pesniški profil Srečka Koso. vela, pisatelj A. C. Nor je zastopan s člankom »Naše kulturno bratstvo«, ki v njem pripoveduje o svojih vtj6ih iz Ljubljane, Boris Urbančič je podal v daljšem članku pregled češke proze pri Slovencih, S. Vol-fova pa je z enako bibliografsko temeljitostjo očrtala slovensko poezijo v češki literaturi. Če omenimo še članek o mariborskih resolucijah, je izmed 28. člankov de. vet posvečenih samo slovenski kulturi, v ostalih, kolikor niso specialno srbohrvatski, pa se obravnavajo naše zadeve v širšem ju-goslovenskem okviru. Izmed ostalih člankov omenjamo A. Beringerja uvodnik o 6sl.sju. goslov. kulturni konvenciji in razpravo o srbohrvatskih besedah v češčimi, doc. dir. Heidenreieha prispevke o pisateljih »Jiho-slov knihovn?« in o sodobnem srbohrvat -kem pismenem jeziku dr Heidenreichove Holečkove članek o »divadlu 36«, dr. M. Mi-lojeviča o glasben; vzgoji v Jugoslaviji, S. Naetasijeviča o sodobni jugoslov. glasbi. J. Trboveljski Amaterci — Josipu Vargi! Pred kratkim je v Zagrebu umri bivši predsednik in častni član Amaterja g. Varga Josip. S smrtjo tega velikega športnika, ki je toliko žrtvoval in sam deloval med rudarsko mladino za športno idejo, je trboveljska mladina izgubila enega nenadomestljivih prijateljev. Josip Varga je bil tisti, ki je trboveljske športne kroge usmeril tako, da so aačeli dosegati prve športne uspehe. Bil je povsod, kjer je bilo treba aktivno ali z besedo pomagati športu, bil je eden redkih, ki je trdil, da je treba poleg telesa gojiti tudi duha, ljubezen aa tovarištvo med športniki. Pokojni častili predsednik Amaterja je bil najbolj idealen športnik, kar so jih poznale Trbovlje. Globoka je vrzel, ki je nastala z izgubo pokojnega Varge in težko bo rudarska športna mladina dobila zanj vrednega na-domestnika. Spet se bliža sezona na nogometnem polju, spet bo mladina pohitela na zelena igrišča, toda med njo ne bo več ljubega Varge, ki je dajal toliko duška za napredek in zmago Amaterja. Naj mu bo večen spomin! Trboveljski Amaterci bodo v srcih ohranili njegove lepe nauke. O slavi tujih sodnikov Beograjski in zagrebški listi se še vedno nc morejo dovolj prehvaliti zaradi sojenja, ki ga je na znani prvenstveni tekmi med BSK in Gradjanskim v Zagrebu pokazal italijanski sodnik Matteo. Mož pripada že starejši generaciji, pa je v teku te vznemirljive igre pokazal toliko prisebnosti in živahnosti, da baje med celim kadrom naših sodnikov ni niti enega, ki bi se mogel komaj za silo meriti ž njim. Posebno zadovoljen je bil z Matteom Gradjanski. ki je zdaj sklenil, da bo dal vse svoje prvenstvene tekme na lastne stroške soditi italijanskim sodnikom. Med temi tekmami je tudi ligaška tekma s SK Ljubljano, ki se bo morala igrati 4. aprila v Ljubljani. Klub utemeljuje ta svoj sklep tako, da je vredno velikih denarjev, če se tako važne tekme igrajo v redu in zaradi rezultata ni nobenega spora več. Vprašanje nogometnih sodnikov je pri nas pereče, odkar igramo nogomet Velika večina naših žvižgačev ni prišla daleč od domačih igrišč in še oni redki, ki so si v bližnji ali daljni okolici z muko pridobili nekaj slovesa, so imeli enkrat — pod vplivom nastopajočih ali gledajočih — smolo in njihove karijere je bilo konec. Tako smo po 15 letih dovolj glasnega »delovanja« na zelenem polju srečno prišli tako daleč, da si moramo sodnike za važne tekme izposojati drugod. Finančna stran pri tem morda res ni najbolj važna,, mnogo važnejša pa se nam zdi moralna, ki meče na naš sodniški zbor zelo čudno luč. Če se bodo stališču Gradjanskega polagoma priključili še drugi klubi, ki imajo kaj denarja v blagajnah ali vsaj dobre mecene, potem bomo v dogledni bodočnosti vsako nedeljo slavili na naših igriščih tuje sodnike, naši pa bodo pozabili soditi še toliko, kolikor so znali do sedaj. Kajti izza barijej« se še ni naredil noben dober sodniki Morda bi bilo le prav, da bi se JNS nekoliko posvetil temu vprašanju in našel tudi za tako elitna moštva kakor hoče biti Gradjanski. sodnika med domačimi ljudmi. Po najnovejši vesti bo tudi nedeljsko tekmo med osiješko Slavijo in Gradjanskim v Zagrebu sodil italijanski sodnik Dettilo iz Rima. Zdi se torej, da se je Gradjanski dokončno odločil samo za Italijane. Table-teniSko prvenstvo savske banovine Preteklo soboto in nedeljo ie bilo v Bje-lovaru tahletenjško tekmovanje za prvenstv® savske banovine na katerem so nastopjtli tudi ljubljanski Hermežani ki so aa fcei prireditvi dokazali da smo Slovenci dokončno prevzeli vodilno vioeo v tei športni panogi- V singlu gospodov si je zasluženo priboril prvo mesto jn naslov prvaka savske banovine uvavttj prvaK Hermeian Marinko. Drugi je bil po zmagah nad Zagrebčanoma Herškovičem in Dolinarjem njeeov klubsk tovariš K osmina. To je že četrta zaporedna zmaga K osmine nad Herkovičem. kar naij-bolj dokazuje, da je bilo postopanje JTTS pri določitvi šestega reprezentanta za Ba-dei. popolnoma postransko. V doublu gospodov ie prav tako zmagal hermežanski par Marinko — Kosmina nad Zagrebčanoma Merhsaimer — Herškovič. Med klubi je ZSK Hennes beležili že tretjo razpoložljivo zmago za Ljubljano pred Makabijem iz Zagreba, čeprav je igral brez tretjega igralca. Turnir je bil številčno dobro zaseden, po kva.lit.eti pa ne. kaijts igralcev SK Ilirije zaradi izstopa saveza ni bjJv na tekmovanju Prav tako sta manjkala bivši državni prvak Zagrebčan Hesner in Mariborčan Se-nekovič, kakor tudi vsi beograjski igralci. Ta turnir je bil zgovorna priča, da JTTS brez najboljših igralcev ne bo mogel delovat/i daije in bo moral slej ali prei prepustiti vodstvo ljudem, kn bodo jamčil za drugačen razvoj tega žal tako zapostavljenega športa. V nekaj vrstah Jahorinska afera je bila pretekli torek spet v razpravi pred upravnim odborom JZSS, vendar pa o storjenih sklepih do zdaj ni bilo mogoče dobiti najbolj avtentičnih informacij. Znano je toliko, da je upravni odbor ukinil prepoved ' starta vsem tekmovalcem, ki se niso udeležili slaloma, in sicer na njihova pismena opravičila. Glede ostalih, ki tega še niso storili, gre preiskava dalje hi bodo naj-brže oproščeni pozneje po isti poti. Med vsemi sta bila do sedaj kaznovana le Jakopič Albin iz Mojstrane in Tone Priver-šek iz Maribora z zabrano starta do konca tega leta. Kakor se sliši, je tudi napetost med GZSP in JZSS bistveno popustila in kaže vse. da bo slej ali prej tudi ta spor spravijen z dnevnega reda. Vsi ti sklepi kažejo, da se razmere v našem zimskem športu polagoma spet čistijo, vsekakor pa je čudno, da se JZSS" pri tem zavija v nerazumljivo tajinstvenost in je treba zaenkrat zbirati podatke o tej aferi le po neoficijeinih virih. Na zadnji seji je bila beograjski Jugoslaviji odobrena hudo osporjena turneja na Irsko in v Anglijo, obenem pa je bilo tudi rešeno vprašanje pritožb prizadetih klubov, ki bodo morah v dobi Jugoslavijine odsotnosti igrati prvenstve ne tekme z njeno rezervo, kar bo seveda vplivalo na obisk teh tekem. JNS zastopa stališče, naj bi se ti klubi zaradi morebitne materialne odškodnine pritožili savezu. Prvenstveno tablico ljubljanskega I. razreda danes objavljamo še enkrat, kakor jo pravilna: Slovan . Amater Olimp . Kranj . Reka . Hermes 4 4 2 3 3 3 2 2 5 2 2 1 3 3 2 3 4 4 18 16: 12 19 18 9 15 16 16 13 17 15 10 10 9 8 8 7 Prekinjena tekma med Hermesom in Kranjem seveda ni vpoštevana. Službene objave LNP (Službeno 8. nadaljevanje seje p. o. 3. t. m.) 3. Verifikacije igralcev: S pravico nastopa 13. marca t I. za Mladiko Miiivojevjč Mi-lislav, Pociaien Mirko, Hirkjč Omer - Tooii-siav; za SlavLjo-P Herzog Peter, Schweiger Egidij; za Atletike Kjtak Avguštin; za Lendavo Huzjan Štefan. Sedovnik Rudolf; za, Ljubljano Lindtner Mjran: za Železničarja Križane Franc — S pravico nastopa 3. junija in 8. septembra t. L za Disk Piront Franc. Rei Pismeno. A čujte: nifcar me ne natezajte. Ali gre za tjfulbezen ali za zločin? Gospod Cade, koga imate na sumu? Narjmataj verjetno se mi zdi, da bi bila Virginija. Ali pa BiH.« Antihony se je zasme(Jaa. CuOica irmi je bila višeč, čeprav se je njenih pametnih, predirijivih oči nekoliko bal. Oari se je in zdiarjci pokazal preti gra-diu. »KaJko ponosni marate MU na vse to!« je rekel. >Tu so gotovo že mnogokrat dtelaG svetovno zgodovino.« »To besedo imate od Geargea!« je precej rezko odvrnila Culica. »Ta Malti takšne reči.« Toda Anthany se je vzravnal in napeto pogledal prati bregu. »Pa ne cla bi biil ta, H amdluEa$e tako klavrno stoji pri čolnarna, že tretji sumljivi tujec?« je vprašal. Culica je vzdignila glavo s škrlatnordeče blazine. »To je BiH,« je rekla brez navdušenja. >Naj-brže išče mene.« »AJi naj hitro zaveslava v nasprotno stran?« »To so lepe besede, le izrekli bi jih lahko bolj ognjevito.« »Po tem očitku bom še enkrat tako hitro veslal.« »Ne, ne,« je rekla Culica. >Tudi jaz imam svoj ponos. »Zaveslajte me tja, kjer čaka nespametni mladi človek. Nekdo se mora brigati zanj. Menda ga je pustila Virginija na cedilu. Lepega dne bi me utegnilo prijeti, da bi vzela BiHa za moža naj bo še tako čudno slišati — in zato se lahko že zdaj urim v svoji bodoči vlogi kot 'ena naših političnih svetskih dam'.« »A karj bo z menoj?« je vprašal Anthony. »Nadležnega tretjega ne bi hotel igrati. Ali sta dekleti, ki ju vidim v daljavi, vaši sestrici? Morda bi se lahko z njima igrali.« Pozdravili sta ga navdušeno. >Se znate igrati Indijance?« je strogo vprašal Bucek. »Menda-! Če hočeta slišati, kako kričim, kadar mi odirajo skalp —?« Zakričali je za po izkušnjo in zbudil živahno pohvalo. Še trenuteik, pa je bila indijanska igra v polnem teku. Čez kako uro sta dekletca povaibili Anthonyja v šolsko sobo na čaj; tu je v svoje zadoščenje zvedel, eta je madtemolselle ozdravela od svoje migrene. »Dajte, povejte nama kaj o možu. ki so ga obesili, vi ste pa stali zraven in gledali,« je predložil Mucek, in Bucek je vprašal, ali si ni morda spravil kakega koščka vrvi za spomin. »Da. v kovčegu jo imam; če bosta pridni, vama je odrežem vsaki nekoliko,« je rekel upehani An/thony in si obrisal potno čelo. Bucek je po indijansko zatulil, in deMetci sta odšli. Anthony je gledal za njima, pri tem pa opazil moža, ki je stopil izza gruče dreves in odhitel po parku. Imel ga je za čnnobradega tujca, ki ga je bil dopoldne srečal, in hotel pravkar stopiti za njim, ko sta se tik pred njim dva grma upognila vsaksebi in se je pokazal Hiram Fish. Čeprav je bil videti razgret in zasopel, je vendar mirno pogledal na uro in odšel, mrmra je: »Gotovo je že čas za včas za ves britski popoldanski čaj.« Anthony se je globoko zamislil. Zdramil ga je višji nadzornik Battle, ki je mahoma stal zraven njega, kaikor da bd bil zrasel iz tal. >Tako zamišljeni, gospod Cade?« je vprašal. »Kakor nalašč prihajate, Battle!« je vzkliknil Anthony. »Rad bi se nekam odpeljal. Ali bi bilo mogoče?« »Vse je na tem, kam bi radi šli.« An/th839-il Mesarski pomočnik dober seka« in prekajeva-Iec samski dobi meeto. Na piov v vseh poel. Jutra. 490&3 2 dobra krojaška pomočnika sprejmem takoj. Edeo vajen damskega dela doič stalno mesto. Staoe Gabrijel, Litija. Kroj. pomočnika za malo delo sprejme K noj Litija. 48S4-il Peka pamea. treuneea. po&tenega dobrega delavca z oeebno veljavno obrtno pravico takoj wr«jmKm.. Pomudbe s prepisom ob. tieta poslati na ogl. odd. Jutra poč »Za.nesJ.jwv delavec«. 48704 Fino pletiljo eprejmam ia stroj štv. 8. Pisati na naslov Jos. Kern strojna pletkma SI. Brod 48&4J! Močno dekle id.ravo, dobi stalno dnevna zaposlitev Naslov v vseh posl. Jutra, 4CT5-1 2 kleparska pomočnika ra galanterijo in stavbena d-ptla sprejmem. Starost do 40. let. G. Dittrich. proii&-vodnja kovinskih izdelkov. Murska Sobota. 4639-1 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Postrežnica ®5e zaposlitev kjerkoli. Raisume se v kuhi. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ilPoBtena in varčna 4001-2 Potniki Beeeda 1 Dia davek 8 Din, m Šifro tU dajanje aaalova i Dia. Najmanjši tneeek 17 Din. Potnike sprejmem za prodajo breakookarenJ-nega predmeta, s kavcijo Din 90.— Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod »Dober zaslužek«. 4Č&4-5 Prodam Beaeda 1 Dia, davek 8 Dia, ta iifi* ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Da. 10.000 parov nogavic ieoefcfll in moških od proda jamo po eeio a zkih cenah. »ZORA« Ljubljana. Uiklošv 6eva 30. Ugodno za trgovce ker Bi ■ našimi odprodaj nima :enam» povečajo za atalek. Na zalogi imamo ta di manufakturno blago katerega od proda jamo tudi po nizkih cenah. Liučice (arpadžšk) okrogle in po dolgovat-e najceneje pošiljamo franko. Kovač Balimt, Novi Sad. 4424-6 2 otoman-preprogi il namimi plišasti prt vse novo, poceni naprodaj. Vpraiša se opoldanske ure. Cesta 39. oktobraO/IL vra ta 116. 4S07-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ai: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ljutomerska vina nova im stara, pristna brez banoške primeei, po primerna oeni manjSa in večja količina na prodaj. Pojasnila daje Vinarska in sadjarska zadruga Središče ob Dravi. 4838-33 Beseda 1 Din, iavek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Jedilnico t. J. mizo z 4 fotelj4 v najboljšem stanju prodam za Din il.300.— Naslov v vseh posl. Jutra. 4891-12 Ajdov med kmpi A. Šarabon, Ljubljana. S ponudbo je poslati tudS vzorec. 487f,-33 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 45 Ko je profesor še premišljeval o dogodku, je stopil iz občinstva neki Ind. Rekel je učenjaku, da je lastnik te hiše in da terja odškodnino. Po desetih minutah prerekanja se je zadovoljil z 20 funti, ki mu jih je profesor stokaje odštel. A v i o, moto Beseda 1 Din. davek S Din za Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorno kolo popolnoma novo znamke »Berkules«, registrirna blagajna, rolo omara naprodaj Puharjeva ulica 12 pritličje 4/800-10 Beseda 1 Dim, irvek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Čistokrvna doga temno siva importirana iz Avstrij« z rodovnikom ua prodaj. Rožna dolina II./13 3871-27 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trokolo dobro ohranjeno kupim za hTomega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trokolo«. 4/892-7 S ragočenosti Vsakovrstno zlato kupuje po aa.jviSjik eemao CERNE - juvelir Ljubljana, VVoHova ulica L '5-36 Beseda 1 Din. davek 3 D.n. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl zneeek Din. Gumbi—plise en tel ažur pred tisk mono-grame, hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-A Beaeda 1 Dia, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Nakuip in prodajo vseh denarnih zavodov izposlju-jeim po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij Planinšek Ljubljana Bcthovnova ul. Telefon 35—10. 39-,16 Posojila umaidiniška, lombardma in vse drage bančne posle izvršujemo točno ili solidno. Banka i® štedfooioa d, d. Krap. Toiplioe Poverjeništvo Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica štv. 82 Priibožite znamko 41886-16 Posojila dajamo v gotovini in blagovnih bonih »Hermea«, Informacije: Tavčarjeva 2. 8746 V najem Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesarija in lokal za trgovino na pro metnem kraju oddam v najem. Istotam oddam tudi gostilno na račun. Naslov v vseh pod. Jutra. 4697-ilf7 Lokali v Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro alf dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din Delavnico svetlo in suho 70 m2 oddam za čisto obrt. šmartan eka c. 10. 48744S Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro alt dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov posestev, gos dov, trgovskih in stanovanj skih niš ter vil ima naprodaj gradbeni strokovni izobraženi posredovalec Ku naveir Ludvik Ceeta 29. okt. štv. 6 Telefon 37—33 Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 69-20 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje s pritiklinami in vrtom oddam za maj. Naslov v vseh posl. Jutra. 4000-31 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Sobo z eno ali dvema posteljama in posebnim vhodom ter elektriko oddam. Sv. Jakoba trg 5. 4877-23 Opremljeno sobo oddam zakoncema v vili s souporabo kopalnice. Pod-milščakova oU 7./L 4885-33 Več praznih sob za pisarno, društva, obrt, podstrešno stanovanje oddamo. Naslov v vseh posl. Jutra. 4860^33 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Starejši gospod išče lepo opremljeno sobo s poseb. vhodom in dobro hrano samo pri boljši starejši gospej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo soliden«. 496tt-£3a Pritlično sobico prazno, preprosto iščem po zmerni ceni. Naslov v vseh poel. Jutra. 4838-33a Trenškoti, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra c. 14. ČEVLJE | zelo dobre kupite po nizki ceni in še s popustom pri [Franja Snoj LJUBLJANA, ! PreSernova ul. 30 SMRT PLEŠAVOSTI! Stanovanje sobe in kuhinje z malo delavnico za suho in čisto obrt oddam. ŠmartLnska c. 10. 4873-21 Stanovanja Enosob. stanovanje iščem za dve osebi za april ali za ma.j. Pritliičino iizklju čeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačam 909«. 40fl331a INSERIRAJ V „ JUTRU"! »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora-Btejo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—, poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londonu % OF GRAND PRK IN ZLATO KOLAJNO. Prostorna hiša v Maribora na najprometnejši točki ležeča, z velikimi prostori za skladišče, pripravna za vsako stroko, posebno za manufakturno-ali trgovino z železnino in si. pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Event. pismene ponudbe na Publi-citas d. d., Zagreb, Ilica 9. Platno, gradi, šifoni, cefirji, poplini, barvasta svila za perilo, etamini, batisti, zavese, preproge, tekači, odeje, perje in puh najcenejše v NOVI špecijalni trgovini F. I. GORICAR, Ljubljana, sv. Petra cesta 30. — V slučaju potrebe se spomnite na to trgovino! ©00O0QQQQGXiXD®Q Gorenjski SEMENSKI KROMPIR beli „ONEIDA" dobavlja točno in solidno Kmetijska okrajna zadruga, Kranj. KOMPRESOR 3—4 cbm vsesalnega volumena na minuto, 7 atm. pogonskega pritiska, pogon s pomočjo jermena, že rabljen, vendar v dobrem stanju K U PI M O. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št. 970. KNJIŽNA ZALOŽBA HRAM izda v svojem letošnjem programu 1937/38 še3t obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Župančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33.— mesečno, celo platno vezane knjige din 25.— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdane pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! Založba Hram, LjuUjana, Florjanska ulica 14. Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din a .HOHNER' najpopolnejše hanmonike sreia r6£NEftflLf10 ZRST0P5TV0I