Ste«. 151. 9 Ljubljani, g sredo, dne 5. Juliju 1905. Leto mm. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za tctrt leta „ „ 6-50 za en mesec ,, ,, 220 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— Jetrt leta i. ii 3 — za Četrt leta za en mesec 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez _______ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ae vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnlSkcga telefona Stev. 74. VENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat • • ■ • i I I > 13 h 11 „ 8 V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo Ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — " Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188. Položaj v Hnliedoniji. (Izvirno poročilo.) Trpljenje kristjanov. — Turška in arnavtska nasilstva. — Medsebojni boji. — Spopadi z vojaki. — Zbor vstaje v. — Izseljevanje v A m e -I riko. — Raznoterosti. B i t o 1 j, 29. junija. Ce človek opazuje, kaj se vse godi po Stari Srbiji in Makedoniji, se mora z bolestno dušo in tužnim srcem vprašati, s* li to »reforme", ki jih je podarila Evropa temu nesrečnemu narodu, tlačenemu že več kot pet vekov. Turki pobijajo, Arnavti morijo, Bolgari koljejo, Srbi in Grki ubijajo in vse potolčejo, turški vojaki prelivajo kri, nikjer pa ni ne sodnika ne kazni; nikdo ne poizkuša storiti konec temu divjemu brez-vladju. Še več — mnogi si na vso moč prizadevajo, da se ta položaj ne samo ohrani, ampak še poslabša, če je sploh mogoče slabše stanje kot doslej. Vsak dan se vrste uboji s tatvinami, ropi, nasilstvom, odvajanjem deklet, onečaščenjem žena, pa nikomur se to ne zdi čudno, nikomur ni žal, nikdo si ne išče zadoščenja pri sodnikih, vse se le povrne s krvjd Gorjč temu, ki prosi sodišče pomoči, kajti s tem sam nad seboj iz -reče smrtno obsodbo. Nedavno so ubili Turki kristjane Laza Hrističa iz vasi Edeulerci, Kola Taniča iz vasi Toplije, Janka Veljanoviča iz vasi Lora, Zofira Maksimova iz vasi Donji Trogerci, Kola Ivančova iz vasi Edeulerci in druge. Turkom ni bilo vstreženo s tem. da so ubili te nedolžne ljudi, še mrtva trupla so razmesarili, izkopali oči, odrezali ušesa in nosov«, razudili grudi, izvlekli drob, odsekali roke in zlomili jim noge, tako da jih je bilo strašno pogledati. Oblasti in vse ljudstvo pozna in ve za morilce, toda oblast jih noče preganjati in prijeti, le druge nedolžne kristjane zapira in muči mirne seljake, da bi priznali, da so oni izvršili umor, ne pa Turki. Poleg nedolžnih žrtev, ki so jih že ubili, hočejo še obsoditi na smrt drugo ne dolžno rajo. Vsled tega dogodka se je polotil vseh vaščanov v onem kraju grozen strah, mnogo jih je že pobegnilo na Srbsko in Bolgarsko. V Donjih Trogercih je neki Turek ubil drugemu Turku konja in mu ugrabil ženo. Vsakdo je vedel, čegava je žena in kdo jo je ugrabil; vzlic temu je oblast dolžila kristjane. Vojaki so vlekli celo vas k sodišču, tudi žene, deco in starčke in vse strahovito mučili in tolkli, da bi izpovedali, ni li pri njih žena in kedo jo je ukradel. Pri tej priliki je umrl vsled silnih udarcev Koče Pasov in troje malih otrok. V vasi Mustafa-paši so Turki ukradli neko bolgarsko devojko in jo s silo poturčili. Nedavno pa je poturčena Bolgarka porabila ugodno priliko in pobegnila iz harema v bolgarski oddelek vasi Mustafi-paše. Bolgari so revico takoj odpeljali na bolgarsko mejo in jo izročili bolgarskim oblastem, da jo varujejo. Turki so vsled tega strahovito pobesneli, tolkli in klali so Bolgare te vasi, da je strah! Tem turkom je pomagala oblast, kajti ta je v Raski s silo ustavila železniški voz, ker je mislila, da se Bolgarka v njem pelje. Premetavali so vse po vozu, zbili in stepli ljudi, naposled, ko so prevideli, da dekleta ne dobodo več nazaj, so po vasi vse mučili in končno za pretili, da bodo vse poklali. Ubegla Bolgarka se sedaj nahaja v Stebibčevu na Bolgarskem. Turkom ni zadosti, da smejo ubiti, kogar hočejo in nikomur zat» ne dajo odgovora, ampak začeli so cel6 organizirati svoje čete, ki narodu prizadenejo mnogo škode in gorjd Tako je neki Izlam sestavil četo 90 Turkov, ki uprizarjajo grozodejstva po okraju kičevskem in kruševskem. Izlam pobira od vseh kristjanov v tem okraju danj, ki mu jo mora plačati vsak, komur je življenje ljubo. Povrh tega pa morajo vaščani celiti njegovi četi rane, dajati ji živil in obleke in vsega, kar potrebuje. Izprva mu seljaki niso hoteli plačevati krivičnega davka, Izlam pa je pograbil več mož iz treh vasi in jih na eni sami hruški obesil. Ko so va-ščani videli, da se gre za življenje, so pristali na njegovo zahtevo in mu dajo vse, kar hoče, kajti bolje je biti brez kruha nego brez glave. Poleg Izlamove in še nekaj drugih turških čet je po debarskem in rekanskem okraju vse polno arnavtskih razbojniških čet, ki terorizirajo ves narod. Kar najdejo na svojih pohodih poljskih pridelkov, vse poberejo; če se pa kmetič upre in toži, ga na lici mesta meni nič tebi nič pobijejo. Toda te čete so še bolj predrzne, one se ne boje niti inozemskih konzulov po trgih in mestih, kamoli kmetov. V mestu Ohridi so morali zapreti „čaršije", trgovine, ker se boje arnavtskega pohoda, razbojnikov in turških »askerov", vojakov. Ti vsi so namreč zapretili, da bodo trgovine oropali. To se godi pred očmi vlade, sodnije. vojaških oblasti in inozemskih konzulov! Sedaj si pa predstavljajte, kako se potem mora goditi kmetu v vaseh, kjer je izročen Turkom in razbojnikom na milost in nemilost . . . Ali tu moram na žalost povedati dejstvo, rodoljubnemu Slovanu neumljive in britko: Kmeta ne ubijajo in oropajo le Turki in Arnavti, njegovi kleti sovražniki od pamti-veka, temveč — njegovi rodni bratje sami, domače vstaške čete! Dotnače vstaške čete imajo namreč iste običaje, kot turške: Seljake cenijo in potem zahtevaso od ocenjenih .dinarje", nekako glavnico. Kdor jim jo ne da ali pa ne more dati, tega ubijejo. V selu Pateli, na železniški progi Bitolj-Solun, so bolgarski vstaši ubili štiri Srbe, ker jim niso dali dinarjev. V vasi Polju v lerinskem okrožju je bolgarski vojvoda Tanasije s svojo četo prijel štiri grške kmetiče in grškega popa jovana, odvel vse v gore in jih tam poklal. Grki seveda niso ostali dolžni. Ubili so nato enega najuglednejših makedonskih B»l-garov, trgovca Ilija Bakalina. Mesto da bi domače slovanske vstaške čete proganjale turške in arnavtske, se pobijajo med seboj in mučijo rodnega brata, kmeta. Turki seveda niso tako neumni, da bi se tega ne veselili. Ko se vstaši med seboj dobro po-koljejo, pa pridejo Turki in ostale pobijejo. Pri vasi Statice sta se spopadli grška in bolgarska četa. Tolkli sta se dve uri, kar pride redni turški polk in obe četi razžene. Grki so imeli štiri, Bolgari dva mrtva. Pri vasi Zelevi napade grška četa bolgarsko. Borba traja dolgo, naposled pride turški polk in jame streljati. Kar se zgodi v p r -v i č v celi tužni zgodovini makedonskih homatij, da se obe četizdružita in jameta skupno streljati na Turke. Turki so pri tem izgubili 15 mož, vstaši pa le tri. Pri vasi B;li Kamen se je bojevala bolgarska četa s turško. Poginilo je osem Bolgarov, dva sta bila ranjena. Od vojakov je bilo ubitih enajst. V vasi Gri-lanu je vojska obkolila redno bolgarsko četo Padli so vsi bolgarski četniki in vojvode, Turki so pa v tem boju imeli osemnajst mrtvih Med Nevo in Starigradom se je spopadla neka mala četa s turškimi vojaki. Borba je trajala celi dan; ko pa se je zmračilo, se je četni kom posrečilo ubežati, enega so ostavili mrtvega. Turki so izgubili 6 mož, več jih je bilo ranjenih. Blizu Nevrokopa se je bojevala neka četa z vojaki. Padlo je 7 četnikov in 6 Turkov, med temi en častnik. Pri vasi Gribovi v veleškem okraju so udarili turški vojaki na bolgarsko četo dvanajstih ljudi. Ubili so štiri četnike in dva vojaka. Grške čete, ki so dosti bolj močne kot bolgarske, se najraje znašajo nad mirnimi in revnimi bolgarskimi vaščani. — Uprav strašna so njena grozodejstva. Tako je nedavno neka grška četa vdrla v bolgarsko vas Bojište v bitoljskem vilajetu, cel dan tolkla in mučila 13 nedolžnih Bolgarov, po- tem pa jih vrgla v reko Bistrico. Bolgari so bili strašao ogorčeni. Vsi bolgarski voj-vodje iz okrajev Kostura, Lerin in Prespe, kjer je največ grških čet, so se zbrali na Suhi gori, iztočno od prespanskega jezera in so se tu posvetovali, kako uničiti grške čete ali jih vsaj pošteno nabiti, da bi jih minula volja mučiti in klati bolgarske siromake. — Kaj so sklenili se ne ve, toda ena stvar je gotova in jasna: v teh krajih ne bodo ugnali Grkov, ki so ravnotako krvoločni kot Turki To neznosno stanje, kjer kristjani niso varni ne življenja ne imetja in nikdo ne ve, se boli drugo jutro vzbudil živ in zdrav, je vzrok, da se narod neprestano izseljuje v Ameriko. Ta pokret bi bil še jačji in večji, ako bi ga vstaške čete ne zabranjevale Bolgarske čete so objavile narodu, da bodo vsakemu, ki gre v Ameriko, pa ne daruje blagajni vstaškega odbora 26 kron našega denarja, zapalili ali pa porušili hišo. Nedavno se je spopadla neka bolgarska četa z Arnavti, ki so gnali na bitoljski ,pa-zar" ovce. Vnel se je krvav poboj, v katerem so padli trije Arnavti; mnogo jih je bilo ranjenih, 16 ovnov pa ubitih. Bolgari so imeli enega težko, štiri pa lahko ranjenih. Arnavti so zbežali in pustili ovce, ki so jih Bolgari zaplenili. Ta dogodek so turške oblasti porabile zato, da so zaprle več nedolžnih Bolgarov. Tudi narava bednim Makedoncem ne prizanaša. Zadnji čas pada v B tolju neprestano dež, v okolici Lerina pa je huda burja ubila dva deteta. Vsled plohe so narasli potoki in poplavili borna makedonska polja. Ena žena in več otrok je utonilo. 16. junija je došel semkaj iz Soluna Hilmi Paša Z njim so prišli tudi civilni agenti Miiller in Demerik. Tu bo ostal dva meseca, toda narod tega vilajeta ne pričakuje od njega ničesar. Hilmi paša in pride-ljeni mu agentje in reformatorji niso v solunskem vilajetu napravili reda, pa ga tudi tukaj v tako kratkem času ne bodo. Državni zbor. Dunaj, 4 julija. Pokojnine častnikov. Začetkom današnje seje je min. predsednik baron G a u t s c h odgovoril na interpelacijo posl. Schonererja glede višjih pokojnin za one častnike, ki so bili upokojeni pred 1. jan. 1900. Min. predsednik je naznanil, da je vojaška uprava že pred leti izdelala načrt dotičnega zakona. Ker pa načrt ni še mogel v zbornici priti na vrsto, zato dobivajo najvež postarni čast- LISTEK. Srbski sokolski sestanek. Samostan Ravanica, na Vidov dan, 28. junija 1905. Danes na Vidov dan se je spolnilo 516 let od onega dne, ko je srbsko carstvo na jadovitem Kosovem polju propadlo. 516 let je preteklo, odkar je v krvi najboljših sinov srbskih utonila zlata krona carja Lazarja, ki je, braneč svoje carstvo s svojo srbsko veliko gospodo in plemenitaši, sam izdihnil svoje življenje na Kosovem polju, na katerem še danes carujejo Turki, Srbi pa ječč v težkih okovih turškega robstva. Največji poraz, ki so ga Srbi, nekdaj silni in močni, pretrpeli, je bil kosovski; a vendar je vsak Srb ponosen na ta boj, iz katerega skoro noben Srb ni ponesel žive glave, pa jo tudi ni sam car; njegov čestiti spomin spoštuje srbski narod in slavi na veličasten način vsako leto na današnji dan strašnega a slavnega srbskega poraza. Stari srbski vladarji so bili zelo pobožni io so povzdignili mnogo samostanov ter gradili cerkve, v katerih je bilo takrat središče srbske prosvete, ki je svoj čas bila na veliki višini, kakor je i danes. To spri-čuje svetu, da je srbska prosveta starodavna in da imajo Srbi zelo razvit čut za umetnost in za vse, kar je lepo. Tudi car Lazar je zgradil mnogo hramov Gospodovih, od vseh najveličastnejši pa je samostan Ravanica v moravskem okrožju. Po bitki kosovski so svečeniki prenesli telo carjevo v Ravanico. Tu je telo carja Lazarja počivalo do poznega propada sibske države, ki je storil sto let po kosovski bitki konec srbski državi. Ko so se Turki bližali Ravanici, so menihi zapustili samostan, ali s seboj so po nesli truplo carja Lazarja, ki ga je srbska cerkev uvrstila med svetnike. Men hi so prišli v Srem in zgradili na Fruški gori samostan, ki so ga tudi nazvali Ravanico. Tu so položili carjevo truplo, ki se še sedaj nahaja tu. Vsako leto se današnji dan okoli trupla Lazarjevega skuplja nebroj Srbov od vseh strani, da poljublja svete ostanke in se pomoli Bogu. To leto je posetilo samo- stan 20000 do 30 000 duš. Bilo je tu Sr bov iz vseh srbskih pokrajin, iz Srema, Bačke, Banata, Baranje, Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Črne gore, Srbije, Makedonije in Stare Srbije. Vse to se je zbralo tukaj pri grobu carja muče-nika, da Bog nad Srbsko pošlje jasnejših dni, da se bo v bodoče Vidov dan praznoval vzajemno i kakor tožen spomin, i kakor spomin svetlejše in veličastnejše srbske bo^ dočnosti. Nova Ravanica se nahaja v nekem planinskem kotlu pod gorskim okrožjem Fru-ške gore. Ko so gradili samostan, je bil kraj v gosti šumi nepristopen, da bi ga Turki ne bili mogli najti, danes pa j« kraj pristopen in poleg samostana se nahaja lepa srbska vas Vrdnik, v kateri je velik premogovni rudokop. Cerkev je zelo lepa in bogato okrašena; od vseh strani je obkoljena od velikih in lepih zgradb. Cerkev so obnovili 1. 1813., 1. 1895 je mnogo trpela od potresov, 1898 pa je bila vnovič opremljena in popravljena „u slavu Bogu, a u čast mučenika cara Lazara". Truplo cara La- zarja se nahaja pred svetim oltarjem na desni strani v bogati rakvi, na kateri so umetniško izdelani kipi srbskih „svetite-ljev" : sv. Maksima, Arzenija, arhiepiskopa Simeona Mirotočivega, sv. Save; na sredi je izklesana »zadnja večerja", na strani pa so kipi sv. evangelistov Marka in Luke. V to krsto so položili truplo carjevo leta 1826., staro krsto pa hranijo v knjižnici samostana. Vse leži na lepem mramornatem podnožju, na katafalku. Svetiteljevo telo brez glave, katero so bili Turki odnesli v Carigrad, je odeto v bogato carsko opravo, a ukrašeno je s sijajnim srebrom in zlatom ; roke so proste, ljudstvo pa vse sili k krsti, da jih poljubuje. Telo carjevo je dobro ohranjeno vzlic petih vekov, ki so šli mimo njega. Na levi strani oltarja so izlo-žene zgodovinske dragocenosti: svečana oprava carjeva, v ktero je bil odet na Kosovskem polju, zlata čaša z zaklopkom, čaša carice Milice, njegove žene, meč Štefana Visokega, sina Lazarjevega, meč despota Štefana Stiljanoviča, stara krona, sveta vezba, ki jo je napravila carica Mi- niki z vladarjevim dovoljenjem doklade iz pokojninskega zaklada. Ženske gimnazije. Posl. B r e i t e r je svoj čas zahteval, naj vlada ustanavlja ali vsaj podpira ženske gimnazije. Naučni minister dr. vit. H a r t e 1 je danes odgovoril, da naučno ministrstvo ne mora ustanavljati ali podpirati gimnazij za ženske, ker še za višje dekliške šole nima dovolj sredstev. Obrtni odsek. Češki poslanec dr. vitez P I a č e k je danes nujno predlagal, naj je obrtni odsek permanenten, da izvrši obrtno novelo. O tem predlogu je bila daljša živahna razprava. Oglasil se je tudi posl. Schonerer, ki je odločno govoril proti predlogu. Na-glašal je, da v tej vročini odsek pač ničesa ne bode storil, ampak le čas tratil. Predlog ima le namen, da bi se posamezni poslanci prikupili obrtnikom. Zbornica pa je z veliko večino pritrdila predlogu, naj je obrtni odsek permanenten. Posledica je, da bode zbornica volila nov obrtni odsek. Sklep poslanske zbornice pa mora odobriti gosposka zbornica in potem potrditi še cesar. In če se to zgodi, je odsek šele permanenten, to je: člani odseka bi štiri ali šest tednov med počitnicami sedeli in vsled neznosne vročine dremali kje v dvorani ter modrovali, kako bi se moglo vstreči raznim željam obrtnikov. Namen je pač hvalevreden, a izkušnja uči, da bi iz te moke bilo malo kruha. Vlada se precej protivi temu predlogu, ker sodi, da odsek itak v nekaterih tednih ne izvrši dela. Zato je skoraj gotovo, da gosposka zbornica odkloni ta predlog. Hišni davek. V razpravi sta dve poročili davčnega odseka glede hišnorazrednega davka v občini Flortsdorf pri Dunaju in v mestih Bi-den, Toplice (na Češkem), Karlove, Marijine in Francove toplice, Olomuc in Krakov. Ti kraji dobe glede hišnorazrednega davka nekatere olajšave. Avstrija in Ogrska. Ni še Derschattov odsek dovršil svojega dela, že je padla nova bomba v zbornici proti Ogrom. A ta bomba je le — buča. Posl. Schonerer in tovariši so namreč danes nujno predlagali: „Zbornica izjavi, da je z Ogri treba brez odloga govoriti resno besedo, in sicer v ta namen, da se pripravi ločitev obeh državnih polovic in tako zagotovi samostojnost obeh držav". Ta predlog je utemeljeval posl. Stein. Da Vsenemci resnim smatrajo svoj predlog, o tem ni dvoma. Ogrom navržejo še Dalmacijo in, če treba, tudi Galicijo. Cim sla-bejši sta Rusija in Avstrija, tem mogočnejša je Nemčija, za katero se navdušuje vse-nemški tabor. Rusija je moralno poražena, vsled tega raste Mažarom pogum. Stara istina je tudi, da so razni nemški politiki in diplomati moralno podp rali mažarske težnje po samostojnosti in tako posredno slabili habsburško državo v obče in Avstrijo posebe. Baron B a n f f y je te dni izjavil, da mogočna Ogrska koristi Nemčiji. Dogodki 1. 1866. potrjujejo ta izrek. Iz tega je tudi razvidno, kam meri današnji vsenemški predlog. Odločno je pobijal ta predlog min. predsednik baron G a u t s c h , češ, da se s takim predlogom zbornica le osmeši pred vnanjim svetom. Vlada hoče, kakor je že izjavila v carinskem in nagodbenem odseku, odločno braniti avstrijske koristi. In v tem oziru potrebuje močen parlament, ki z vlado vred brani avstrijsko in državno stališče. Ker je Stein tudi ropotal proti vladi, zakaj ne pride vojni minister v vojni odsek, da pojasni dogovore z Mažari glede armade, odgovarja baron G a u t s c h , da skupni vojni minister le v delegacijah daje potrebna lica, svilena odeja za carjevo krsto, ki jo je vezla »monahinja" Eufiimija, žena despota Uglješe; na tej odeji je dolg napis, poln blagoslavljanja carju Lazarju. Največjo pozornost pa vzbuja veliki vzorec prave, stare Ravanice, ki je umetniško izdelan iz čistega zlata in srebra. Naroda je toliko, da se v širini več kilometrov na nobeno stran okoli samostana ne moreš geniti. Tako je tu vsako leto, a letos je bilo ljudstva še mnogo več, da vidi — srbske sokole. Šele nekaj mesecev je, odkar imajo Srbi sokole. Uredili so, da naj bo prvi so-kolski izlet na Ravanici, kjer se zbere od vseh krajev največ Srbov. Divno je bilo videti nekoliko stotin čilih in zdravih mož, ki so v divni sokolski obleki junaško korakali. Sokolov je doslej bilo malo, ker se je pravkar šele započela na Srbskem sokolska misel, toda dohod sokolov v Ravanico bo ogromnega pomena za njegov razvoj : narod se je zanj navdušil in bodoča leta bo na iisovC Sokolov Zufafilu aa tem slav 11CU1 kraju. pojasnila. Sicer pa bode vlada o pravem času storila svojo dolžnost, ko bi se kaj ukrenilo, kar bi bilo na škodo Avstriji. Med govorom je bil velik krik. Govorila sta še Derschatta in soc. demokrat Pernerstorfer. Zbornica je odklonila nujnost predloga. Za nujnost so glasovali Vsenemci, soc. demokratje, nekateri antisemitje in mnogi člani nemške ljudske stranke. Proti so glasovali Poljaki, vsi češki poslanci brez razlike strank, Slovenci, nemška kat. stranka, Italijani, konservativni in liberalni veleposestniki in nekateri člani nemške liberalne stranke Hrvatski poslanci niso glasovali. Njih stališče je: Združenje hrvatske kraljevine z Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Rusho-loponsko vojska. Japonsko prodiranje. Dunaj, 4. julija. Čeprav Rusi zamol-čijo smer in uspehe japonskega prodiranja, se lahko razvidi, na kateri črti se bo razvila bitka Japonci osredotočujejo svoje napade na P e i j u š k i p r e 1 a z Ce ga Japonci vzamejo in dospejo do L i n h o -č a n a, kamor že korakajo, bodo v nevarnosti umikajoče se ruske čete, ki morajo sedaj gledati na to, da se čimpreje umaknejo v Hailunčen Kakor hitro so Japonci gospodarji prelazov, jim bo prosta pot do Kirina in — soditi po sedanji vojski — gotova tudi zmaga. Tokio, 4. julija. (Uradno.) Ruski konjeniški oddelek 400 mož, smo 2. t. m. šest milj severno od Iushonga vrgli nazaj. Japonci so potem napravili velik ovink in Ruse napadli pri umikanju in jih raz-gnali. 1. t. m. smo zapodili v beg oddelek 600 konjenikov v bližini Primulhoja. Osem milj od tega kraja smo napadli ruske čete, obstoječe iz konjenice, pehote in 18 topov. Boj je trajal do ranega jutra. Rusi so bili zagnani nazaj in so izgubili 400 mož. Mi smo izgubili 90 mož. Linevičevo poročilo. P e t e r b u r g , 4. julija. Linevič brzo-javlja, da so se Japonci 30. junija pojavili pri Inlangtseprelazu in prodrli do sela Gangutse, pa so bili odbiti. 1. julija so pa Rusi napadli Japonce pri vasi Samoaice. Ob 7. uri zvečer smo zavzeli s pomočjo topništva utrjene pozicije. Rusi so zasledovali Japonce tri vrste daleč in uničili en japonski pehotni polk. Nlirovno vprašanje. N e w Y o r k , 3. julija. (Reut. urad.) Japonci so zahtevali, naj se imenujejo pooblaščenci, ki bodo smeli skleniti trajen m i r in naj se pogajanja vrše resno in popolnoma odkritosrčno. Pri izbiranju pooblaščencev se je stvar zakasnila. Zastopniki Japonski namigavajo, da mikadoni dovolil svojim pooblaščencem, da se spuščajo zgolj v začasna pogajanja, kjer bi Rusija določevala, naj se-li pogajanja nadaljujejo ali ne. Tudi predsednik Roosevelt se je postavil na to stališče. Izjavil je, da je mir le mogoč, če dobe pooblaščenci neomejeno polnomoč. Storil je v to svrho mnogo, da pregovori Rusijo. Peterburg, 3. julija. K mirovnim pogajanjem bodo odposlali kot izvedence in svetovalce za posebna vprašanja ravnatelja zaklada v finančnem ministrstvu, Š'pova, ruskega poslanika v Pekinu, Pokotilova, profesorja Martensa, prejšnjega vojaškega atašeja v Londonu, generala Vermulova, in prejšnjega vojaškega atašeja v Tokiu, fre-gatnega kapitana Rustina Peterburg, 3. julija. Vse je izne-nadeno vsled opombe „Ruskih Vjedomosti", ki pravijo, da Japonska najbrže ne bo hotela skleniti miru z Pri svečani službi Božji je arhimandrit Gerazim Petrovič imel diven, rodoljubni govor, v katerem je pozval narod, naj ne pozabi, da je srbski, naj se ravna po izgledu Lazarjevem in se žrtvuje, ko je treba, liki kralj mučenik za srbske ideale. Popoldne so pokazali Sokoli, kaj umejo in znajo. Zbralo se je na tisoče Srbov, da gledajo svoje Sokole. Kar so Sokoli delali, vse so tako lepo in vestno izvršili, da je vse bilo iznenadjeno. Nikdo se ni mogel nadjati, da bo po nekoliko mesecih mogoče doseči tak uspeh. Iz tisoč grl je neprestano orilo: rŽi-veli Sokoli! Živeli!", a oni ponosni, da se jim izkazuje priznanje za trud in delo, so se še lepše in boljše izkazovali. Na prvi bodoči vseslovanski sokolski sestanek pridejo tudi srbski Sokoli in uverjen sem, da se jim ne bo treba sramovati pred svojimi starejšimi in izvežbanimi brati. Zasluga za ta veliki uspeh gre dr. Lazi P o p o v i c u vodji karlovskih Sokolov! Na njegovo inicijativo so se počeli srbski Sokoli organizirati. Ljudstvo je bilo vneto in navdušeno, absolutistiško Rusijo, ker ta ne mere dati pravih garancij, da se izvede mir. Le car z ljudskim zastopstvom zamore s k 1 e n i t i t r a j e n m i r. New York, 3 julija. Iz Oysterbay poročajo: Roosevelt je izjavil, da se trdno nadeja miru. Premirje bo sklenjeno tekom teh dni. Linjevič ni obkoljen. Olginskij, poročevalec »Nov. Vremena" na bojišču, poroča, da je obšel pozicije vseh treh ruskih armad ter se prepričal, da ni nobene resnice na tem, da bi bili Japonci obšli desno rusko krilo. Te tendenčne vesti so razširili Japonci. Pričakovati ni nid važnega. Japonci sedaj demonstrujejo proti Haj-lunčenu. — Na fronti je opaziti počasno in tiho prodiranje Japoncev proti severu Vsako vas, ki jo Japonci zasedejo, jo takoj silno utrdijo Imenovanje generala prve armade. Peterburg, 3. julija. Za poveljnika prve ruske armade so imenovali mesto Kuropatkina generala B a 1 y -a k o v a. Ruski vojni minister je odstopil. Ruski vojni minister Sa-harov je definitivno odstopil. Njegova demisija je sprejeta. Sabarov je sedaj star 57 let. Leta 1877. je bil v rusko-turški vojni prvi štabni pobočnik pozneje generalni kvartirmojster varšavskega vojaškega okrožja, potem pa štabni šef odeškega vojaškega okrožja. V sedanji vojski je bil šef generalnega štaba, po Kuropatkinovem odhodu pa vojni minister. Saharov je s Kuropatkinom vred smatral vso vojsko za lep izprehod na Japonsko. Na njegovo mesto je imenovan general R ii d i g e r. Japonske izgube na morju. „Ruskemu Invalidu" poroča štabni kapitan Mihajlov: Na vožnji iz Japonske na Korejo sta se potopili dve japonski transportni ladji. Zadeli sta na lastno mino. Na njih je bilo 900 konjenikov s konji, 4 topovi in mnogo vojnih potrebščin. V pomorski bitki pri Cušimi se je Japoncem potopila oklopnica „Azahi", dve križarki „Id-zuma" in n I vate", pet rušilcev in osem tor-pedovk. Znatno so poškodovane 4 oklop-nice: „Mikaza", „Fudži", »Sikišima", „Icuti-šima" (?), 6 križark: „Nišin\ .Kasuga", .Citoze", „Akaši", .Suma" in „Kasagi", 6 rušilcev in 8 torpedovk. Skupaj je torej potopljenih 16 ladij; znatno pa poškodovanih 24. Na mandžurskem bojišču. London, 3. julija. Dopisnik „Daily Telegrapha" brzojavlja : Linevič se trudi, da bi izvedel, kje stoji glavna japonska sila. V to svrho je že dvakrat s svojimi štabnimi častniki prodrl do Shepingaja, toda ni opravil ničesar : japonska glavna sila je namreč izborno skrita in se ničesar ne vč o njeni poziciji. Del armade generala Madrilova, ki je bil 28. in 29. junija pri Thaishananu in Sakanhanu, je zbežal proti severo-vzhodu; živila armade so pobrali kitajski prebivalci. London, 4. julija. Iz Tokia poročajo, da so se Rusi 28 junija umaknili do Santsiafana, 29. pa do Taishanana proti Rynkahinu. Preosnova ruskega brodovja. B e r o 1 i n , 3 julija. „Berl. Tageblatt" poroča iz Peterburga: Posebna komisija za mornariški program je pod predsedstvom morn. ministra A v e 11 a n a sprejela predlog o preosnovi ruskega brodovja. V teku 7 let naj se izda 75 milijonov rublje v za zgradbo novih ladij. ker še nikoli ni videlo Sokolov in sedaj po vsem kraju govore zgolj o sokolskem izletu. Veliki uspeh karlovskih, mitroviških in vukovarskih Sokolov bo pripomogel k temu, da bo vsako srbsko mesto ustanovilo svoj Sokol in bodo srbski Sokoli 'ponosno stali usred svojih ostalih slovanskih bratov. Mladina se je, oduševljena vsled sokol-skega uspeha, razveseljevala pozno v noč pri zvokih godbe in lepe srbske pesni, starejši pa so pri čaši vina radostno razmišlje-vali o boljši bodočnosti Srbstva. V bližini samostana Ravanice in trupla kralja Lazarja so se vsem vzbujala svetla domoljubna čustva in ob pogledu kršnih in junaških Sokolov, sinov srbskih, je vse začutilo, da „što je nekad srpsko bilo, opet mora srpsko biti." Tako so 1. 1905. Srbi na grobu cara Lazarja proslavili spomin na kosovsko bitko. Kužne bolezni v Harbiifu. London, 4 julija. Kužne bolezni v Harbinu so vedno hujše. Vsak dan je nad sto bolnikov. Zgradili so štiri nove bolnice, tako da je sedaj vseh 21. Japonske finance. Japonski finančni agent Takahaši, ki sedaj biva na Angleškem, je izjavil nekemu zastopniku Reut. urada, da se ne da sklepati, kakšni bodo mirovni pogoji in kako dolgo bodo trajala pogajanja. Japonska mora računati s svojim financielnim položajem; dosedaj ima še 50 milijonov dolarjev v New Yorku in 800000 funtov šterlingov v Londonu, ki so še ostali od zadnjega posojila. Japonska ima še plačati zadnje rate, ki še niso zapadle. Toda tudi če se sklene mir, bo Japonska potrebovala denarja, da poplača notranja posojila, spravi nazaj svojo armado in razvije svojo industrijo. Takahaši predlaga, naj se v inozemstvu najame novo posojilo 30 milijonov tuntov šterlingov, ki se emitirajo v Londonu, New Yorku in na evropski celini. Posojilo bo pokrito z dohodki tobačnega monopola. Kapitan Klado za ostro sodbo. Peterburg, 4. julija. Kapitan Klado objavlja članek, v katerem navaja mornariške določbe, da mora biti s smrtjo kaznovan oni, ki preda ladjo sovražniku brez boja, in izgubi službo in dostojanstvo, kdor je ne brani do zadnjega. Vojak, ko dobi orožje, priseže, da se bo branil do zadnje kaplje krvi. General Negi je pred Port Ar-turjem dal vsakega ustreliti, kdor ni izpol-noval svoje dolžnosti, in častniki na japon-sk h prevoznih ladjah so šli rajši v smrt, kakor pa v plen Zato mora Rusija strogo kaznovati one, ki so zakrivili strašni poraz pri Cušimi. Japonci o miru. London 3. julija. Japonsko časopisje se o miru ne izraža po volj no in zahteva, da Ojama še pred avgustom porazi Linjeviča. Rusija. Upor mornarjev na.Pote m-kinu". Iz Konstance poročajo, da je naznanil Negru upornim mornarjem na „Po-temkinu", da se bo ravnalo ž njimi kot z vojaškimi begunci. Zahteval je, naj zapuste pristanišče in izroče ladjo rumunskim oblastim, ali naj pa zapuste pristanišče. Mornarji so izjavili, da se rajši povrnejo v Rusijo, kakor da bi se udali. Mornarji na $,Po temkinu" so nameravali napasti rusko postajno ladjo »Cepuape" v Konstanci, ker se jim moitvo ni hotelo pridružiti. Ladja je zato pobegnila v pristanišče. Neki mornar je ušel s „Potemkina" v mesto. Pripovedoval je, da ni dobilo moštvo na „Potemkinuu že tri dni nobene jedi. Uporniki so se tudi sprli med seboj. Velik del mornarjev bi se rad udal, a drugi zahtevajo, naj se ladja raz streli. Pojašnjeno je zdaj tudi čudno obnaša-šanje črnomorskega brodovja nasproti „Po-temkinu". Admiral je zapovedal brodovju, naj s streli utopi uporno ladjo. A m o -štvoni hotelo streljati! Admiralu ni preostalo drugega, kakor da se je povrnil z brodovjem v Sevastopol. V Odesi razširjajo oblasti govorico, da je moštvo prepustilo „Potemkina" svoji usodi in se izkrcalo. V ponedeljek je moštvo „Potem-kina" grozilo neki nemški naselbini, kjer je vzelo živino in jo vkrcalo. V Peterburgu so mnenja, da bodo razorožili onih pet bojnih ladij, ki niso hotele streljati na „Po-temkina". Upor na„Pobjedonoscevu". V Peterburg je došlo več častnikov, ki so služili na „Pobjedonoscevu. Častniki pripovedujejo, da so sestavili uporni mornarji vojno sodišče, ki je sodilo častnike. Več častnikov so obsodili na smrt, enajst jih pa oprostili. Moštvo na „PobjedonoscevuB je bilo zopet zapriseženo. Ladja „Eriklik" je pripeljala v Odeso 17 častnikov, ki so jih izkrcali v Doflnovki, ko se je pridružil „Pobjedonoscev" „Potemkinu\ Topove na „Pobjedonoscevu" so ruske oblasti storile nerabne, razorožili so tudi mornarje. Na ladjo so vkrcali mornariške čete. „Pobjedo-noscev" je odplul v Nikolajev. Položaj v Odesi. V Odesi so odkrili v ponedeljek tovarno za bombe. Mestni načelnik je pozval prebivalstvo z lepaki, naj prične z vsakdanjimi posli ker ni nikake nevarnosti več, ko je odplul „Potemkin\ Iz Londona poročajo, da je bilo včeraj v Odesi popolnoma mirno. „Koln. Ztg." poroča, da je med odeško posadko mnogo prekucuhov. Le donski ka-zaki so zvesti. Množica baje napade vsakega kazaka, ki se pokaže na cesti. — Uradna poročila cenijo število žrtev v preteklem tednu na 6000 oseb. V odeških predmestjih še traja vstaja. Ponoči dne 3. t. m. so ustrelili vojaki 50 oseb. Zaprli so 13 vojakov, ker so izjavili, da nočejo več moriti. Nemiri v Kijevu Med reservisti, ki so poklicani v službo, je le malo judov, a še od teh je pobegnilo precejšnje število. V mestu so nastali nemiri. Reservisti so plenili prodajalnice za žganje in kavarne in razorožili več policistov. V mestu so napravili hitro zopet red. Stavka ruskih mornarjevv Carigradu. Stavkati so pričeli mornarji na ruskih ladjah, ki so nameravale odpluti v Sredozemsko morje. Preprečeni napad na carjevo zimsko pal a C o. „ Rappel" poroča iz Peterburga: Odkrili so zaroto na zimsko palačo, kjer so sedaj zbrani vsi veliki knezi. Policija je prijela dva delavca, ki sta imela bombe. Priznala sta, da sta nameravala napasti zimsko palačo in da pripadata odboru, ki je po vzročil napad na velikega kneza Sergija. V Peterburgu so odkrili veliko tovarno za bombe Umorjeni policijski paznik v Varšavi. V Varšavi so zabodli in ustrelili trije delavci policijskega paznika Aleksandra Avina. Napadalci so ušli. Boje se, da prično moriti jude. Plemiški maršali pri carju. Car je sprejel odposlaništvo plemiških maršalov, ki mu je vročilo spomenico. Maršali izjavljajo, da se pridružijo izjavi zemstev in mest. Car je izjavil, da se strinja s spomenico in še pristavil, da pričakuje v kratkem predložitve Bulyginovega načrta, ki ga je odobril ministrski svet Zaradi stroge cenzure je v Peterburgu vse ogorčeno. Listi ne smejo niti namigniti na odeške dogodke. Vojaški upori. V Rigi in Dor-patu se je uprla vojaška posadka. Zaradi veleizdaje so prijeli 13 častnikov. Upor v K r o n s t a d t u, V Kron-stadtu je položaj opasen. Uprli so se ponoči mornarji na ladji ^Aleksander II." in od-pluli brez častnikov na morje. V mestu je vse razburjeno, zaprte so vse trgovine. Iz Kronstadta poročajo, da so se uprli mornarji prvega in desetega mornariškega oddelka. Francoska. Pariz, 4. julija. Konkordat je odpravljen. V nočni seji je bil v zbornici proti polnoči sprejet zadnji član predloga o ločitvi cerkve od državes 841 proti 233 glasovom. Imena onih poslancev, ki so glasovali za predlog, bodo nabili na plakatih po celi deželi. Deschanel je imenoval to postavo postavo sprave (!). Turčija proti reformam v Makedoniji. Iz Carigrada poročajo zanesljivi viri, da Turčija dela na to, da se v Macedoniji odpravijo civilni agenti, češ, da turški častniki in uradniki sami lahko izvedejo reformni program. Zato je turška vlada poslala velevlastem noto, kjer predlaga, naj se ne imenuje več civilnih agentov. To bi seveda pomenjalo nova krvava grozodejstva. Civilni agentie in tuji orožniški častniki ne smejo iz Macedonije: res je sicer, da dosti ne opravijo, pa so saj neka mala kontrola. Predlog turške vlade najbrže ne bo nikakor prodrl. Dnevne novice. Ponesrečena reklama. Tako se pa še ni kmalu kdo vrezal, kakor dr. M a j a r o n , ko je on — predsednik odvetniške zbornice — v občinskem svetu hvalil svojega vrednega tovariša Plantana — dičnega predsednika notarske zbornice. Slavil je „temperamentnost" Plantanovega govora za vseučilišče v zbornici, ki je imela fenomenalen uspeh: Zgodil se je svetovno zgodovinski epohalni pojav, da se je na to dvignil celo neki minister in je govoril. — Minister je govoril, in Plantan je to dosegel! Ali se je že kedaj kaj takega slišalo? Zato pa čast in hvala Plantanu, on je rešil slovenski narod! Z globoko čuteno, a dvomljivo odkritosrčno ogorčenostjo so gospodje posestniki napredne misli obsojali grozno početje „Slovenčevo", ki je tako predrzen, da se smeje takim tiradam. A tisti, ki je vse pokvaril, je bil zopet „V enfant terrible" liberalne stranke, rimski latinizator dr T r i 1-I e r. Naj se čita njegov govor, v katerem se je to pot omejil samo na tri klerikalne latinske fraze! Kaj, pravi dr. Triller, kaj pa je to, če je minister govoril ? To je prazna beseda, samo ponižna in prazna beseda, brez konkretnega dejanja ! Toliko se ropota, da je minister priznal principielno opravičenost slovenskega vseučilišča. Cemu ? Saj je ta zahteva naša že skozi desetletja kodifiko-vana! Prav nič se ni zgodilo, kar bi bilo pomembno in bi opravičevalo ropotanje za- radi ministrove izjave. Zaradi tega se ne izplača delati tolikega ropota! Tako dr. Triller, ki je z nami enih misli! Odkod ta razlika ? Dr. Majaron je bil sestavil svoj govor ček posebej, in dr. Triller svoj „speak" posebej, in tako nista vedela, da drug drugega pobijata! Prihodnjič, gospodje, se bolje zmenite in pripravite, če hočete s „Sloven-cem" črešnje zobati v ljubljanskem občinskem svetu! Reklama za Plantana je s tem v vodo padla. — Drugič se je pa vrezal g. dr. Majaron, ko je hotel „vun izrezati" župana Hribarja. Ta se je kar izjavil za nemška predavanja. V deželnem zboru je bil pa predlog Schweglov, ki zahteva nemška predavanja, odklonjen. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je bil to sad slovenske sloge, in da so takrat liberalci pod pritiskom slovenske ljudske stranke v deželnem zboru glasovali s Slovenci. Predlog, ki je bil na to sprejet, ne omenja nemščine, in da je bil stavljen v jako splošni, dvoumni obliki od dr. Tavčarja, to pa kaže, da so tudi takrat liberalci tajno vendar le ostali pod vplivom zveze z Nemci. — Odprli so si vratca, skozi katera bi mogli uvesti nemška predavanja. A vse slovenske resolucije, sklenjene na tolikih shodih, govore nasprotno, in po pravici smemo reči, da je Hribar s svojo izjavo v nasprotslvu s splošno slovensko zahtevo. — Tretjič se je vrezal dr. Majaron s tem, di je sploh začel govoriti, ker zdaj mi opravičeno vprašujemo: Kaj pa je ta slavni vseučiliški odsek sploh storil zadnja leta? Glavno delo je opravljalo časopisje, v prvi vrsti mi, in pa poslanci »Slovanske zveze". Ce se zdaj v občinskem zastopu dr. Majaron spušča v polemiko s »Slovencem", se nam jako utrjuje misel, da je gospodom več ležeče na „5lovencu", kakor pa na slovenskem vseučilišču. G. dr. Majaron bi bolje storil, da bi se lotil praktičnega pripravljalnega dela za pravoslovno fakulteto. Društvo „P r a v n i k" bi moralo storiti potrebne korake, da se že zdaj pripravlja pravoslovna knjižnica, ki bi služila vseučilišču. Kakšno bo vseučilišče brez strokovnjaške knjižnice? Za bogoslovno fakulteto ima že ljubljansko semenišče strokovno knjižnico, ki omogo-čuje znanstveno delovanje, kdo pa kaj skrbi za pravoslovno fakulteto? Zadnji trenutek ne bo nič z neba padlo, in s praznimi polemikami se nič ne doseže. Zato pa, gospodje, na delo! Če smatrate tak voden in prazen govor, kakor je bil Plan-tanov, za pomenljivo dejstvo, tedaj nam jako upada zaupanje v delavno moč gospodov, ki si prilastujejo neko vodstvo vse-učiliške akcije. G. Plantan je storil veliko napako, ko je izjavil, da Slovenci ne zahtevajo takojšnje izvršitve vseučiliške zahteve, in mi bi bili g. dr. Majaronu bolj hvaležni, če bi bil on po zasluženju grajal to izjavo, kakor pa, da jo brani. Debata v občinskem svetu ljubljanskem, v kateri so gospodje povedali vse, kar ved6, nas je prepričala le o tem, da je bilo stališče „Slovenčevo" povsem pravilno. — Strašen požar v Horjulu pri Vrhniki. Iz Horjula se nam poroča: Včeraj v torek zvečer ob 6. uri opazili smo ogenj v strehi lesene „Puzrove hiše", ki se je tako naglo širil po bližnjih hišah, da je bilo v dveh urah v groznem plamenu okrog 25 hiš s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Severni veter je zabranil, da se ni vžgala šola, cerkev in župnišče. Domača požarna bramba je bila hitro na mestu, a primanjkovalo je ljudi, ker so se večinoma mudili po travnikih. Prišedši domov, našli so preplašeni siromaki vse uničeno. Pogorelo je ljudem prav vse: krma, gospodarsko orodje, prav vsa obleka, mnogo živine (krav, prašičev itd.). Prihitele so na pomoč vrle požarne brambe iz Polhovega gradca, z Vrhnike in z Vrda pri Vrhniki, ki so vso noč neumorno delovale, za kar jim tem potom v svojem in v imenu svojih župljanov izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Bog jim isto-tako plati! Ker je revščina res nepopisna, prosim preč. gg. župnike za blagovoljno podporo pri običajnih „ofrih" ali darovanjih. Prosim ponižno vse druge usmiljene dobrot-' nike, naj blagovolijo čim preje mogoče z velikodušnimi prispevki v denarju, ali z obleko ali lesom in drugim materijalom olajšati obupno bedo ponesrečenih pogorel-cev. Vsak, še tako mal dar bodo bedni si- j romaki prav hvaležno sprejeli ter že naprej kličem: Dobrotljivi Bog naj stotero po vrača vsem usmiljenim dobrotnikom ! Jos. Pristov, župnik. — Dodatno se nam poroča, da je poštarju g. Čeponu zgorelo tudi več denarja in 16 prašičev. — Kresovi. Na čast sv. Cirilu in Metodu je včeraj po Slovenskem gorelo mnogo kresov, posebno ob slovenskih mejah na Koroškem in Štajerskem. Okolu Kamne gorice in Radovljice je gorelo 14 kresov. Občinstvo, ki je bilo na ljubljanskem gradu je videlo nekaj kresov po ljubljanski okolici in v kamniških gorah, katere je pa večinoma zakrivala soparica. Iz Mengša nam poročajo, da so žgali ondi velik kres in spuščali v zrak rakete. Velika kresova z umetalnimi ognji sta bila na Drenikovem vrhu in na Golovcu. Na Golovcu so streljali tudi z možnarji in peli. Na Golovcu sta gorela dva kresova. Po Ljubljani je občinstvo na raznih krajih mesta zažigalo ume-talni ogenj. Naj bi se z vsakim letom zaži-ganje kresov v predvečer praznika sv. Cirila in Metoda vedno bolj udomačilo! — Žrtev solnčarice je postal včeraj Tomaž B o h i n e c , pismonoša na Trati pri Skofji Loki. Omagal je domov grede iz Leskovice v Hotavljah in je kmalu na to umrl. Lansko leto je na isti bolezni umrl njegov brat Janez. — Posledice hude vročine na Goriškem. Dne 3. t. m. je pričel goriški pešpolk svoje bataljonske vaje V popolni vojni opravi in samo s par požirki črne kave odkorakali so vojaki proti Ločniku, Muši in potem proti Prevalom že ob 5. uri zjutraj A ko so se proti poldnam vračali z vaj proti mestu, onemoglo je 70 vojakov, a kakor pravijo drugi celo 120 vsled prehude vročine. Vojaki so popadali na tla kakor muhe. Onemogla sta med drugimi tudi polkovni zdravnik dr. H a a g e r, ki je bil na kolesu in pa nad-poročnik F r i t s c h, kakor tudi eden poročnik in eden kadet. Pa ne samo vojakom, marveč tudi drugim ljudem, in posebno delavcem, se godi hudo. Umrla je na polju v Mirnu ženjica Gorjanka, ko je žela žito. Enaka nesreča zadela je baje drugo ženjico Gorjanko v St. Andrežu. Na železnici so morali ustaviti delavci delo že ob 10. uri predpoldne. Mnogim delavcem prišlo je slabo. Istotako nekemu inženerju. V St. Andrežu poginila sta vsled vročine dva vola. — O vojaških vajah pri Vod-njanu se poroča: Vojaško poveljništvo je pozneje objavilo, da je le eden mrtev in sicer Ivanjurkovič iz zaderske okolice. Pačpajihje 1 5 0 v b o 1 n i c i. Vsekakor moramo odločno obsojati dejstvo, da so častniki pustili vojaštvo iti kamor je hotlo, tako da so se vojaki vračali v Pulj po dva ali pa po tri. Puljski socialni demokratje so to lepo priliko porabili. Njihovi voditelji so se peljali posameznim vojakom nasproti in jih sprejeli v kočije kakor ranjence po bitki. To zna imeti hude posledice z ozirom na vojaško disciplino. — Vihar na Notranjskem. Iz Suhorija se nam poroča z dne 3. t. m.: Po neznosni sopari današnjega dne prihrumeli so sem od Postojne pogubonosni oblaki, ki so v kratkem času vgonobili skoraj vse pridelke. Žito, sadje in trta vse je pokončano. Ljudje ne pomnijo take nevihte in tako debele toče. Prosimo g. poslance, naj se ubozih prizadetih na merodajnem mestu spomnijo. — Solnčarica. Tudi v Trstu so imeli včeraj en slučaj solnčarice. Žrtva tega slučaja solnčarice je bil težak Ivan Mezgec. — Obesil se je na Orlem neki posestnik. — Nevihta na Dolenjskem. Dne 3. t. m. so imeli v Novem mestu velikanski vihar, pomešan s to-č o. Vihar je prevrnil tudi nekaj poslopij po okolici in razdrl več streh. Iz Mirne poročajo: 3. t. m. popoldne je padala med silnim viharjem in nalivom nenavadno debela toča. Prizadela je znatno škodo. — Toča, debela kakor kurja jajca, je padala v ponedeljek popoldne v S v i b -nem. Vmes je bilo mnogo tako debele kakor moška pest. — Ljudje ne pomnijo take toče. Naredila je mnogo škode. — Vihar 3 t. mes. je posebno veliko škodo napravil v krajih Droka in Brod. Izruval je drevesa, strgal strehe in prevrnil kozolce. V okolici trebanjski je uničena četrtina pridelkov. — Vihar je prevrnil več s senom naloženih voz. — Nevihta s točo. Iz Boštanja se nam poroča, da je bila tam prve tri dneve julija neznosna vročina. Toplomer je kazal na solncu 37°R. Dne 3. t. m. okolu 3. ure popoldne se je med silnim viharjem spustil dež, a med dežjem je padala precej debela toča. Koliko škode je povzročila, se sedaj še ne da dognati. Upamo, da škoda ne bo posebno velika; zakaj toča je padala bolj poredkoma in še ta med dežjem. — Promoviran bo dne 7. t. mes. doktorjem modroslovja gosp. L j u d e v i t Pivko. — Istega dne bo promoviran na j Dunaju doktorjem modroslovja g. Josip R o ž m a n. — Celovški občin, zastop je včeraj čutil potrebo oglasiti se proti slovenskemu vseučilišču. — Mesečni sestanek sodal. Ssmi C. za ljubljansko dekanijo bo prihodoji pondeljek dne 10. julija. — Poročil se je v soboto r Sežani g. V e k o s 1 a v G u š t i n, c. kr. konce-pist, z gospico Milko Štolfa iz znane hiše Štolfove v Sežani. —• Zdravo mesto. V Novem mestu tekom meseca junija ni nihče umrl. — Umrl je v Ameriki Alojzij G o -1 o b a r . rojen v Š nartnem pri Litiji. — Dolenjski vlak je med Zati-čino in Višnjo goro zadel dečka Ivana Bol-tič iz Drage in mu odbil nos. — Nesreče pri kopanju. V Soči sta pri kopanju utonila laški delavec Jakol di Donato in 24Ietni Anton K r ž n i č iz Anhovega. — Pest debela toča je na Trati pri Škofji Loki napravila v ponedeljek silno škodo na strehah oknih in polju. V posameznih hišah je pobilo okolu 20 šip. — Nesreča v Novem mestu. V Novem mestu je sodnemu diurnistu gospodu A. K n o 1 u , kateremu je lani umrl otrok vsled opeklin, padla predvčerajšnjim sedem let stara deklica iz hodnika sedem metrov visočine na dvoriščni tlak. Deklica se je onesvestila, ker so se ji skoro gotovo možgani pretresli. — Strela ubila dve kravi. Edini dve kravi, katere je imel, da se je živil od njih sam in pet malih otrok, je dne 3. t. mes. ubila strela posestniku Andreju Slabetu v Ledinah pri Idriji. Kravi sta bili vredni 500 kron. Ta dan opoldne je bilo vročine na Ledinah v senci 44 stopinj C. Take vročine ne pomnijo — Gasilno društvo v Domžalah je imelo tekom dveh let v nedeljo vajo. — Osojsko jezero je dobilo nov parnik „L a n d s k r o n". — ,,Zveza slovenskih pevskih društev". Nedeljski koncert v S v i c a r i j i ne bo samo navadna pevska zabava, ampak pravi resnični koncert v smislu društvenih pravil, ki določajo med drugim namenom skupščine tudi to, da se o njih priliki s pevskimi proizvajanji širi umetniški kar najpopolnejša pevsko-glasbena izobraženost. Sicer pa nam jamči za vse že ime gosp. konc. vodje H u b a d a , pod čegar vodstvom se bo koncert vršil. — Ob tem času je koncert v zaprti dvorani nemogoč, kar se je na lanski skupščini pokazalo, ko je bila dvorana v „Narodnem domu" skoro prazna in se je koncert izvršil — z deficitom. Izmed vrtov pa najbolj ugaja Svicarija za produkcije. Pevcev bo nastopilo do blizu 120. Vstopnina 60 v. Ljubljanske novice. lj Vodja salezijancev utonil. Dr. Angelus Festa, vodja ;salezijan-cev v Ljubljani — je preminul v noči 4 do 5. junija. Njegovo veliko veselje je bilo knajpati se zvečer, ko so že drugi počivali. Zadnji večer bil je jako dobre volje: veselil se je zlasti kresa, ki je gorel na bližnjem griču in godbe, ki je svirala na dvorišču. Kdo bi bil mislil, da ga ravno v tej noči čaka smrt. Šel se je kopat v bližnji potok in se je ondi ponesrečil. Ko so ga pogrešili, šli so iskat in našli ob ribniku njegovo obleko. Nedaleč proč zapazili so njegovo glavo, ki je molela iz vode. Pri kopanju se mu je udrla mehka zemlje, rešiti se ni mogel, ter je stoje utonil. Bog mu daj večni počitek! Bil je skrben in jako delaven. Rojen dne 15. okt. 1. 1866. v Turinu je bil že takoj v mladosti velik don Boskov prijatelj. V starosti osmih let ga je don Bosko sprejel v svoj zavod. Ko je z najboljšim uspehom dovršil gimnazijske študije, je šel na gregorijansko vseučilišče v Rim, kjer je postal doktor teologije. Nato je bil nekaj let don Boskov tajnik in njegov največji prijatelj. V svoji gorečnosti je prosil, da bi ga poslali v daljne ptuje misijone, in res so ga poslali v Egipet kot ravnatelja. Bil je jako delaven na literarnem polju in je spisal mnogo knjig, med katerim slavi najbolj her-mevtika Vigoroux, katero je predelal iz francoščine in jo bogato pomnožil, tako da delo obsega štiri obširni knjige po 600 do 700 strani. Tudi drugi njegovi spisi sloviio po učenosti in lepem slogu. — Pogreb bode v četrtek ob 6 uri zvečer. lj Demonstracijo za razširjenje volivne pravice v občinski zastop so včeraj pričakovali pred mestnim magistratom Socialni demokratje so izdali listke, na katerih so pozivali, naj se .vsi sodrugi" po šesti uri zbero pred magistratom, kjer bo deputacija delavcev izročila spomenico radi od njega že davno obljubljene volivne reforme v obč. svet. Oklic se je zaključil z zatrdilom, da se ne puste več vleči za nos. Vse je nato seve pričakovalo, Bog ve, kaj bo, a zbralo se je samo okolu 100 socialnih demokratov, ki so šli na galerijo in čakali, kaj opravi njihova deputacija. Na županov odgovor, da pride zadeva po počitnicah pred obč. svet, so se kmalu razšli, ne da bi poizkušali prirediti še kaj izjav. lj Ulični napisi v Ljubljani. Včeraj je ljubljanski svet ljubljanski to točko odložil z dnevnega reda ter se bo o njej •bravnavalo dne 14. t. mo. Cujemo, da bo •bč. svet sklenil, naj bodo na novih ulicah samoslovenski ulični napisi. Slovenski volivci naj zahtevajo, da se to izvrši po vseh ulicah. lj Vojaški koncert bo danes zvečer v restavraciji pri „Lloydu\ Čisti dohodek bo gospa restavraterka podarila Prešernovemu spomeniku. lj Vlak ustavila. Včeraj popoldne je zapeljala Uršula Potokarjeva iz Stepanje vasi na železniški prelaz v Hradeckega vasi v trenotku, ko je prihajal dolenjski vlak. Strojevodja je to še ob pravem času zapazil in vlak ustavil. lj Društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija" društveni koncert za člane. lj Društvena godba priredi jutri zvečer v »Gossovi" pivovarni (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. lj Vsled vročine poginil je danes na Poljanskem nasipu kcnj g. Zupančiča z Radeckega ceste. Štajerske novice. š Odlikovanje. V Makolah je imenoval prevz. g. knezoškof lavantinski mno-gozaslužnega župnika čast. g. Mihaela Lendovšek-a za svojega knezoškr fij-skega konzistorijalnega svetnika zaradi njegovega neumornega in zvestega delovanja. š Strašna nevihta. Včeraj zvečer, prepozno za včerajšnjo številko, smo dobili naslednjo brzojavko iz Brežic: V ponedeljek popoldne ob treh ie bila grozna burja v kozjanskem okraju. Deset poslopij je porušenih, sadna drevesa izruvana, brzojav pretrgan. Škoda ogromna ! š Proti slovenskemu vseučilišču se je oglasilo seve tudi Celje. Kaj mar celjskim kramarjem univerza v Ljubljani! Na celjskem protestnem shodu sta imela glavno besedo Lah Negri in Ja-bornegg. Dr. Jesenko se je zaletaval v zadnja uradniška imenovanja za Celje. š Radi občinskih volitev v Šoštanju so včeraj interpelirali v državnem zboru poslanec P o m m e r in tovariši. š Velik ogenj. V Zaverhu je po gorelo pet poslopij viničarju Salomunu, upokojenemu hranilničnemu uradniku Sormanu in posestniku Letniku. š Toča in vlak. Dne 3. t. m. je bila od Maribora proti Ogrskemu (vzhodu) toča, ki je na Pragarskem, ko je dunajski brzovlak tje došel, razsajala tako, da ljudje niso mogli izstopati in iti v vozove. Vlak je zate imel zamudo. Telefonska in brzojavna poročila. Mengeš, 5. julija. Vsa kamniška dolina je sinoči žarela Ciril-Metodovih kresov. Domžalska in mengeška godba sta igrali pozno v noč, pele so se slovenske pesmi in ob navdušenih govorih je na tisoče ljudstva priseglo, da hoče čuvati slovensko posest. Živela slovenska zavest! Domžale, 5 julija. Včeraj je bilo pri plamtečih kresovih navdušenje slovenske množice nepopisno. Vse je pele »Naprej za stava Slave!" Dunaj, 5. julija. Danes so poslanci slovanskih klubov povodom praznika sv. Cirila in Meteda prisostvovali sv. maši, katero je daroval posl. Zičkar. Dunaj, 5. julija. Posl. P f e i f e r je nujno predlagal pemoč po toči poškodovanim,na Dolenjskem. Državni zbor je danes rešil predlogo o davkih na poslopja. Dunaj, 5. julija. Mladočehi se sklenili, da dajo proste pot drugemu branju trg. nagodbe z Nemčijo. Danes se odloči, ako bode Mladočehi in Poljaki dopustili, da se še v tekečem zasedanju odobri prekoračenje proračnna pri zgradbi novih alpskih železnic. Upati je, da se proti odločijo koncesijam ne delati ovir. Ako bi ta predloga ne prišla v tekočem zasedanju na , vrsto, bi dela se morala deloma ustaviti. Posebno dela v predorih bi mnogo trpela. Dunaj, 5. julija. Dr. Susteršič je sklical vse češke klube k posvetovanju, da bi Cehi ne nasprotovali predlogi o alpskih že leznicah. Stvar jc ugodno rešena ter pride predloga na dnevni red prihodnji teden. Zbornica bo zborovala do prihodnjega četrtka ali petka. Dunaj, 5. julija. Dr. Susteršič je interveniral danes radi zboljšanja položaja paznikov pri drž. železnici. Dunaj, 5. julija. Včeraj je bil pozvan srbski poslanik dr. Vutc v Belgrad. Pravijo, da bo poverjena sestava novega srbskega ministrstva dr. Vuicu. Dunaj, 5. julija, [ustično ministrstvo je odklonilo zahtevo Italije, naj ji izroči dezerterja Pozzija, ki je v Benetkah ukradel več načrtov laške mornarice. Pozzi je že odpotoval z Dunaja. Pazin, 5. julija. Vsled solnčarice je umrl orožniški postajevodja Anton Fičul iz Sv. Ivana pri Sterni na poti iz Sv. Petra v Tinjan. Dunaj, 5 junija Moštvo »Petemki-na" je, predno je zapustilo Konstanco, pe-slalo zastopnikom velevlasti manifest sledeče vsebine: »Ruska oklopnica »^otemkin" je začela boj preti ruskemu samodržtvu. Ko to izjavljamo vsem evropskim vlastem, jih obenem obvestimo, da jamčimo za varstvo vseh tujih ladij in tudi mest in pristanišč v Črnem morju. Dunaj, 5. julija. Moštvo na vseh ruskih trgovskih ladjah v Carigradu in v Sredozemskem morju stavka in noče voziti p a p r e j. Ruska postajva ladja v Carigradu jih nadzira, vendar se boje, da se tudi moštvo na tej ladji upre. Peterburg, 5. julija Druhal p li g na periferiji mesta vse, kar more, Včeraj je pogerela tovarna Belajeva za parkete. Škode je pol milijona rubljev. Peterburg, 5. julija. Generalni guverner v Lublinu je pokaral časnikarje, ker so pisali o vstaji v Odesi ter je prepovedal nadaljna poročila Peterburg, 5. julija. Več tukajšnjih mornarjev je odposlanih za mornarje na Črno morje. Varšava, 5. julija. Tu so bili včeraj zopet boji med delavstvom in orožniki. Delavci so radi moritev v Lodzu manifesti rali po mestu z rdečo zastavo. Stavka ru darjev v Sasnovicah je končana Konstanca, 5 julija. Govori se, da je neki laški parnik oddal »Potemkinu* pri S u 1 i n i premog V nekem selu nemških kolonistov je moštvo vzelo na krov govejo živino. Berolin, 5. julija. V Peterburgu so baje zapovedali, da se važni deli strojev po morskih ladij, municija in topovi preneso na kopno in izroče v varstvo vojaškim oblastem. Tu je razširjena govorica, da so podali vsi častniki črnomorskega brodovja odstavko. Praga, 5. julija. »Narodni Listy" trdijo, da so se v Lbavi uprli vsi vojaki. Odesa, 5. julija. Poroča se, da je »Potemkin', ko se mu je približal Krieger s sevastopolskim brodovjem, izobesil lepake z napisi, da bodo vsi predstojniki, katere ima še ujete na krovu takoj umorjeni, če se be rabila sila. Krieger je nato odplul v Sevastopol in delu moštva dal odpust. „Po-temkin" vozi seboj še 2000 krogelj. Berolin, 5. julija. Nemški konsul prosi pomoči za nemške podanike, ker so se uprli v okolici kmetje, ki plenijo in more. Peterburg, 5. julija. Uradni list je priobčil uradno poročilo o dogodkih na »Potemkinu" in v Odesi, ki potrjujejo že znane stvari. Peterburg, 5. julija. Uporni transportni parnik .Veha" se je udal. Konstanca, 5. julija. Oklopnica »Potemkin" in njo spremljajoča torpedovka sta zapustili tukajšnjo luko. Kje se sedaj nahajata, se ne ve. Peterburg, 5. julija. Putilove tovarne pozivajo delavstvo, naj se vrne k delu, ker sicer tovarne zapro. Varšava , 5. julija. Policijskega častnika Miščelskega so ustrelili s tremi revolverskimi streli. Napadalci so pobegnili. Odesa, 5. julija. Med mornarji je nastal spor, kar je bilo javljeno poveljstvu luke. Šest povzročiteljev so izkrcali. Odesa, 5 julija. Včeraj zaplenjeni anglešKi parnik „Grandleyu so izpustili. Bjclostck, 5. julija. Tu je bila vržena bomba. Več oseb je ubitih Peterburg, 5 julija. Mornariški štab je željo Nebogatova, da bi se takoj vrnil na Rusko odklonil. Baje se je car izrazil, da tudi po končani vojski ne želi, da bi se Nebogatov vrnil v Rusijo. Odesa, 5. julija. V predmestju Pere-sit delajo delavci v tovarni plina in v več drugih tovarnah. — V luki je dobilo dela 20 000 delavcev. Izseljevanje se množi. — Vsak dan zapusti meste 4000 oseb. V mestu je sedaj mir. Odesa, 5. julija. Crnomorsko bro-dovje išče »Potemkina". Videli so ga v bližini Odese. Torpedovka, ki ga je iskala, je priplula nazaj v Odesa. Na vrhu ima rdečo zastavo. Odesa, 5 julija. Boje se, da se »Potemkin" vrne sem. Na obrežju so zastražili topove. * Sebastopol, 5. julija. Krieger se je s »Pobjedonoscevom" vrnil sem. London, 5. julija. V ladjedelnici Ja-rov so včeraj spustili v morje največjo do-sedaj zgrajeno japonsko bojno ladjo »Ka-ton". fllereorolojično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm a * a Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Celziju Vetrovi Neb« Ili C3 . ■ss- A 4 9. zveč. 738-7 +264 sl. jvzh. pol obl. R 7. zjutr. 737 7 +22 2 brezvetr. soparno 00 2. pop. 736-2 +330 sl. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temp. +25 7», norm. +19 3». Zahvala. Povodom smrti nenadomestne izgube naše srčno ljubljene, nepozabne in predobre matere, gospe Ane Hafner izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas v bolezni in smrti preblage pokojnice tolažili, najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za blagodejna tolažila v dolgi bolezni, dalje slavnemu c, kr. orožništvu, slavni požarni brambi jeseniški ter za mnogobrojne krasne vence, poklonjene dragi pokojnici, in vsem, ki so spremili nepozabno umrlo k zadnjemu počitku. 1362 Jesenice, 4. julija 1905. Žalujoči ostali. Tržna poročila od dne 4. julija 1905. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.78: do 15.80; rž za okt. K 12.82, do K 12.84; oves za okt. K 11.34 do 11.36; koruza za julij K 15 02 do 16.04. Pšenica: ponudbe poboljšane, povpraševanje srednje, tendenca vzdržana. — Prodaja 18.000 met. st. nespremenjeno. Oves trdno. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: vročina. Za tujce! se odda novo napravljeno poslopje s 16timi mobliranimi sobami in kopalno sobo. Kraj jako romantičen, izleti na vse strani: (Peričnik, Vrata, Triglav, Rožica, Kepa, Belo peško jezero itd.), posebno pripravno za hribolasce oddaljeno 10 minut od postaje. Na razpolago vozovi, vodniki, kakor tudi v gostilni nov klavir. Za P. T. tujce dobra kuhinja in pijača, točna postrežba, solidne cene. — Za obilen obisk se priporoča udani Ivan Janša, gostilničar po domače Železnik, Dovje, Gorenjsko. 1324 6-3 Sprejme tol^cj pisarniški vajenec zmožen sloven. in nemškega jezika z lepo pisavo. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod šfro „W. K. N. 6". 1356 3-1 U najem se odda takoj gostilniška koncesija z žganjetočem vred. «61 4-i Naslov pove upravništvo .Slovenca". Zahtevajte zastonj in franko njoj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, srebrnih in zlattli ur z znamko Jtoskopf, llahn, Ornega, Schaffhausen, (ilashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin po Izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K 3-— sist. Roskopf patent ura . . čri 4 — 4"— 5-— 7-50 7-60 1-50 trna jekl. rem. ura švic. izvir. Roskopf pat. ura . . Goldin rem. ura „Luna" kolesje srebr. „ „ „Oloria" „ „ „ dvojni plašč . „ oklep, verižica z rlnčico na pero in karab., 15 gr. teika , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9 50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, švarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro Sletno pismeno Jamstvo! Nikak rlstko! Zamena dovoljena, alt denar nazaj ! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—5 j. VIV. Globoko potrti naznanjamo, da je Bogu Vsegamogočnemu do-padlo nenadoma poklicati v boljše življenje velečastitega gospoda dr. ANGELUS-a FESTA vodja salezijancev na Rakovniku, ki je v noči od 4. na 5. julija letos v 39. letu nanagloma umrl. Pogreb preblagega pokojnika pojde v četrtek, 6. julija popoldne ob 6. uri z Rakovnika na pokopališče k sv. Krištofu. Rakovnik-Ljubljana, dnč 5. julija 1905. 1363 Zavod salezijancev na Rakovnika. Jg .\ .v > '/•!> .\V> > .v. y-.\ v > v^.v .\/>X/> AV> -/".s •/--.• . '/-'A.V>7—>vA-l\>.V. ,/-'.\>.V.7~> y>.\ / .V. .v/ > > v>.\ > .V. ■/-'.s v .v. V^A > .v. > .N/>/. Švicarija. V četrtek, 6. Julija velik koncert vojaške sodbe. 1355 1—1 Začetek ob V28. uri zvečer, o vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vabi najvljudneje ■ » . I. Kenda. aznanilo preselitve. Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem preselil svojo trgovino s klobuki, čepicami itd. s Starega trga št. 4 na Mestni trg v hišo gosp. Urbanca ter jo ondi popolnoma na novo uredil. Zahvaljujoč se za obilo doslej mi izkazano zaupanje, se priporočam za obilni nadaljni obisk in bilježim velespoštovanjem 1360 4—t (*. Cadež. Ernest Hammerschmidtn naslednik! o. 1980C 34 — 17 ' Strgovina železnln in Kovin LMana Valvasorjev trj 6. Prešernove ulice 50. Velika zaloga blajajnic in denarnic ter vseh v želez-ninsRo stroko spadajočihl predmetov. Cene ni; refilatrovana zadrug i miom^nim poroštvom HlasUilliSK V Lijubljani ki a Dunajski cesti 6t. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic ■ jbrestuje hranilne vloge p7 /in j "tiO Qa posojilnice znaša « /»U^./lOO^a "Si hran- K 7,651.915-41. ^promet l^mi^H' ^ " * 120.878*15. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. PoŠtno-hranllničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 2 Služba občinskega sluge v Ribnici je oddati. S 1 Plača po dogovoru. 1353 5-2 Prošnje vlagati je do 1. avgusta letos. Županstvo Ribnica, 2. julija 1905. Sprejmem takoj (na deželo) poštenega, pridnega in solidnega 1329 3—3 Odlikovan Z Zlato kolajno In Častno diplomo V Parizu. . 603 104—23 Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnižke obleke iz trpežnega in solidnega blagr po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. Hotel Lloyd. U sredo, dne 5. julija 1905: Vojaški koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. blagajničarko M katera mora biti v korespondenci in knjigovodstvu popolnoma izurjena. — Ponudbe naj se z sliko dopošiljajo. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo Slovenca". Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 9 F. H I T I Pred škofijo št. 20. -J* Zunanja naročila se točno izvršujejo. Prevzamem ali kupim že vpeljano malo trgovino 1347 na deželi s stanovanjem. 3—2 Prosim torej vlč. gg. župnike in drugo slavno občinstvo blagovoliti poročati o taki priliki na M. T. poste restante Razdrto, Notranjsko. pomladanska In Jesenska doba 19 0 5. 343 40 -38 pristno brnsko blago. En kos Mtr. 3.I0 ; K 7, 8, 10 iz dobre dolg, zad. za kompl. K 12 K u ... boli