Št. lovenskega dijaštva V Celji, dne 20. marca 1893. Leto II. t Kanonik prof. Josip Marn. Za oV^sno« narisal Al. Subic, akad. slikar. 34 — VESNA 3. št. -^# Dekliške pesni. ^V Z—ivesto sem te ljubila Že dolgo vrsto let In davno je že vedel To blebetavi svet. Jedino tebi bile Neznane so želje, Ki jih s solzami moje Gojilo je srce. II. Pri oknu sem slonela In v pozno noč bedela, Pa jasno bilo je nebo Na njem pa zvezdic sto in sto. Katera je pač moja, Katera, ljubček, tvoja? Mar tvoja bolj blišči — Za tvojo moja bolj gori ¦ U r t i c a. Doktor Mahan. Novelica. Piše Al as t o r. [prav dobro dokončavši študije svoje, nastanil se je doktor Josip Mahan kot zdravnik v malem trgu na Slovenskem. Kakor vsakemu začetniku, godilo se je tudi njemu. Dasi so vedeli uže dobrih štirinajst dnij, predno je dospel v trg, njegovo ime, ter govoričili o njem vse mogoče, ostal je prvi čas skoro dan na dan sam, čakajoč v svoji sobi bolnikov. Ni bilo še dolgo, kar si je v živahni domišlji svoji slikal vrstoma vse prijetnosti zdravniškega stanu in posla; ali kakor sto drugih, padel je tudi ta uzor. Skoro, da se ga je pqlastila časih slaba volja. Toda to ni trajalo dolgo, kajti pozabil še ni niti jeden trenotek onih lepih dnij akademične slobode. Kadar si ga videl, odsevala mu je jasna veselost po lepočrtanem, inteligentnem obrazi. Na čelo usipali so se mu v neredu dolgi, temnočrni lasje, pod istobarvnimi obrvi pa so sijale v svet ponosite, in vender nekako sanjavo njegove modre oči. In kako lepo je pristajalo vse to njegovemu malo bledemu obličju, ter delalo ga „interesantnim", kakor se je blagovolila izraziti gospa sodnikova, mati treh neomoženih hčera, o mladem zdravniku! — Pod ostro risanim finim nosom pa so se šopirile krepke brke. In kadar se je po konci vzravnal, ter si zazrl njegovo lepo" rasteno postavo, vzklinil si nehote: „Lep mož!" Nekaj dnij po svojem dohodu dal je nabiti nad hišna vrata jednonad-stropnega poslopja, kjer je stanoval, 3. št. — VESNA — 35 malo tablico. Tu je bilo napisano z zlatimi črkami njegovo ime. Ko so trški otročaji hiteli po končanem uku hrupno iz šole, postavljali so so v tolpah pred vrata, in jeli praktično uporabljati naukov, pridobljenih v učinicah. Počasi in neukretno so izgovarjali dok-torjevo ime. Pogledal je tudi sem ter tja kdo izmed odraslih po lesketajočih pismenih, a le malokdo obrnil se je v svetišče mladega eskulapa, ki je ob urah, bolnikom odločenih, nemirno in slabovoljno korakal po svoji izbi gori in doli. — Tako je bilo tudi tisto popoludne, ko se pričenja naša povest. Dr. Mahan ležal je na divanu in dolgočasno in zaspano pušil svojo smodko. Ogledaval je priprosto slikane ornamente na stropu in skušal v domišljiji sestavljati vsakojake podobe iž njih. To igranje pospeševala je poltmina v sobi, kajti oknom do tal so bile zagrnene težke, temno-rudeče preproge, prepletene z dolgimi svetlimi trakovi. Ob jedno šip zaletavala se je muha in motila s svojim brenčanjem tišino. Neznosna poletna vročina in sopar sta vladala po tem prostoru, napojenim z močnim, rezkim duhom različnih zdravil, katere je imel zdravnik nastavljene v veliki omari, stoječi ob steni. Zdolaj po cesti pridrdral je voz, in kakor je bilo čuti, zavozil je naravnost pred hišo. Takoj na to začu-jejo se tudi koraki po stopnicah in hodniku, ki je vodil v zdravnikovo sobo. Močno, naglo trkanje vzdigne doktorja Mahana raz ležišče, da stopi k oknu na stran potegujoč temnilne zastore in glasno reče: naprej! — Dober dan, gospod doktor — veli prišlec, močan mož, srednje velikosti. Malo naprej upognena glava kazala je uže tu in tam kak siv las-in dve krepki razi vile sta se vzpo, redno med košatima obrvima do sredine na lahko vzboklega čela. Dvoje motnosivih, v zelenkastem svitu časih vzlesketajočih očij uprlo se je ostro, vprašujoče v mladega zdravnika, kakor, da bi hotelo poizvedeti, bode li kos nalogi, katera ga čaka. Doktor Mahan hipoma ni vedel kakd naj ga ogovori, kajti malo osupnil ga je temen obraz; prihajalčev. Obleka tujčeva ni bila niti kmetska, niti gospodska; temno blago, kakor je nosi naš kmet, bilo je sito po nekakem gosposkem kroju. Tudi ni tako neokretno nastopil. In na drugo stran delal je zopet le utis razumnega in premožnega kmeta. „Gospod doktor", spregovori tujec, „žena mi je zbolela kar tako na lepem, lomi jo krč, da maha neprenehoma krog sebe in je skoro ni moči obdržati v postelji. Grozno jo je videti. Sosedova Mina dejala je, da jo meče, meni pa se ne zdi tako." Stori par korakov po sobi. „Menda ji bodete vedeli pomagati, ali ne?" de po kratkem odmoru in ga pogleda še temneje. „Videli bomo kaj je," odgovori zdravnik. „Kdo pa ste vi in odkod?" „Janez Klinar je moje pravo ime, no, pri hiši pravijo nam pri Mošnji-kovih. — V Hruševem imam posestvo". „V Hruševem?" vpraša doktor Mahan. „Kje je to?" „ Dobro uro z vozom od tod. Pa močno moram pognati. V tem času 36 — VESNA 3. št. pridete namreč moja rjavca; drugi ne privozijo pred pet četrti. „Ne, ne", pravi zdravnik. „Vprašam, kje je to selo? To mora pač biti mala vasica, ali ne? Inače bi menda vender ime poznal?" „A tako," odvrne Mošnjikov; „ali veste, kje je Studeno? No, dobro četrt od tod po soteski cb potoku navzgor." „Natančno ne vem, kje je," deje Mahan, „za Studeno vem; pa nič ne de, skoro spoznam vaš kraj. Sedaj pa pojdiva!" To rekoč vzame droben kovčeg, palico in klobuk, ter zapre vrata za seboj. Ko prideta pred hišo in se vse-deta v pripravni, svetlo likani voz, potegne Klinar za vajeti in iskra njegova konja spustita se v dir po prašni cesti. Ko sta pridrdrala mimo farne cerkve, udarila je ura tri. Solnce je žarelo, kakor bi ob ognji stal. Veliki kopičasti oblaki podih so se po nebu in zatemnjevali nekaj hipov solnčne žarke. Na zahodu prehajal je temni ultramarin neba v svinčeno sivo barvo in vrhovi gora so bili zakriti v bele presojne megle. V daljini oglašal se je zamolkel grom, tu pa tam je šinila ognjena strela na motnem obzorji ter užarila robove oblačnih kop. Vlažen, mlačen veter je pričel pihati, vedno narastajoč in vzdigal v visokih vrtincih smeti in prah po cesti. Visoka pšenica pripogibala je valovito svoja stebla, in vzklanjala jih zopet. Na levi strani ceste vzdigal se je temen sme-rekov gozd, tu in tam nasajen z brezami ali gabri. Veter igral se je v njihovih trepetajočih listih, da je šu- melo, kakor bi se penil v bližini mo-< gočni slap. „Huda ura se bliža," opomni Kli-I nar, „in treskalo bo, da bo joj, no, dolgo uže ni bilo dežja." „Lahko bi mi na um prišlo, naj vzamem dežnik seboj," odvrne Mahan in se ozira po naoblačenem nebu. „Glejte, kako opleta živina z repom. Pred takim vremenom so komarji in muhe vedno tako silne, uže zjutraj sem opazil, kako so neznosne. In la-stavice križajo cesto prav ob tleh." Hujše oglašati začel se je grom in zamolklo je odmevalo bobnenje njegovo po bližnjih gorah. Pot je vodila na levi strani preko velikih, širnih ledin, ki so uže tu in tam spreminjale se v močvirnato zemljo. V jarkih in mlakužah, na pol usehlih, na pol na-poljnenih z umazano mlačno vodo, dvigalo se je visoko bičevje in vodna resa, in skrivnostno se je lovil veter v njenih ozkih, suličastih listih. Malokoga si videl na cesti, in še ta hitel je pod varno streho. Le močno z mrvo obložen voz, na katerem ste sedeli dve ženski in katerega je spremljal umazan kmet, kričeč nad potnima konjema, vozil je počasi našim poto-valcema nasproti. „Ali dospemo uže skoro?" vprafa malo nestrpno zdravnik in pogleda Klinarja. »Takoj, takoj smo doma," odvrne vprašanec in pokaže z bičem v ravnino, ki se je uprav dobro pričela razgrinjati tudi na levi strani. Nekaj hišnih streh pomolelo je izza dreves in malo v stran zvonik majhne cerkve. „To je Studeno," razlaga Klinar, kazoč vasico, dobrih pet streljajev od g. št. — VESNA — 37 daljeno od mesta, kjer sta se vozila. — „Hruševo zagledava stoprav, ko prideva mimo Studenega in jo kreneva z glavne ceste. To le borovje, glejte, fr konci Mlinarjevega vrha, kakor na-zivljemo ta gozd, zastira pogled v naše selo." Malo pozneje pridrdral je voz mimo Studenega in krenil v stran. Krasna, romantična dolinica ležala je pred očmi. Cesta se je zožila in tu in tam prerastla jo je bohotna trava. Na desno in levo stali so temni sme-rečni gozdi, katerih sveži aroma je prepajal vzduh tega samotnega kraja. Med njimi pa so se razprostirale bujne trate polne dišečega cvetja, tu in tam pa lepa, bogata njiva. — Tri priproste hišice in nekaj kozolcev vzdigalo se je ob gozdnem parobku v višino. Čist potok žuborel je preko njih med grmovjem in v zadnjem kotiču doline bliščalo se je v daljino belo kmetsko poslopje, kakor se je dalo uganiti takoj, v rokah dobrega, marljivega gospodarja. Tukaj je obstal voz, prišleca izstopila sta ter odhitela v hišo. (Dalje prih.) ^t^t^: -*» 8 & Biseri, @r ej, glasno vam strune milobne done, Hej, sučejo brhki se pari! Kameni premnogi se dragi bleste, Utrinjajo v lučij se žari! — Zde svitli se biseri meni solze Deroče po lici prosjaka; Oj mnogo utešil bi, mnogo gorje Blišč kamenov mrtvih veljaka. M. Č. -*& Moč spomina. ^ 5 v žitja urah temnih Lasti se me obup, Divja krog mene vihra Da dušo stresa hrup Tedaj, dekle ljubljeno, Le sam spomin na te Uteši črn obup mi Umiri mi srce. M. P. 5 -V# Tožba. &¦ e ste dnovi tihe sreče, Ktere sem užival ž njo? Kje ste dnovi ? . . . Vse mi pravi, Da nazaj vas več ne bo. ^mxk Kje so dnovi- Le spomini Sladki so ostali mi, A ljubezni srečne dnovi So prešli, nazaj jih ni I J ar o sla v. 38 — VESNA 3 št. Slovenski narod in velike šole. Donesek k našemu časovnemu vprašanju. (Dalje.) (Piše J. Vencajz.) I. [jej vodilnimi načeli vsake trezne, premišljene vlade nahajamo uže od nekdaj — sosebno pa v 18. stoletji — izraženo spoštovanje narodovega jezika v uradnem občevanji. Tako je spoznala tudi naša skrbna patri-jarhalna uprava prejšnega stoletja veljavo materinščine v občevanji z narodom in je uže tedaj zahtevala od svojih v slovenskih deželah nastavljenih okrožnih uradnikov, da se priuče „deželno-navadnemu jeziku". Še bolj se je utrdilo to prepričanje po završenem izgnanji Francozov iz ilirskih dežel. Veliki upliv francozke vlade na prebivalstvo je nova vlada opravičeno smatrala posledicam spoštovanja narodovega jezika. Vsled tega ustanovila je okoli leta 1816. prve slovenske stolice v Gorici in Ljubljani, katerih posebni nalog je bil duhovščino in uradništvo priučiti slovenščine. Poučevanje v slovenščini se je na to kmalu razširilo po nekaterih vnetih rodoljubih, kakoršni so bili Čop, Globočnik, Krsnik in Martinjak v Ljubljani, Stanič v Gorici, pa Slomšek in Wiery v Celovcu, v širše kroge. Precej v istem času so se jeli gibati tudi v Gradcu. Uže 1. 1780. so hoteli stanovi v učni načrt uvesti slovenščino, 1. 1810. pogajali so se zopet z vlado, ki je slednjič 1. 1812. — pač tudi vsled ugleda, kateri je užival jezik v sosednji francozki Ilirski — ustanovila slovensko stolico in jo iz ročila Primic-u. Odslej se je ohranila ta stolica do današnjega dne, le z razločkom, da se je poslej razdelila v gimnazijsko in vseučiliško. Tako je ostalo položenje naše šolske prosvete do I. 1848. Tedaj pa se je zanetila narodna zavest sosebno preko Dunaja in Gradca, kjer so slovenski velikošolci in uradniki občevali z drugimi Slovani. Spoznali so, da je prva potreba naroda osamosvojitev šol in se potezah zanje sosebno v „Novi-cah". Znamenit je v tem pogledu članek Matija Majarja dne 29. marcija 1848., kjer piše: „Poslanci naši pa naj na Dunaji zahtevajo, da bode nam svobodno v Sloveniji, kadar koli hočemo in kakor hočemo vpeljati po malem v šoli in pisarni naš slovenski jezik". Vse se je dvignilo in zahtevalo slovenskih šol. Peticija 44 dunajskih Slovencev kranjskim stanovom vročena zahteva: „naj se ustanove stolice za slovenščino, slovanske jezike in slovstvo". Naj konkretnejša pa je bila zahteva kranjskega mesta v točki 15. njegove peticije: »V Ljubljani naj se ustanovi univerza". To je bila prva jasno izražena zahteva velikih šol. Izročila se je v pretres odboru, a rešili je niso menda nikdar. Pač pa je deželni zbor sklenil takrat, da se ustanovi posebno slovensko učiteljsko izobraže-vališče, katerega še danes nimamo. 3. št. — VESNA — 39 Take in jednake izjave vzbudile so obče zanimanje in provzročile, da se je delovanje v tem smislu nadaljevalo, posebno še mej vseučiliščniki. Dunajski velikošolci so se v „Novicah" zahvalili Matiji Majerju na njegovem članku in ustavili v knjižico: „Kaj bodemo cesarja prosili?", katero so radi volitev tiskali v 2000 izvodih mej glavne zahteve „ravnopravnost v šoli". Tedanja graška „ Slovenija" pa je v tamkaj sestavljenem načrtu te prošnje ustavila točko „če mogoče, naj se ustanovi slovenska univerza". V občih izrazih je isto zahtevala tudi pozneje v Gradcu sestavljena in z 11.000 podpisi podkrepljena prošnja do cesarja, „da bi se slovenščina uvela v šole in urade." Mej temi se je tudi ljubljansko dijaštvo vzbudilo. Dne 2. maja sklenili so učiteljstvo ranocelniško in li-cejski dijaki soglasno peticijo za „slo-vensko univerzo", katero je vsprejel z velikim odobravanjem 9 dni pozneje občni zbor dijaški. Rektor dr. Sporer je vodil tedaj vse gibanje. V državnem zboru je stavil posl. Ulepič meseca septembra enak predlog. Posl. Kavčič pa je šel ob istem času k tajniku za uk in bogočastje Feuchtersleben-u, ki je priznal opravičenost zahteve in imel le zaradi stroškov pomisleke. A posl. Ambrož poizvedel je v finančnem ministerstvu, da bi zaradi denarja ne delali sile! Zanimivo je konečno, da je v istem času uže posl. Bučar zahteval tudi slovenska predavanja v Gradcu. Vlada je na to 5. oktobra obljubila vseučilišče. Z odgovorom na peticijo pa je pozvala „ Slovensko druš- tvo", da nasvetuje strokovnjake za predavanje državljanskega in kazenskega prava. Društvo je nalogu ugodilo in nasvetovalo za prvo A. Maž-gon-a, za drugo pa dr. Lehmann-a, oziroma namestnikoma dr. Ahačič-a in dr. Haan-a. Zajedno je izjavilo, da bi bilo tudi za medicino dovolj pripravnih učnih močij. No, ministerstvo se ni prehitelo, kranjski deželni stanovi pa pomoči niso mogli. Ker se je v tem pričelo uže novo šolsko leto in so bila vseučilišča še zaprta, prosili so nekateri dijaki za medicinska predavanja v Ljubljani. Isto je prosilo „Slovensko društvo" s pristavkom,' da naj bi se začasno še ne opustila rancoleniška šola. Za jedna pa se je potezalo za nadaljna pravna predavanja o narodnem in državnem pravu. Seveda so bile tudi te prošnje brezvspešne. Oktoberska vstaja je prekinila na-daljni razvoj ustavnega življenja. Sto-prav 22. nov. t. 1. sestal se je državni zbor v Kromerižu. Dela se je bilo nakopičilo zelo mnogo in vse zadeve so se reševale le pozno. Tu je stavil zopet dr. Ulepič vprašanje, je-li misli vlada dati našemu narodu vseučilišče ali ne. Zahteva je postala tem nuj-nejša, ker je Ljubljana izgubila ranocelniško šolo in se je licej združil z gimnazijem v osmorazredni gimnazij. Stoprav početkom marcija 1. 1849. dobila je stvar rejalnejše lice, ko je grof Stadion, Slovencem pravičen in še precej naklonjen mož, obljubil otvoritev pravne fakulte v Ljubljani. Priznal je v svojem odgovoru, da je vlada uverjena o koristi in potrebi slovenskega vseučilišča in, da 40 — VESNA — 3. št njeno ustanovljenje zahteva tudi „strogo spoštovanje načela narodne jednakopravnosti in jed-nakomernega varovanja vseh interesov." Popolna izvršitev načrta pa je bila baje" nemogoča zaradi tedaj še nedovršenega preustroja višjih šol. S poletnim semestrom 1. 1849. začela sta predavati v Ljubljani dr. Leh-mann o kazenskem pravu in A. Maž-gon o državljanskem zakoniku. Slušateljev imela sta dovolj in vse je kazalo, da je pričetek povoljen. Kar umrje še v istem poletji Mažgon in vlada zaustavi predavanja. Državnega zbora ni bilo več —I prošnje pa niso kar nič pomagale. Opetovano se je obrnil mestni zaJ stop ljubljanski o istem času do vlade.j Ta mu je odgovorila 11. oktobra istega] leta, „da zaradi velikih stroškov moral odložiti vseučilišče, ker se število! obstoječih ne more znižati ter ni mo-j goče vsem željam ustreči." Pri tem jej ostalo! V Ljubljani ni bilo več vseučilišč? pač pa so se pričela slovenska pre davauja v Gradcu. (Dalje prih.) „ Vesna" in .Rimski Katolik", i. Rimski Katolik priobčil je v 1. št. 1893 obširno kritiko našega lista in obsodbo njegovih tendenc. — Ker so nam od raznih sotrudnikov došle obile razprave, priobčili bodemo v naslednjem po mogočnosti kratko in stvarno odgovor vsem njegovim dokazilom, v kolikor se tičejo lista samega. — Glede na neosnovano na-padano čast slovenskega dijaštva, na zlobno podtikanje in na klic po policiji pa (žalibog so to glavna in najpriljubljenejša sredstva dr. Mahničeve polemike) dolžni smo podati pojasnila in odgovor sami. — „Kdor ima šolo, njegova je prihodnost. Mislimo pa, da resnica tega stavka velja ne le glede nižjih, ljudskih, ampak še bolj glede srednjih in višjih šol. Vse je torej odvisno od tega, kakoršno je razumništvo narodovo. Razumništvo je tako, kakoršno se vzgoja po srednjih šolah. — — Visoke šole, vseučilišča določujejo usodo narodovo in tok zgodovinskega razvoja." — S temi besedami priznava dr. Mahnič veliko važnost dijaštva, Glasnik. =if njegovih naporov in njegovih uzorov. Zato pa potezajo se vedno vse stranke, da si pridobe in zagotove upliv na odgojo mladine, zato imamo vedno boje za šolo in njeno uredbo. Ta boj kaže se tudi v nasprotnem stališču profesorjev samih. Vsaka stranka pa si skuša pridobiti za se tudi v prvi vrsti vseučiliško mladino, dobro vedoč, da iz njenih vrst izhajajo odločilni faktorji za dru-ževno in politično življenje. Slovenci imamo dve stranki, ki si stojite v brezobzirnem boju nasproti: ^klerikalna" priboriti hoče cerkvenim dostojanstvenikom prvo in odločilno besedo v javnem življenji, „narodno-napredna" pa se poteguje v prvi vrsti za pridobitev vseh narodnih pravic, ki se nam dosedaj še ne priznavajo ali kratijo. Da pripada ogromna večina dijaštva po svojem prepričanji narodno-napredni stranki je pač prvi povod nekaterim listom, da jo grde in obrekujejo pred slov. svetom. Oni, ki priznavajo vsakemu bogoslovcu ne le pravo, temveč celo dolžnost, udeleževati se javnega življenja, pred vsem politike, in odrekajo 3. št. — VESNA — 41 isto pravo velikošolcem, dasi imajo ti po svojih študijah in skušnjah gotovo več sposobnosti za to. Oni, ki vidijo napad na vero, ako se kateremu pregorečemu „ligašu" očita povsem osebni pregrešek, oni podti-kavajo vsemu dijaštvu nezakonita stremljenja, oni žalijo javno čast vsega dijaštva, sklicujoč se na kako istinito ali pa namiš-Ijano napako posameznika. Krono vsemu zasluži izvestno dr. Mahnič s svojim spisom v „R. K." - Da je v prvi vrsti ves svoj žolč zlil nad „ Vesno", nam ni neumevno, saj uprav ta list povzročil je, da se dijaštvo slov. bolj zaveda svoje zadače, da se bolj organizuje in vspešneje deluje; da očita listu vso vrsto onih pregreh, koje je staknil v spisih najpri-znanejših slov. pisateljev, nam mora biti prej v ponos kot v sramoto; da pa sramoti dijaštvo, da mu očita republikanske tendence, da z iz konteksta iztrganimi citati hoče dokazati to svojo neopravičeno trditev ter pred vsem svetom ožigosati nas kot državi nevarne ljudi — to je tako podlo, da zasluži najostrejši odpor. Edino tolažilo nam je, da je dr. Mahnič isto očital za slovensko narodno zavest prezasluženim so-kolskim društvom in čitalnicam. — Uže iz tega samega posneti more vsakdo veljavo njegovih trditev. Da pa svet izpozna, kaj hočemo slovenski dijaki, v čem se strinjamo z drugimi slovanskimi, osobito češkimi dijaki, v čem jim nasprotujemo v svojem mnenji, uvideli smo potrebo, pridejati pri-hodnej številki v prilogi naš dijaški program. Ta sam na sebi najbolj ilustruje nezanesljivost in deloma neresničnost, deloma pre-tiranost M. trditev.*) Naše stoletje pokazalo je večkrat, da vseučiliška mladina, za vse uzore navdušena, hitrejše vzplamti, kot poštami možje, a pokazalo je tudi, da so možje, ki so stali svoj čas na čelu tega gibanja, postali glavni stebri države. Dijaki borili so se v svojih legijah *) Opozarjamo pa tudi uže sedaj na to, da glede ženskega vprašanja dr. Mahnič v „ Vesni" ponatisnem program nameravanega I. avstr. obe. ženskega zbora po krivici nam pripisuje. Mi ponatisnili smo ga brez vsakega komentara in smo pri poročilu o programu pokrokovega dijaštva izjavili, da se ne zlagamo s popolno žunsko emancipacijo. — za svobodo, a po izpovedbi grofa Latourja, tedanjega vojnega ministra, bili so uprav dijaki na Dunaju oni element, ki je z velikim svojim vplivom še vzdržaval red v mestu. No, danes smo iz onih časov prešli v novo dobo, v dobo ustavne borbe. Z besedo, dokazi, dejanjem na pravih mestih doseže se s časom več, nego s silo nakrat. Krvavih preobratov več ne bo, ker danes sploh manjka pogojev za boj, a boj bil bi pri sedanji organizaciji vojaške sile tudi brezupen, barikade brezuspešne. Trditev dr. Mabniča je torej povsem neosnovana, njegovo dvom-ljenje o dijaški lojalnosti, njegovo očitanje republikanskih idej pa tako nesramno, da nimamo zanj druzega, kot zaničevalno pomilovanje. Se živimo v ustavni državi, kjer je zagotovljena prostost vsakemu državljanu, kjer je sveta čast vsakemu posamezniku, in kjer ne vlada in tudi nikdar vladala ne bo slepa strast in brezmejni terorizem jedne same gospodstva željne kaste. Res, da se je naše dijaštvo v poslednjem času pričelo gibati, ker je uvidelo, da more le delo na znanstvenem in družabnem polji zatreti letargijo v narodnem življenji Slovencev. A gibati se ni jelo med posvetnim dijaštvom na Dunaju in v Gradci naj-preje, marveč uže davno prej med bogoslovci v domovini. To gibanje, ki se je započelo po navodilu prednikov, zavzelo je naše bo-goslovce do dela v slovstvu in socijalnem proučevanju. Enako gibanje pričelo se je po inicijativi članov posvetnega dijaštva samega tudi med nami. Sami izprevideli smo, kaj moremo in moramo storiti. Ni nam bilo treba za to niti „husitskih Mladočehov" niti „framazonske lože". Podtikanje teh dveh faktorjev kot voditeljstvo slov. dijaštva je istotako neizmerno nespametno, kakor neizmerno zlobno. A ker je dr. Mahniču glavni princip načelo, da namen posvečuje sredstvo, je umevno — vse. Kako krivo, kako pretirano in v mnogih slučajih kako povsem neosnovano sodi dr. Mahnič, prepričal se bo slov. svet iz našega odgovora — kar zadeva politično mišljenje in program dijaštva pa razvide! iz priloge. 0 poštenem nasprotniku pričakovati je, da pripozna svojo krivdo in prekliče napačne trditve ter povrne tako odvzeto dobro 42 — VESNA — 3. št. ime, zadosti žaljeni časti. — Kaj bo storil dr. Mahnič pokazala bo prihodnost. „Vesna" bila je, pričenši izhajati na željo mnogih slov. akademikov, le uresničenje ideje malega kroga somišljenikov, in imela je tudi med dijaštvom mnogo nasprotnikov. Danes pa stoji za njo slov. di-jaštvo v svoji ogromni večini. Kako to? Izprevideli so, da list častno in vredno zastopa interese slov. dijaštva, in mnogi nekdanji njeni nasprotniki postali so najodloč-nejši privrženci. Zelo se moti dr. Mahnič, ako se tolaži s tem, da je večina dijaštva proti našemu podjetju. Zagotovimo mu, da uprav njegov napad pridobil nam je zopet še nekatere izmed onih, ki dosedaj še niso odločno stali v naših vrstah, a izneveril nam ni niti jednega. Da stoji „Vesna" in smelo trdimo, vse slov. dijaštvo z malo izjemo na stališči na-rodno-napredne stranke, za strogo slovenskim in slovanskim programom, to popolnem priznavamo; a baš to je po mnenji dr. Mahniča naš glavni greh. Ker se torej v principih ne zlagamo, pač ni pričakovati med nami jedinstva. A mi spoštujemo vsako pošteno prepričanje in drage volje priznavamo vsakemu one zasluge, katere si je pridobil. Isto lahko zahtevamo tudi od svojih nasprotnikov. — Izdajatelji in lastniki „Vesne". ,,Vesna" in morala. ii. Nimam sicer še doktorata, francoski tudi ne znam, španjske meje istotako še nisem videl, komaj sem slišal o španskih vaseh, — vendar pa drznem se odgovoriti Vam, č. g. doktor, na nekatere odstavke v „R. K", ki ste jih napisali proti „ Vesni" in proti slovenskemu dijaštvu, in upam, da se bodeva razumela. V svojem programu pravi „ Vesna", da stoji na drugem stališči, nego Vi — in Vam gospod doktor to ni po všeči. Stvar pa je lahko umevna in dovolite, da Vam jo pojasnim. Slovenskemu narodu, čegar preteklost je žalost in beda, čegar sedanjost je zasramo-vanje in zatiranje, porodili so se možje, katere je štel rod med svoje najboljše sinove, spoštoval njih spomin in slavil njih dela in proizvode. Tedaj pa ste vstali Vi doli ob bistri Soči. Prav kakor Herostrat, ki je hoteč proslaviti svoje ime, razdejal z ognjem naj-krasnejši umotvor svojih rojakov in s tem ovekovečil si svoje ime, jeli ste ravnati Vi. — Zvito in premeteno ste kazali na navidezne napake in hibe, pretiravali resnične nedostatke, dejali, da treba popravljati, in prezidavati sicer pade vse na kup — ponudili ste se za popravljalca in začeli — podirati. Spominjam se še, gospod doktor, kako so bili nekdaj Vaši stanovski tovariši ponosni na moža iz svoje srede. Kolikokrat sem čul: ..Tako more čutiti in pisati pesnik-duhovnik, ki ni vezan na nikogar, ki ljubi le Boga in svoj rod". Prišli pa ste Vi: — „Za Boga! Tako pisarjenje vam ugaja; ta dva moža sta vam uzor pesništva!? Ali ne vidite, da je jeden v svojih tendencah proti-krščansk, drugi nesramen!? — Varujte se jih; prvi zaničuje sveti svoj stan, drugi vse; proč ž njima!" — Za ne dolgo potem odmevalo je iz grl prejšnjih občudovalcev: „Da, protikrščanska sta, nekatoliška, nesramna" in ponavljali so Vaše besede. — Zopet drugega pesnika imenovali sto za-peljivca mladine, proroka in priporočevalca spolske ljubezni, učitelja pregrehe — in Vaši privrženci so rekli: „Tako je!"-------Ni še dovolj, „kraftigere Kost ist nothig", povedali ste nam, da je vpeljal Jurčič v slov. literaturo b . . ..; vzeli ste pesnikovo sredstvo za bistvo, jemali iz celote posamezne stavke in dejali: Tak je, glejte ga . . ." S kratka — ni ga moža, čegar ime je količkaj znano po Slovenskem, ni ga skoro društva, ni ga skoro stanu, kojega bi Vi ne bili napadali in blatili, očitajoč mu vse mogoče in nemogoče pregrehe in napake! — Vi jedini ste na Slovenskem in nekoliko Vaših privržencev, kateri ste brez greha, brez napake; Vi ste nezmotljivi, pravi katoličan — vse drugo je gnjilo. In Vi se čudite, da je program slov. mladine, kateri oglaša ,,Vesna", različen od Vašega; da ona ne more in nole za Vami?! 3. št. — VES ------Ko ste pa čitali v „Vesni" naš program, bili smo tudi uže obsojeni. Ko je prečital nepoučen bralec doli v domovini Vaš spis v „R. K." o slov. dijaštvu, tedaj je pač žalostno zmajal z glavo in tu-goval nad pokvarjeno slovensko mladino, ki se vdaje, kakor vi gospod doktor trdite, brez meje najnižjim strastem . . . Strmeli bodo naši otci, jokale naše majke in sestre nad sinovi in brati, ki žive v tujih mestih, brez vere, brez Boga, vdani le — vživanju. Vsaj tako je pisal valeučeni gospod doktor doli v solnčni Gorici, ki vse ve, vse zna, kateremu ni ničesar skritega!------Vi gospod doktor, čitali ste vso „ Vesno"; čitali novelico „Za uzorom" in strah in groza prešinila Vas je. — Kaj pa tudi ne! Tu stoji jasno ko beli dan, da smo akademiki slov. brezverci, fatalisti, pesimisti, nihilisti, katerim je namen — življenje in ženska; vse drugo nas ne briga, — Gospod doktor, dovolite mi dotakniti se kratko Vaše osebnosti! Vi ste uže v letih, ko se lahko prištevate zrelim možem; skusili ste marsikaj, dobro in slabo toda boja za obstanek Vi niste poznali nikdar. Dobra roka skrbela je za Vas, ko ste bili še kot deček v malem semenišču, prestopili ste v bogoslovje in po prestanih naukih, bili ste uže „eo ipso" brez skrbij. Nikoli -Vam ni bilo treba trkati na vrata tujcev in jim prodajati svojih močij; ni Vam bilo treba požirati očitanja, da, psovk; ni Vam bilo treba prekinjati svojih študij radi ubozega vsakdanjega kruha in se potikati po pisarnah za nekoliko novcev na dan. — Vsega tega Vi niste poznali; — mirno in lahko ste dovršili svoje študije v določenem času. Ali pa veste veleučeni gospod, kako se godi dečku, gimnazijalcu? Kmetski stariši ga dado v mesto, da bode študiral za „gospo-da", kateremu pa ne morejo ničesar dati; — Vam je li znano, kako prezeba in strada mesece in leta, kako se marsikomu slabše godi ko psu, kako si opoludne nekoliko ogreje ude z ostanki ali pa v kuhinji toliko povžije, da živi, — koliko psovk pretrpi od vsake ba-bure?! Ne, gospod doktor, tega Vi niste okusili in neumljivo Vam je, zakaj se mla- A — 43 dih src, posebno ako so še od narave občutljiva, polašča polagoma, nevedoma, nehote brezbrižnost, obup; —kako mu ginejo idejali drug za drugim, ko vidi in zre samo bedo in golo življenje proletarijata, bodisi tudi duševnega. Sicer mu sije up boljše prihodnosti, ali vsakemu to ne zadošča, marsikdo omaga; — tako nastanejo naši fatalisti; redki so, toda — so. Žal! — V novelici „Za uzorom" pa nam slika pisatelj mlado bitje, kako životari; pripoveduje nam o žalostnih dogodkih, njegovega življenja; ničesar dobrega še ni okusil mladenič, življenje bilo mu je le trpljenje, bol — in ko jame premišljati svojo preteklost, izgovori v obupnem svojem stanji: „Čemu se pač cepi v mlada srca idejalnost?! ... — „Ali veruješ na usodo, na fatum?" . . . Mar ne veruješ, da je nekaternikom usojeno vedno nesrečnemu biti?" ... A on ljubi, — zato gorje mu pred Vami! Saj Vi negujete platonsko ljubav, dovoljujete ljubiti samo poročenim, ker vsako nezakonsko ljubovanje je smrten greh;" ne priznavate, da ljubav blaži in zatira — golo čutnost! Ne bom po-lemizoval z Vami o tem, ker se slepcu zaman predava o mavrici. Samo to rečem: blagor velikošolcu, ki ga ljubi tako plemenito in nepokvarjeno bitje kot je bila Alenka našega junaka! Njena ljubav pazi nanj nalik angelj varuh in njeno čisto srce moli nalik mlada mati za svoj novorojeni biser!------- Junak te novelice ni produkt domišlije, temveč je mej nami v resnici tako živel, mislil govoril in delal, kakor ga riše pisatelj. — Plemenit človek je bil, toda nesrečen in poleg tega še premehkega srca, ki ni moglo prenašati hudih udarcev, — umorile so ga skušnje mladega življenja. Toda gospod doktor, izvestno nam zopet deklamujete: „Nesreča — ker ni imel vere rimsko-kato-liške; ker je bil fantast, brez volje, brez značaja!" — Odgovarjam Vam samo s citatom: Grau, theurer Freund, ist alle The-orie, und griin des Lebens goldner Baum! Pisatelj- slika nam mišljenje in delovanje jednega, dijaka, katerega je življenje privedlo do fatalizma, ker je bil preobčutljiv in mu 44 — VESNA — 3. št. je, žal, nedostajalo potrebne eneržije, da bi bil premagal svoje srce. — Tendenca pisateljeva pa je bila, ravno s slikanjem fata-lista odvrniti mladeniče v jednacih odnošajih od prevelike občutljivosti in pogubne piremehkosrč-nosti, kažoč jim, kam dovedejo jednaki nazori navadno vsakega. Toda Vi, gospod doktor, niste hoteli spoznati tega namena; da, trdili ste ravno nasprotno in rekli, da nam slovenskim dijakom je ta junak uzor, on da izraža naše pravo mišljenje. Ostali pa niste pri tem, šli ste še dalje in prišli do sklepa, ki presega vse meje, pozabili ste na dostojnost in resnico pišoč: „Po vseh teh za učečo se mladež zlatih naukih je pač naravno, da bode Slovencem kmalu (sedaj sicer še ne, toda ko ta mladina odraste, kaj ne g. doktor ?) prepotreben nauk o — s.........." — Tako piše slovenski pisatelj — duhovnik o slovenskih akademikih. — — Pa iz česa ste to sklepali? — Iz kratkega odstavka, v katerem se o tej bolezni govori, da bi se tudi nanjo oziralo in svarilo ! — Vi ste duhovnik, Vaš namen je ljudstvo učiti in napeljavati ga k dobremu. Ali pa bodete govorili o samih čednostih, ako hočete doseči ta namen?! Ne bodete li tudi omenjali pregreh, kažoč njih slabe nasledke in nevarnosti ? — Ali ne koristi cesto strah več, ko vse opominjevanje ? Ako pa medicinec, ki pozna strasti in nagnenja ljudstva najbolje, ker ima vsaki dan priliko po bolnišnicah (tudi slovenskih \) videti najgrše bolezni in ki ve, da vse to izvira največ le iz nevednosti istega ljudstva, — ako ta pravi, da bi bilo bolje tudi o ta-cih stvareh govoriti, nego molčati, — tedaj pravite: ^Zapeljati je hotel ljudstvo; sam je tak, sedaj pa hoče še druge okužiti." — Res je, da naše prosto ljudstvo tega še — hvala Bogu! — ne pozna; po mestih je pa drugače in od teh se okuži lahko tudi dežela. — Ni li torej bolje svariti neukega človeka pred gotovimi osebami in prilikami, nego molčati?------Ako Vi, filozof, razpravljate na dolgo in široko „ostudnost" spolske ljubezni, li ne sme medicinec kratko omeniti znane bolezni!? — Otrokom in nezreli mladini se pa zdravnik sploh ne daje v roko, (Saj niti svojega lista ne zaupate spodnje-gimnazijalcem! — Samo pisati smejo vanj, kaj ne!? —) Toda Vi, ki ste jedini pristni katolik na Slovenskem, našli ste urno vez in cilj svojim nameram ter udarili z vso Vam lastno brutalnostjo nas slovenske akademike v obraz, odrekajoč nam vsem, vsled po jednem akademiku izrečenem predlogu, ki je izviral iz najboljšega namena, in bil ne le znanstveno, temveč tudi stvarno popolnoma opravičen, čast in poštenje! — Mi slovenski velikošolci, v zavesti svojega poštenja, slovesno in jednoglasno ugovarjamo Vašemu natolcevanju in sumni-čenju! Nam, ki si od mladih nog služimo skoro izključno sami svoj kruh, katerih marsikdo ne ve, bode li prihodnje dni imel košček kruha, da potolaži svoj glad, katerih marsikdo se ni sramoval niti ročnega dela, da bi dosegel svoj smoter, nam se ni treba učiti od Vas prave vere in zaupanja v Boga, niti morale in poštenja. — Vi sami, seme-niški vodja, učite se resnice in pravicoljub-nosti; sramota, nam namenjena, pa padi na Vas !*) — x-f y. *) Ta snstavek došel nam je od slov. akademika, ki je bil lani jeden najhujših protivnikov našemu lista. — (Op. uredn) ^ Vestnik. =iT Slov. fer. društvo „Sava" določilo je za letošnje velikonočno delovanje čas od 15. marca do 15. aprila. Ker mnogo dijakov v Gradcu in na Dunaji ostane, bodo se shodi vršili le v okrožji ljubljanskem, gorenjskem in v onem raznih krajev. Sedaj pripravlja odbor potrebno, da o velikih počitnicah društvo častno nastopi po vseh krajih slovenske domovine in pridobi dijaštvu ugled v vseh krogih in slojih narodovih. — Odbor znova priporoča članom in slovenskim dijakom sploh, da zbero med dijaštvom navadne narodne, zanarodnele ali dijakom posvečene popevke in je upošljejo osrednjemu 5. št. — VESNA — 45 upravništvu v Ljubljano ali pa društvenim zastopnikom v Gradcu in na Dunaji. Slov. akad. društvo „Slovenija" je imelo dne 18. febr. svojo VI. redno sejo. Navzočih je bilo 57 članov in gostov, odbor je poročal, da je knjižnici prirastio zopet 23 knjig, čitalnici pa 10. dnevnik, nadalje da se je slavnost društvu v čast in v vsakem oziru povoljno završila. Zbor je na to dal slavnostnemu odseku soglasno absolutorij ter še sklenil, da se uvede v društvene prostore Auerjeva plinova razsvetljava. — Stud. phil. Zupančič je čital mično dogodbico „Perpetuum mobile". — Mej številnimi gosti opazili smo brate Ruse in Hrvate. Predsednik zabavnemu delu je bil drd. jur. Batič, pozneje cand. prof. Pe-terlin. Dne 4. marca je imelo društvo svojo VII. redno zborovo sejo v navzočnosti 49 članov in gostov. Predsednik predložil je zboru nov načrt diuštvenih pravil, katere je sestavil in uredil po navodu občih želja in časovnih zahtev. Zbor vsprejel je s triče-trtinsko večino načrt in naročil odboru, da predloži namestništvu v pregled. Poziv „slov. pev. društva", da se skupi 7 slovenskih društev dunajskih v jedno stanovanje vsprejel je zbor načelno, a stavil ponudniku pogoj popolne ravnopravnosti vseh društev v vsakem oziru. Končno je sklenil še zbor z vsemi proti 4 glasovom, da se povodom članka „Sum-ljiva znamenja mej slovenskimi velikošolci" zabeleži v zapisnik sledeča izjava: „Akad. društvo ^Slovenija" ne-omahljivo stoječ na slovanskem stališči v obče in na napredno-sloven-skem posebej jemlje z obžalovanjem na znanje Mahničev članek „Sumljiva znamenja mej slovenskimi veliko-šolci" v Rimskem katoliku, V. tečaji 1. zvezek ter smatra nepotrebnim, da bi se javno odgovarjalo tem napadom, kateri ne zaslužijo druzega, nego krepko preziranje." — Borilni klub dunajskih velikošolcev je imel 25. febr. svoj občni zbor. Odstopajoči odbor zimskega tečaja dobil je na marljivem svojem delovanji absolutorij z zahvalo, Klub ima sedaj 36 članov, mej kterimi jih je uže 7 prestalo strogo skušnjo v borbi z vspehom. Za letni tečaj je voljen načelnikom stud. phil. Žilih, upravnikom stud. jur. Vrtačnik in rednikom stud. jur. Nago de. — Vaje klubove vrše se vsak dan, izimši nedelje od 7—9. ure na večer. Slov. akad. društvo „Triglav" je imelo svoje VI., VIL, VIII., redno zborovanje v zimskem tečaji dne 4. in 20. febr., pa 4. marca. Na prvem predaval je po običajnem odborovem poročilu stud. jur. Šavnik o ploskanji pri javnih predstavah. Berilo je bilo izborno sestavljeno. Na drugem in tretjem zborovanji čital je stud. phil. Ibe-čič filozofično razpravo o ženskah v starem veku. Vsestransko odobravanje bilo je dokaz, kako živo je zanimal spis navzoče, kritikoma izbrana sta stud. jur. Pajnič in stud. jur. Preveč. — Pri zadnjem zborovanji bil je razgovor o poletnem vzletu. V svrho prireditve sestavil se je poseben odsek. Zborovanja dokazujejo živo zanimanje Triglavanov za društvo in njegov procvit Vesela mejsebojna zabava zaključuje vedno krasne večere društvene. — Mariborska posojilnica je društvu naklonila svoto 50 gld. za društveno razpoložnino. Klub slovenskih tehnikov na Dunaji šteje sedaj 8 rednih in 2 izredna člana. Ker goji klub poleg čitanja in strokovnih predavanj tudi obvezno petje in borenje, najel si je posebno sobo: IV. Kleinschmiedgasse, 3., VI. stop., vrata 25. Tu ima svojo čitalnico, svoj glasovir in svoje borilno orodje. Štirikrat na mesec so redne klubove seje, po dvakrat na teden borilne in pevske vaje. Vsak član je obvezan vsaj jednič na leto završiti jedno znanstveno, strokovno predavanje. Pevovodja je stud. techn. Goli a s, prvoboritelja pa sta stud. techn. Omersa in stud. techn. Ciuha. — Kollarovo slavnost prirede slovanska akad. društva o priliki stoletnice njegovega rojstva; in sicer 29. maja veliki slavnostni koncert, 30. maja komers. — Izdal se bode almanah z razpravami raznih slovanskih učenjakov. Opravilni odbor podporne zaloge slov-vseučil Ufniko ¦* i . ¦ . 46 — VESNA — 3. št. leto 1892/3 se je sledeče sestavil: Predsed-in blagajnik prof. dr. Gr. Krek, njegov namestnik cand. med. Dereani, tajnik dr. jur. B. Krek; odborniki stud. jur. Pajnič, stud. med. Krušic, stud. phil. Eller, stud. phil. Mencinger, namestniki, stud. jur. Zwitter, stud. med. Žvab in stud. phil. Munih. „Germania", Lese- und Rede-Verein der deuschen Hochschuler, osnovali so člani vseh nemških nacijonalnih društev na Dunaji. Sedaj ima do 300 članov. — Novemu društvu nasproti zasnovalo je društvo „Kadimah" na shodu dne 9. marca „Lese- und Rede-Verein der jiidischen Hochschuler" z narodnostno in politično popolnoma indiferentnim značajem. Hrv. akad. društvo „Zvonimir" na Dunaji je priredilo dne 7. marca v Ronacher-jevi dvorani koncert s plesom. Pri koncertu je sodeloval moški zbor „Slov. pevskega društva", združeni mešani tamburaški zbor1 „Slovenije" in „Zvonomira", konservato-ristka gospica Makovčeva, operni pevec Hin-terhober in vijolinist prof. Drucker. Na slavnosti bila so zastopana vsa akad. društva slovanska. Srčno nas veseli srečni nastop bratov Hrvatov v letošnji sezoni. Želimo jim jednako uglednost v bodočnosti! Hrvatski velikošolci v Zagrebu priredili so dne 12. marca sijajen komers v proslavo zjedinjenja stranke prava in obzorašev v jednotno opozicijo. Zagrebško dijaštvo pokazalo je s tem, da kljub neodločnosti in vladine pristranosti profesorjev vlada mej njim svež naroden duh, katerega ne ugonobi ni najsilnejši pritisk madjaronskih „narod-njakov". Hrvatsko više učilišče za zemljemerstvo uživotvoriti hočejo v Zagrebu. Vlada je načrtu prijazna in voljna v poznejšem času preobraziti je in popolniti v tehniko, kakor je svoj čas pravno akademijo razširila v vseučilišče. Srbi in Bolgari imajo uže nekaj časa na velikih šolah v Belemgradu in Sofiji „tehniške oddelke". Pravoslavno višo bogoslovnico za srbski narod karlovaške cerkve po Hrvatskem, Vojvodini in Banovini otvori madjarska vlada na jesen v samostanu Opovem na Sremu. Nadzorstvo in vrhovno vodstvo bo seveda 1 v rokah srbske cerkvene skupščine, ali bolje 1 rečeno v onih ogrskega kraljevega komi-| sarja. S to šolo začenja pač pomadjaro-1 vanje samostalne cerkve srbske! Oddelek deželne vlade hrvatske za uk in bogočastje ukrenil je, da se uvede z let- j nim tečajem 1893 za sedmo- in osmo-šolcel zagrebškega gimnazija neobvezen pouk tj borenji. Začasnim učiteljem nastavil je stotnika v p. R. Piazza. — Z zimskim te-1 čajem bodočega šolskega leta uvede vlada borenje na vseh hrvatskih gimnazijih kot obvezen predmet za sedmo- in osmo-' šolce. Stdlice za narodno glasbo zasnovala je ruska vlada na vseh glasbenih konservato-rijih, da pripravi gojence za pouk, nabiranje in raziskavo narodne pesmi. Želeti je, da bi vpliv teh stolic kolikor toliko deloval na ohranjenje in razširjenje krasnih proizvodov narodne poezije in glasbene nadarjenosti. V Drptu slavili so v minolem mesecu 901etnico ustanovitve ondotnega vseučilišča. Ob tej priliki je novi rektor govoril prvič v ruskem jeziku. Prorektor, dekan filozo-fične fakulte in nekateri drugi profesorji prosili so za odpust iz državne službe in sklenili preseliti se na Nemško. O dopuščenji zdravnic na Nemškem razvnela se je v nemškem državnem zboru 23. februvarja huda debata, v kateri so posamične stranke precizovale svoje stališče k ženskemu vprašanju Državna vlada je voljna dopuščati zdravnice v cesarstvu, a protivi se njihovemu pooblaščenju k izvrševanju poklica, ker je po državnih zakonih v to potreben srednješolski zrelostni izpit, kateri pa smejo dovoljevati jedino posamične zavezne oblasti. Nov ženski gimnazij otvorili so v pre-tečenih dneh v Karlsruhe na Badenskem. Na Nemškem in po vsem zapadu širi se ustanovitev ženskih gimnazijev. Na curiški univerzi je v febr. napravila gospica M. Sviglin, rodom iz Zagreba, praktični izpit zdravništva. Sedaj si pa hoče pridobiti še doktorski naslov, predno se 3. št. — VESNA — 47 vrne V domovino in naseli na Hrvatskem ali pa v Bosni. Slepec je postal v preminolem mesecu doktor filozofije na berolinskem vseučilišču. Od rojstva slep, učil se je v zavodu za slepe, potem na gimnaziju, napravil ustmeni zrelostni izpit z odliko in se potem bavil s filozofijo, matematiko in fiziko. Na pariški Sorboni so se v zadnjih dneh februvarija in prvih marca pojavili mej di-jaštvom izgredi, kateri so sosebno naperjeni proti dijakinjam in zidom. Ves „Quartier Latin" več nočij ni imel miru, ker so razgrajajoči dijaki pesmi prepevaje hodili po mestu in pobili nepriljubljenim profesorjem okna. Prvi je občutil njihovo nevoljo prof. Larrounet, ker je dopuščal preveč žensk k predavanjem. S klicem: „A bas le femmes!" vsprejeli so ga na vseučilišču in pregnali s kolegija. Drugi prof. Porier pa je preskočil ob imenovanji svojih asistentov več zavrženih medicincev in pozval na svojo kliniko sina pariškega Rotšilda. — Vlada zadeve ne smatra resnim in je ukazala policiji postopati zmerno in le v najhujši sili razganjati trume dijaške. — Glasbena Matica v Ljubljani sklenila je v občnem zboru 5. marca kupiti lastno hišo v Gospodski ulici št. 8. Sedaj stoprav se bode mogel društveni zavod po potrebi razprostreti in razširiti, ko bo imel svoj lasten dom! Hrovat Blaž, ravnatelj c. kr. učiteljske pripravnice in c. kr. šolski svetnik umrl je — februarja 1893. Pokojnik je bil dober šolnik, vender slovenski narodnosti le malo naklonjen. Pripravniki in pripravnice so ga polnoštevilno spremili pri sprevodu, in mu položili na rakev krasne vence s trakovi. Zapeli so mu pred hišo Mendelsohnovo »Beati mortui", in na grobu P. Angelikovo: „Človek glej". Slovenskim pripravnicam, ki so kljub protivljenja „od zgoraj" s svojo odločnostjo obdržale slovenski trak s slovenskim napisom pri vencu, ter s tem pokazale svojo narodno prepričanje, kličemo: Živele! — Promocije. Dne 18. t. m. je promovalo dunajsko vseučilišče tri Slovence doktorjem: To so: dr. jur. Jos. Kušar, odv. knncipijent, dr. jur. Ivan Rupnik, fin. koncipist in dr. med. Fran Kogoj. Čestitamo! Dr. Jos. Konst. Jireček, dozdaj profesor češkega vseučilišča v Pragi, imenovan je profesorjem slovanskih jezikov in starin na dunajskem vseučilišči. On je sin bivšega avstr. naučnega ministra, bil 1881—1883 minister za uk in bogočastje v Bolgariji in spisal „zgodovino Bolgarov". — Književnost in umetnost. Poročilo podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci za leto 1891/2. — Dvajset let je preminolo, kar deluje koristno društvo mej graškim slovenskim dijaštvom z najlepšim uspehom. Leto za letom se množi število potrebnih dijakov in leto za leto nabira zaloga pod vodstvom priljubljenega prof. dr. Gr. Krek-a neumorno v pro-speh slovenske mladeži. V minolem letu je bilo podpiranih 31 dijakov, mej njimi 13 pravnikov, 14 medicincev in 4 modroslovci. Vsem skupaj razdelila se je svota 1070 gld. — Čistih dohodkov je bilo 1176 gld. preostanka iz prej-šnega leta 868 gld., torej skupno 2043 gld. Troški so znašali 1151 gld., torej je gotovine ostalo še 892 gld. na račun bodočega leta. Glavnica ima sedaj 7200 gld. v denarnih pismih in 550 gld. v gotovini V razpoložnino je darovalo v minolem letu 43 dobrotnikov navedenih 1175 gld. — Opravilni odbor, sosebno pa predsednik in tajnik, oče in sin Krek, zaslužil si je priznanje graških akademikov v polnej meri. Dal Bog, da procvita graška zaloga istim vspehom še nadalje! — Češko dijaštvo vzdržava sedaj tri časopise mesto jednega „ Časopisa češkega stu-dentstva", kateri je po štiriletnem delovanju prenehal izhajati. Na njegovo mesto ustopil je „Časopis pokrokoveho studen-stva", ki izhaja kot mesečnik za dijake velikih, srednjih in strokovnih Sol. V tem je svoj program malo spremenil od lani in poleg velikošolskega, ženskega in socijalnega oddelka še pristavil „Listek zo škol", v ka- 48 — VESNA — 3. št teri dopisujejo srednješolci. Stane 1 gld 85 kr. Izhaja v Pragi pri J. Krajcu. Drugi list je „Pokrok", časopis bole-slavske mladeži, izhajajoč v Mladi Boleslavi kot mesečnik. Tedenca mu je ista, oblika in vsebina se naklanja bolj listu, ki je pred vsem dijaški vestnik, a tudi prinaša leposlovje. Stane 96 kr. Tretji list pa ima pred vsem leposlovno in znanstveno smer. Zove se „Nove Provdv". Kot štirinajstdnevnik [izhajajoč donaša pesmi, kritike, znanstvene razprave in journalistiške vesti na 32 straneh. Za celo leto stane 4 gld. Izhaja v Pragi. Odgovorni urednik mu je Jos. Š k rab a, izdajatelj in založnik Kar. Sokol. — Slovensko gledališče. G. A. Trstenjak nam je podal v svoji krasni knjigi zgodovino slovenskih gledaliških predstav in dramatičnega slovstva. Važno je to delo in zanimivo, ker zasleduje poskuse slovenske dramatike in navaja zapreke, s katerimi se je imela boriti in konečno motri lepši sedanji razvoj. V njej spoznavamo važne pisatelje in prelagatelje, soznanjamo se z igralci in igralkami (želeli bi tu vsaj pri umrlih nekoliko obširnejših životopisov) in dobivamo celoten pregled vseh gledaliških predstav. Knjiga, ki nam podaje razven tega tudi sliko novega gledišča v Ljubljani in odtiske treh Ganglovih skupin, je vredna, da si jo kupi vsak rodoljub. Cena 1 gld. je razmerno res nizka. Spečava jo knjigotržec Zagorjan v Ljubljani. Prof. Louis Leger v Parizu, znani slavist, izdal je obširno krestomatijo ruskega slovstva pod naslovom „Le litterature russe". Listnica. „Danica". Lepa hvala za poslane pesnice in povest. Oprostite, da nam jih ni bilo mogoče uže sedaj priobčiti: polemika z „R. Kat." jemlje nam zelo mnogo prostora,! Priporočamo se Vam tudi še za nadaljno blagovoljno sodelovanje! „Marijca". Hvala! kakor hitro bM mogoče. — Sodelovanje iz zavednih ženskih! krogov nam je poroštvo, da hodimo pravo] pot! Živela! —?— Da je učitelj veronauka na ženski učiteljski pripravnici ljubljanski po izidu J „R. Kat." propovedoval o grozni pregrešno« sti „ Vesne" v šoli, ne pouzroča nam nitij skrbi niti žalosti niti kesanja. — Pustimo! mu veselje, dasi smo ga dozdaj smatrali za preizobraženega, da bi tudi on slepo sledilj Mahničevemu poveljstvu. — Vsem gg. ki so nam doposlali spise in odgovore proti „R. Kat." izrekamo svojo zahvalo. Uporabili bodemo jih deloma pril odgovoru; vendar bode treba marsikaj i okrajšati ali opustiti, da se spis preveč ne j razširi. Upamo, da nam to oproste. „Savotič". Vaše pesni niša vporabne.! Morda kaj druzega. Iv—on. Jeli to Vaše pravo ali „pesniško" : ime? Vi kažete marsikje lep talent, vendar od poslanih pesnij ni nobena vporabna. Stihi kakor: „Ko pa potečejo mladostna leta Ne vabi več ga za seboj boginja, Zapustila ga je lažnjiva teta." niso čisti, — razven tega preveč familijar-nosti z boginjo! Da opevate svoj strah pred jezom — kaže da niste za vojaka, sicer bi se sramovali svoje boječnosti! Na zdravje! Na reklamacije posamnih številk ozirali se bodemo le do 1. dne prih. mesca po izidu dotične številke. Posameznih številk tiskarna ne sme prodajati, pač pa bode prodajala naš dijaški program po 10 kr. One gg. naročnike, ki še niso vplačali letošnje naročnine, kakor tudi one, ki še kaj dolgujejo od lani, prosimo da poravnajo, kar najhitrejše, da bodo list redno dobivali. „VESNA" izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter stane za vse leto gld. 150 Rokopise in dopise sprejema: Uredništvo „Vesne: na Dunaji, Wien, VIII, Lange Gasse, 48; naročnino Dragotin Hribar v Celji, Graška cesta, 1. Tiska in zalaga D. Hribar v Celji. — Odgovorni urednik Srečko Magolič.