JE, 29. JANUARJA 1976 — STEV. 4 — LETO XXX — CENA t DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Nekaj bralcev mi piše rmj jim pošljem značke Novega tednika. Vsem, ki se zanimajo za značke NT naj povem, da jih zdaj imamo in jih bomo dali v prodajo v vse kioske, čim se bomo sporazumeli s prodajalci. Nek celjski bralec (priimek na njegovo željo ne objavljamo) nam je podal koristno pobudo za novinarsko akcijo. Reči moram, da smo se o njej načelno že dogovorili pred desetimi dn«m, kmalu jo bomo realizirali. Zaenkrat naj ostane skrivnost, pa hvala za pobudo. Dobro je, če nam bralci sp»ročajo o čem naj pišemo, ali nam celo »na krož- niku p<^jo problem«, ki ga velja razkriti, da bi tako vplivali m spremembo in rešitev,^časih pa tudi potem ostaae navidez še vse po starem. In vendar se vsa- kokrat nekaj premakne na bolje! VAS UREDNIK Stran 14: JAGER PA JAGA.Stri 16|PRAZNlk TElESNE^ULTURl CESTA O prometu in stanju na naših cestah sicer govorimo veliko, vendar vse skupaj bolj malo zaleže. Ni takoime novanega pravega hask-a od naših stalnih prizadevanj da bi bile ceste ceste, ne pa pokopališča. Vrsta za konov je bila izdanih, vrsta preventivnih ukrepov sto rjenih, vendar vse skupaj pomeni — žal — samo kap Ijo v morje, če zapišemo, da je cesta takšna in takšna in da ji je treba prilagoditi vožnjo, potem naj to dr- ži! Vendar, žal, to vedno ni tako in zato prihaja do nesreč, ki niso samo žrtvene in materialne, ampak širše. Zavedati se je treba — to ponavljamo že ne vem kolikokrat — da se jc treba prilagoditi cesti, kajti ce- sta se ne bo vozniku! Sicer pa dovolj o tem! Preberite si prispevek, ki ga je napisal prav o tej problematUii komandir postaje prometne milice Celje Franc Lavrič: Postaja prometne milice Celje nadzira promet na celotnem območju Uprave javne varnosti Celje. Seve- da imajo svoj delež pri tem tudi PM s splošnim de lovnim področjem in to vsaka v svoji občini. Vendar pa ni milica edina odgovorna za promet nasploh. Svoj delež prispevajo tudi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in druge institucije. Verjetno je vsem občanom zno.no. da milica ne gradi cest in da ne postavlja prometnih znakov itd. Ne moremo si več zamisliti nadzora prometa brez sodobnih tehničnih sredstev. UKW zveze, s katerimi je opremljeno vsako naše i^ozilo, nam omogočajo iz- redno povezavo in učinkovitost. Brez sodobnega ra darja si sploh ne moremo zamisliti kontrole hitrosti Samo z reqlos\opom lahko zanesljivo ugotovimo iz- pravnost žarometa. Z moiometrom ugotovimo delova nje zavor, s fonometrom pa glasnost vozila. Od 1. 1 1976 dalje milica uporablja tudi aparat za merjenje ogljikovega monoksida. Da bi bil nadzor cestnega prometa učinkovit, so za to potrebni dobri predpisi na področju cestnega pro- meta. Ker ZTVCP ni zajel vseh podrobnosti v cestnem prometu, dopustil pa je možnost izdaje republiškega zakona, je bil ta tudi izdan in je stopil v veljavo 19. 11. 1975. Potreba po republišJdh zakonih je jasna, saj so razmere v vsaJd republiki drugačne. Manjka pa trenutno še več republiških podzakonskih predpisov, ki so v priprarn. Tako nam je republiški zakon prine- sel precej novosti. Večina teh se nanaša na zboljšanje prometa v mestih in na prometne nesreče. Ena od takih novosti je naprimer to. da udele':enec prometne nesreče ne sme uživati alkoholnih pijač pred zaključ- kom ogleda prometne nesreče. Verjetno bi se varnost cestnega prometa bi.'itveno zboljšala, če bi občani doumeli, da so udeleženci v prometu vsi, tako pešci, kolesarji, vozniki vpreg itd. in da bi temu primerno tudi drug drugega vrednotili. S tem mislimo odnos pešca do voznikov vozil in obratno. PPM Celje je v letu 1975'zastavila vse sile, da bi rui območju UJV Celje zagotovila čimboljšo varnost. Po- sebno strogo in dosledno smo ukrepali predvsem zo- per kršitelje znanega 203. člena ZTVCP. Tako smo po tem členu predlagali 2790 kršiteljev za uvedbo postopka o prekršku sodnikom za prekrške. Skupaj smo podali 5312 predlogov. 881 voznikov smo prijavili zaradi vožnje pod učinkom alkohola. Zaradi kršitve 203. člena smo takoj na kraju prekrška odvze- li 1165 vozniških dovoljenj. Da bi dosegli na celotnem območju UJV Celje čira bolj enoten kriterij, smo pogosto sestavljali patrole za kontrolo prometa tako. da je bil v njej en miličnik PPM Celje in en miličnik tiste PM, na katere območ- ju je patrola nadzirala promet. S takim povezovanjem smo dosegli, da so si delavci milice izmenjavali iz- kušnje. Od takih kombiniranih patrol smo si zamisli- li obojestransko korist. Da smo imeli prav, so nam to potrdili tudi že naši rezultati dela in uspehov. FRANC LAVRIČ Kaj si lahko ob tem zaželimo? Problematika je te- žavna in obširna! Reševati jo moramo mi sami. Torej od vseh za to usposobljenih služb do nas uporabnikov. Ne dovolimo, da bo naša jutranja ali popoldanska čr- na kronika »črna«, temveč naj jo bo takšne vedno manj. Pojdimo naprej po sicer ne vedno lepo ure- jenih cestah. Vse urejujmo sami, kajti naše življenje je največ vredno. Tudi s popravilom ceste te nihče ne more obuditi k življenju, ki si ga izgubil v prometni nesreči. Zaradi sebe in svoje nepremišljenosti! Naj to velja! Pa srečno voinjol VEDNO VEC PRIJAV v dveh številkah Novegu tednika smo že-pisali u tem, da tudi letos — že četrtič — prii)ravljamo dvo- dnevni izlet za kmečke ženske na morje. Organizatorja sta celjski Izletnik in naša redakcija NT — RC. S tem izletom želimo doseči to, da bi kmečke ženske, ki po cele dneve trdo garajo na kmetijah, vsaj za dva dni izpregle težaško delo. pozabile nanj in se razveselile ob morju, še vedno slanem! Moramo priznati, da smo v uredništvu vsako jutro prijetno presenečeni, saj je med gomilo pošte naj\eč takšne, kjer je pripis »za izlet kmečkih žensk«. To je nov dokaz, da .je naša akcija dobrodošla in da smo ta- korekoč zabili žebelj na glavo. Predno končamo današ- nji zapis o četrtem izletu (kam, naj bo še vedno skriv- nost!), naj povemo, da smo do torka zjutraj dobili v našo redakcijo že toliko prijav, da bi se lahko takoj odpeljali na izlet. No, zaradi tega ni treba obupati tu- di ostalim, ki se še niso prijavile, pa bi vseeno šle rade z nami. Torej, pohitite, še Je čas. Napišite pismo ali dopisnico, ostalo bomo opravili mi. Izlet velja 150 din (denarja še ne pošiljajte!), kar za dva dni gledanja in — upajmo — tudi okušanja slane vode res ni pre- slano. Rezervirajte si dva dni v marcu in pojdite z na- mi na izlet, ki vam ga pripravljamo ob Drtevu žena. LASKOs NI DENARJA Pretekli teden so v La- škem na seji občiixskega ko- ordinativnega odbora o skup- ni in splošni porabi obrav- navali zahteve republiških sa- moupravnih intei'esnih skup- nosti za financiranje ntUho- vih nalog. Ker imajo v La- ški občini težave z nepokri- timi mvestloijamj na področ- ju šolstva, ne bodo mogli v celoti ugoditi njihovim zahtevam. Ob 470 starih mi- lijonov nepokritih investicij pa imajo še za 500 starih milijonov krediinih obvezno- sti, za katere je dal garan- cijo občinski proračun. Vsa ta sredstva lahko dobijo le na dva načina in to iz pri- spevne stopnje za vzgojo tn izobraževanje iz bruto oseb- nega do-hodka občanov ali pa iz samoprispevka. Ce teh sredstev ne oodo pravoča». no zbrali, bo banka vnov- čila akceptne naloge, ki jih je izdal občinski proračun. Prispefvno stopnjo ■ SIS so v Laškem znižali tudi na račun vzgoje in izobraže\'a- nja, ki sta v tej občini na prioritetnem mestu. že pred čas->m so morah ustaviti gradnjo osnovne šo- le v Radečah. Da bi z deli nadaljevali, potrebujejo nova sredstva, ki pa si jih lahko zagotovijo le z najetjem no- vih kreditov. Koordinativni odbor bo i/^ delal osnutek občinskega ob- močnega družbenega dogo- vora in bilanco skupne p:)- rabe za leto 1976, zdi-uženo delo pa se bo o tem odlo- čaio T mesecu februarju. VIDA gPENDL 2. stran -> NOVI TEDNIK St. 4 -- 29. januar 1976 aktualni intervju VSE ODLOČNEJE V BOLJŠE V preteklem letu so v celjski občini sprožili vrsto akcij in si zadali še več nalog. Prizadevali so si za uspešnejše gospodarjenje, za večje blagostanje delavcev in občanov, za doseganje boljših re- zultatov v vseh temeljnih celicah našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. V kolikšni meri so zadane cilje uresničili in katere so naloge, pred katerimi stojimo v letošnjem letu, pa nam je v aktualnem intervjuju povedal Stane Seničar, sekretar komiteji občinske konference ZKS Celje. NT: Katere so osnovne značilnosti družbenoekonom- skih razmer celjske občine v letu 1975 In katerim vpra- šanjem ste v tem obdobju posvetili največjo skrb? Stane Seničar: »V obdob- ju lanskega leta smo spreje- li ali pripravili celo vrsto dokumentov, ki opredeljujejo glavne tokove družbenoeko- nomskih odnosov v občini. Največ naporov smo vloži- li v izvajanje stabilizacijskih ukrepov, ki jih nismo razu meli le kot kratkoročne na loge, temveč kot postopno odpravljanje neskladij v celj- skem gospodarstvu ter po- stavljanje temeljev za k\'ali- tetno srednjeročno in dolgo- ročno planiranje v ob6ini. Posebno skrb smo posvetili tudi nekaterim temeljnim živ- ljenjskim vprašanjem in in- teresom delovnih ljudi in občanov, tako tistim v zvezi z zdravstvenim varstvom, otroškim varstvom, osnov- nim šolstvom, razvojem viš- jega in visokega šolstva, stanovanjskimi vprašanji, ko- munalo, kulturnim življenjem prebivalcev in vprašanjem preskrbe. Za obdobje lan- skega leta lahko ob vsem tem rečem, da smo dosegli nekatere dobre reziiltate, kd pa so z vidika podružblja- nja politike in z vidika pri- padnosti delovnih ljudi in občanov skupnim načrtom še vedno preskromni.« NT: V letošnjem letu bo- do morale partijske, sindi- kalne in organizacije Socia- listične rveze z več pozorno- sti in skrbi reševati nekate- ra temeljna vprašanja delav cev in občanov celjske ob- čine. Katera so ta vpraša- Stane Seničar: »Zelo krat- ko bi naštel le nekatera: — organizacije Zveze ko- mimistov - in sindikata slabo analizirajo, obvladujejo in usmerjajo položaj in vlogo delavcev v TOZD, ki se za- to tudi veliko prepočasi vključujejo v proces odloča- nja. V TOZD se pojavlja tehnokratizem, pojavljajo se tudi napačne razlage o last- nini nad proizvajalnimi sred- stvi in dohodkom v temelj- nih organizacijah. Delavci pogosto ocenjujejo skupne službe kot breme, ne pa kot instrument za ustvarjanje boljših pogojev za delo in ustvarjanja dohodka. Menim, da bo zato temeljna naloga vseh družbenopolitičnih de- javnikov v občini analiziranje in vsakodnevno spreminjanje položaja delavcev v združe- nem, delu. — Dohodkovni odnosi med posameznimi TOZD so opre- deljeni še zelo splošno in formalno. Delavci imajo pre- gled in vpliv le nad majh- nim delom dohodka. V le- tošnjem letu se bomo še po- sebej zavzem.ali za združeva- nje sredstev in ustvarjanje dohodkovno soodvisnih celot znotraj celjske občine in v širši družbeni skupnosti. — Poslovna in razvojna po litika v SOZD daje zelo skromne rezultate. Čutiti je nemoč samoupravnih in po- litičnih dejavnikov v tovrst nih organizacijah pri uresni- čevanju s samoupravnimi sporazumi dogovorjene cilje. Prestrukturiranje proizvod- nje in poslovanja, funkcio- nalna organiziranost stro- kovnih služb, združevanje sredstev in skupna razvojna pot — vse to so primarne naloge vseh SOZD. — V organizacijah združe- nega dela se vse prepočasi uveljavljajo procesi v zvezi s prestrukturiranjem gospo- darstva, modernizaciijo, sodob- no organizacijo dela in upo- rabo znanosti ter raziskoval- nega dela. — Finančni potencial za ra7>širjeno reprodukcijo je v OZD zelo majhen, pa še ta ni v zadostni meri usmerjen na skupno dogovorjena pod- ročja. Tudi kreditne sposob- nosti Ljubljanske banke. Po- družnice Celje, ne znamo v celoti izkoristiti, pa čeprav je ta sposobnost pravzaprav minimalna. — Tudi vprašanje zdrav- stvenega varstva občanov po- staja zelo občutljivo politič- no in ekonomsko vprašanje, ki ga bomo morali sistema- tično rešiti. — Delavci s področja vzgo- je in izobraževanja vlagajo odločno premalo naporov v intenzi\'no vsebinsko in or- ganizacijsko preobrazbo te dejavnosti. Povezanost z osta- limi področji združenega de- la in krajevnimi skupnostmi ne daje ie nikakršnih rezul- tatov. — V letošnjem letu bodo morale organizacije, ki se ukvarjajo s preskrbo, sku- paj s Socialistično zvezo in drugimi strokovnimi institu- cijami pripraviti temeljite načrte, kako izbojšati stanje pri preskrbi prebivalstva z osnovnimi življenjskimi po- trebščinami. — Med pomembna vpra- šanja, ki jim bomo morali posvetiti vso skrb, pa so tu- di vprašanja sestankarstva, obsežnih gradiv, vprašanja neizpolnjevanja dogovorjenih sklepov, komunikacij med bazo in vodstvi ter druga.« NT: Katere pa so tiste naloge, ki jih komunistom Se posebej narekujejo sklepi 5. seje CK ZKS? Stane Seničar: »5. seja CK ZKS je zelo kvalitetno oce- nila družbenoekonomske in politične razmere v Sloveni- ji in opredeMla naloge ko- CELJE: DO DENARJA S SPORAZUMOM Ker se je v lanskem letu obračunala v Sloveniji »a zdravstvo nižija prispevna stopnja, ko-t je bila prvotno določena, sredstva pa so bi- la vrnjena organizacijam zdru- ženega dela, se je občinske zdravstvena skupnost v Ce- lju odločila, da s samouprav- nim sporazumom zaprosi za la sredstva. Vsaka organiza- cija združenega dela naj bi ta sredstva vrnila, združena pa naj bi se uporabila za naložbe v zdravstvu, in si- cer za varstvo žena, šolske mladine ter nabavo sodobnih medicinskih pripomočkov. munistov tako na nivoju re- publike, kot tudi v občinah, temeljnih organizacijah zdru- ženega dela in krajevnih skupnostih. Celjski komuni- sti smo se že dogovorili, da bomo vso skrb posvetili trem glavnim nalogam: — izboljšanju gospodarskih razmer v občini, kjer bo vsak posameznik dobil čisto konkretne zadolžitve; — uvajanju in delovanju samoupravnih delavskih sku pin, ki jih tako delavci kot občani še premalo poznajo po njihovi vsebini dela — in pa povečanju družbe ne in osebne odgovornosti v vseh vodstvenih struktu- rah v organizacijah združe- nega dela, kraje\Tiih skup- nostih in družbenopolitičnih organizacijah. Vse organiza- cije Zveze komunistov pa bodo zadolžene, da ta odgo- vornost ne bo izzvenela le kot formalnast, temveč kot praksa, ki jo bodo morale osnovne organizacije in ko- munisti v njih dosledno ures- rtičevati. In to ne samo med njimi samimi, ampak tudi med tistimi, ki niso člani Zveze komunistov.« DAMJANA STAMEJCIC SPOZNA- VAJMO MAKEDONIJO v organizaciji olepševal- nega in turističnega druš- tva bo v sredo, 4. febru- arja z začetkom ob 18. uri v dvorani Narodnega doma v Celju prvo letoš- nje turistično predavanje. Dr. Janez Honn iz Nove Gorice bo svoje poslušal- ce z besedo in okoli 30o barvnimi diapozitivi po- peljal v Makedonijo in prikazal njeine značilno&ti, spomenike itd. To bo prvo predavanje iz cikla, ki bo vodil po vseh naših republikah. vlak bratstva in enotnosti TRADICIJA NEPOZABNEGA SNIDENJA Letos, 5, junija bo z vlakom bratstva in enotnosti Iz SR Srbije prispelo v 26 občin Slovenije okoli 900 med- vojnih gostiteljev in njihovih najožjih svojcev naših pregnancev, ki so v krajih Srbije našli svoj drugi dom. To so pretelcli teden povedali na seji koordinacijskega odbora za pripravo in sprejem vlaka IJIE, ki se je se- stal v Ceiju. V občinah so že stekle priprave, da bi eno najpomembnejših letošnjih političnih manifestacij v okviru 35-letnice vsta,je narodov In narodnosti Jugosla- vije kar najbolj svečano obeležili. In po tolikih letih vnovič poskrbeli za srečanja nepozabnih znancev Izpred 35 let. Srečanja, ki se zdaj že prenaša iz roda v rod. Prav temu vodilu želijo organizatorji v 26 občinah se. verovzhodne Slovenije in Gorenjske in v enakem številu občin v SR Srbiji letos dati še poseben poutlarek. Zato sta se koordinacijska odbora v Sloveniji in Srbiji že sporazumela o globalni sestavi vlaka. Mimo medvojnih gostite.l,jev naših pregnancev bo z vlakom prispelo še nefliaj manjših kulturnih skupin, ki bodo nastopili v raznih krajih in predstavniki družbenopoltičnih skup- nosti. V občinah so organizatorice priprav na sprejem vlaka BIE občinske konference SZDL. Že zdaj so se občinske konference SZDL dogovorile, da bodo nemu- doma pozvale vse naše medvo^e pregnance v Srbiji, da se le-ti neposredno obrnejo na medvo,jne gostitelje in jih povabijo v goste v okviru vlaka bratstva in enot- nosti 76, Na seji koordinacijskega odbora tudi tokrat še niso mogli dati odgovora, kako je s iM)budo, ki jo že več let dajejo medvojni pregnanci v SR Hrvatski ter Bosni in Hercegovini. 2^to so se dogovorili, da bodo Zvezno kon- ferenco SZDL zaprosili, da ta s prizadetima republika- ma preuči to vprašanje. Ker je letos 35-letnica vstaje, so organizatorji te ve- like politične manifestacije predložili Zvezni konferen- ci S2^L, da le-ta pre\'zame pokrovitel^tvo nad vlakom bratstva in enotnosti. ŠENTJUR: BESEDE IZVRŠNEGA SVETA Gospodarska predvidevanja v šentjurski oljčina za letoš- nje leto niso rožnata, do končno pa bodo samna kas- neje, ko bodo delovne orga nizacije ovrednotile svoje de- lo in ga tudi prikazale v in- formativnem biltenu. Nekaj pa je dokončno zna nega: 65 starih milijonov za obveznosti i« šolstva m vzgojno varstvenih ustanov bodo morali iz lanskega leta prenesti v letošnjega. Prav tako bodo morali uskladiti tudi še nekatere stopnje se- moupra^-nih interesnih skup nosti (nekaterim »večati, dru- gim 2n:ianjšati). Presežki in- teresnih skupnosta so maj h ni, poskrbeli pa bodo, da jih bodo namenili tistim inte- resnim skupnc»tim, kjer je pomanjkanje sredstev največ- je (sociala). Se vedno osta- ja odprto vprašanje glasbene šole — kdo jo bo vzdi-ževal in kje dobiti sredstva zMijo. Podobno vprašanje — o možnosti enakopravnega raz- voja otroka, ki se vsiljuje ob teh perečih stiskah za kulturna razvoj v nerazvitih občinah — se je sprožilo na zadnji seji izvršnega sveta v Šentjurju tudi v zvezi z vključitvijo televizijskih od- daj v redni šolski program. Zavod za šolstvo SRS je iz- delal študijo, po kateri naj bi vsak slovenski otrok in v vsaki šoli gleda! moderen pouk preko televizijskega ekrana. Ideji ni kaj očitati, bo pa t^žje izvedljiva, ker bi samo oprema za izvedbo te ideje stala na eni šoli okold 70 milijonov. Ljudsko posojilo za izgrad- njo cest so člani izvršnega sveta potrdili, ustavili pa so se ob vprašanju ah se lahko odobrijo finantčna sredstva sodniku za prekrške za dve leti nazaj. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Občinski sindikahii svet je poslal v javno razpravo v de- lovne organizacije, krajevne skupnosti in družbenopolitič- ne organizacije samoupravni sporazum o izobraževanju na delovnem mestu, ki naj bi ga podpisale omenjene organi- zacije. Ker v občini ni delavske univerze, si bodo pomagali z organizatorjem izobraževanja, ki bo skrbel za to, da bo so- delovanje z drugimi delavski- mi univerzami v soseščini steklo. Financiranje skupno spreje tega programa za izobraževa- nje v občini bo zaživelo šele takrat, ko bodo podpisniki samoupravnega sporazuma podpisali, da bodo odvajali iz dohodka za izobraževanje 0,3 odstotka bruto OD. Z. S. LAŠKO: PREGLED NAREJENEGA Preteitli teden so se v l.a- .škem končale volilne partij- ske konference v 45. os>nov- nih organizacijah. 2klaj so v teku obširne priprave na se- jo občinske partijskje konfe- rence, ki bo v februarju. Na njej se bodo dogovorili o na- logah članov ZK po peti seji CK. Dali bodo oceno volilnih konferenc, obravnavali pa bodo tudi preteldo delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ekonomska skupina ima nalogo proučiti, kakšno je ekonomsko stanje v občini in kako je uspela akcija sta- bilizacije. Za občinsko par- tijsko konferenco pripravlja' jo tudi oceno narejenega v organizacijah združenega dela. 6. V. OBRAZI ANTON ŠPORAR Sredi januarja je pra- znoval Anton Šporar iz Slovenskih Konjic 70-letni- oo svojega življenja. Tež- kega, a plod7iega in ust- varjalnega življenja, v ka- terem se je Anton vedno razdajal za pravične j&e od- nose med ljudmi in lepšo prihodnost naše družbe. Rodil se je v vasici bli- zu Novega mesta, kjer je občutil tudi vso krutost prve svetovne vojne. Ko pa se je v letih po vojni oženil, se je preselil v Stražo, kjer se je tudi za- poslil. Tu je dočakal dru- go vojno. Anton se spomi- nja dne. ko se je s svojim tavarišem vračal domov z dela. Pogovarjala sta se o Italijanih, ki so kar tako prišli in zasedli domovino. Anton se je hudoval na- nje, svojemu sodelavcu je povedal kar precej krep- kih na račun Italijanov ter z besedami izdajal svo- jo privrženost Rusom, čez nekaj dni so Italijani An- tona aretirali^ To je bilo 4. septembra leta 1942. Odpeljali so ga v tabori- šče na Rab, od tam pa v Gonars, na Reko ... Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov na Dolenjsko. Bil je ves izmučen, šibak i7i izgladnel. Po nekaj ted- nih bivanja doma so ga skupaj s tovariši,,ki so se tako kot on vrnili iz itali- janskih taborišč, poklicali v Dolenjske toplice, kjer jih je pregledal partizan- ski zdravnik. Ugotovil je, da so telesno popolnoma nesposobni za odhod v partizansko vojsko. Tako so ostali še nekaj časa doma, novembra meseca leta 1943 pa odšli vsi sku- paj v Gubčevo brigado^ Anton je v tej brigadi os- tal osem mesecev, potem pa odšel s 4. bataljonom v zaščito glavnemu štabu Slovenije v Črnomelj. V tej enoti je tudi ostal do osvoboditve. »Po osvoboditvi so me poslali v Slovenske Konji- ce, kjer naj hi delal kot pomočnik upravnika na velikem državnem posest- vu, čas obnove naše do- movine je terjal ogromno dela in veliko politično aktivnost. Že kmalu po osvoboditvi sem bil izvo- ljen za odbornika v ljud- ski odbor, nato pa sem postal podpredsednik in končno še predsednik od- bora. Po šestih letih dela v ljudskem odboru' sem postal še podpredsednik občine, ki so se v tistem času formirale.« V vseh letih po mjni je Anton Spor ar aktivno de- lal v drttžbenopoUtičnih organizacijah in se vklju- čeval v 'vse akcije kraja. Tudi danes, ko mu je 70 let, še vedno dela. Tudi v zvezi komunistov, katere član je že 31 let. »čeprav jih imam že se- demdeset, še vedno precej delam^ Le zakaj bi mislil na leta, ki so minila! Ved- no sem bil v življenju op- timist, zato še danes vese- lo gledam samo na pri- hodnost.« DAMJANA STAMEJCIC ftt^ — 29. januar 1976 NOVI TEDNIK ^ stran 3 VESTI IZ AVSTRIJE: ŠE MANJ TUJIH DELAVCEV Zagrebška Vjesoiik in beograjska Politika poro- čata, da bo Avstrija v letošnjem letu zmanjšala število tujih delavcev za kakih 30 tisoč. Ob koncu lanskega leta je bilo v Av- striji zaposlenih 177 tisoč tujih delavcev, med njimi okoli 130 tisoč Jugoslova- nov. Leto poprej je bilo v Avstriji za 40 tisoč več zaix)slenih tujih delavcev. Časnika navajata izjavo vicekanclerja in ministra 2^ socialna vprašanja zve- zne vlade Hauserja, ki jo je le-ta dal po nedavni seji avstrijske zvezne vla- de, češ, da je računati, da bo letos v Avstriji zapo- slenih le okoli 150 tisoč tujih delavcev. Ni znano, koliko bo med odpuščenimi deavci naših rojakov, zanesljivo pa je, da bodo v večini, saj tudi strukturo tujih delavcev sestavljajo predvsem naši delavci. Nekateri med nji- mi so si že rned novolet' nimi prazniki poiskali de- lo v domovini. Zagorel je premog. Z njim vred drva in druga ropotija. Pa ne v peči, marveč v drvarnici, V Linhartovi ulici. V ponedeljek, 26. t. m. navsezgodaj zjutraj. Je mar kdo podtaknil? Poklicne gasilce so poklicali ob 3.35. uri. Hitro so bili na mestu in začeli z delom. Ni bilo lahko. Nazadnje so se morali odločiti za delno zalitje kletnega prostora z vodo. Le tako so preprečili še večjo škodo. Tokrat so poklicni gasilski enoti priskočili na pomoč še trije člani prosto- voljnega gasilskega društva Gaberje. »Pomagalo« pa je tudi več rado- vednežev! zrvs in izpopolnjevanje IDEJNO S POUDARKOM Nemalokrat smo že zapi- sali, kolikšno skrb posveča zveza rezervnih vojaških sta- rešin idejno političnemu izo braževanju svojih članov Po- sebno vlogo pri tem delu opravlja komisija za idejno politično izobraževanje i*e- zei-vnib vojaških starešin, ki jo že nekaj let vodi rezerv- ni kapetan prvega razreda FRANC ŠACER. Zanj pravi- jo, da bolje, če ga ne sre- čaš na ulici. Je namreč tak- šen predsednik, da takoj za vsakega člana svoje komisi je najde kakšno zadolžitev. Ob strokovnem izobraže vanju in izpopolnjevanju je za rezervne vojaške stareši- ne najpamembnejše tudi idejno p>olitično. Le dobro seznanjeni z družbeno ure- ditvijo, s cilji samoupravne- ga socializma in razvoja, bo- do ob dobrem strokovnem znanju znaU uspešno voditi svoje enote v boj za obram- bo teh ciljev in pridobitev revolucije, izvojevane med zadnjo svetovno vojno. Da se ta revolucija še nadalju- je, rezervni vojaški stareši- ne dobro vedo. Komisija je v lanskem letu pripravila vrsto predavanj v osnovnih, strokovnih in srednjih šolah celjske občine. Po besedah predsednika Franca šacerja se pri svojem delu zadnje čase še tesneje povezuje s Socialistično z\'ezo delovne ga ljudstva in s krajevnimi skupnostmi. Organizirala je vrsto predavanj '■.a rezervne starešine in s pomačjo ured- ništev Narodne obrambe preverila naročništvo tc zna- ne in izredno dobre strokov- ne revije. S svojim delom js nedvomno prispevala tudi k temu, da se je v lanskem le- tu odločilo za vojaške šole kar 36 kandidatov iz celjske občine. Dvanajstčlanska ko- misija je pripravila tudi več strelskih vaj za šole. Poseb- no pozornost posveča pri svojem de\u mladim, pred- vsem v tem. da bi jih lahko čimveč sprejeli v vrste ZK. Znano je narareč, da med rezervnimi vojaškimi stareši- nami ni dovolj komunistov in potrebno j« delo z mladi- mi, da bi jutri kot komuni- sti — starešine prevzeli svoje enote. Franc šacer pa je v naji- nem razgovoru izrazil izred- no nezadovoljstvo nad odlo čitvijo celjske občinske skup- ščine, ker ni v proračunu priznala vseh zahtevanih de- narnih sredstev za dejavnost rezervnih vojaških starešin celjske občine. Za letošnje leto so namreč vse komisi- je pri občinskem odboru ZRVS izdelale svoje načrte dela, vštevši tudi stroške. Za delo komisije za idejno po- litično izobraževanje bi bilo potrebnih samo milijon sta- rih dinarjev. Doslej so bile dejavnosti posameznih komi- sij in sploh celotno delo ZRVS financirano iz sklada oddelka za narodno obram- bo pri občini. Ta sklad pa jo ukinjen, občinski prora- čim p>a ni v celoti odobril (vsem drugim družbeno po- litičnim organizacijam in drugim j>a je odobril) vsa zahtevana sredstva. Kljjub temu bo komisija letošnje leto skušala izvesti zastavljen program po svo- jih najboljših močeh, čeprav se zaveda, da so ravno re- zervni vojaški starešine ze- lo aktivni na vseh ravnsh našega družbenega življenja. D. MEDVED Franc Šac«T ŠENTJURSKE PRIPRAVE ZA MDB Občinska Konfemca ZSMS je že začela s pripravami in organizacijo mladinskih de- lovnih brigad zveznega zna- čaja. Pričetek akcij bo mese- ca maja, brigade pa bodo de- lale na dveh deloviščih. Gra- dile bodo republiško cesto čmolica—Planina in nadalje- vale s sekundarnim vodovo- dom v kraje\Tii skupnosti Prevorje. Z. S. REKLI SO JANEZ ANCELJ, sekre tar komiteja Zveze komu- nistov v Keramični indu- striji Liboje: »Konferenca osnovne organizacije Zve- ze komunistov v Keramič- ni industriji Liboje je bi- la letos še posebej po- membna. Ustanovili smo namreč dve osnovni or- ganizaciji in sicer Kera. mika i!ii Skupne službe, v temeljni organizaciji zdni- ženega dela Opekama Lož- nica pa smo ustanovili aktiv, ki šteje štiri člane. Ta nova organiziranost s« bo čutila predvsem v bolj. ši dejavnosti posameznih oi^anizacij. Na konferenci smo kritično ocenili delo v zadnjem dveletnem ob- dobju. Pripomniti moram, da sam osebno obsojam tiste komuniste, ki niso dejavni v nobeni organiza- ciji. Takšnih je pri nas kar precej. Take ljudi bo- mo skušali zaposliti ta- ko, da jim bomo dali do- ločene funkcije, ki jih bo- do morali opravljati. V osnoTOi organizaciji Keramike smo za sekre- tarja izvolili MARTINA ZEMLJAKA, v Skupnih službah pa MARIJO KOT- NIK. V sklopu organiza- cije združenega dela pa seveda deluje tudi komi- te, ki bo pov&zo\a\ delo obeh organizacij i!n akti- va. Seveda se bomo tudi vnaprej aktivno vključili v sprejem novih, pred- vsem mladih komunistov in neposrednih proizvajal- cev. Povedati moram, da pri nas nimamo kampanj- skega načina sprejemanja v Zvezo komimistov, pač pa delo kandidata dalj ča- sa spremljamo in šele ko vidimo, da je s svojim de- lom in pridnostjo dosegel tisto, kar mora imeti de- lavec, postane član ZK. Zveze komunistov. Na volilni konferenci smo obravnavali tudi pro- blem v zvezi s temeljno organizacijo združenega dela Opekama Ložnica. Domenili smo se, da bo- mo opekami pomagali vsi delavci, tako da se bo iz- kopala iz težav, v katere je zašla. Navsezadnje je Keramična industrija iz Liboj zabeležila v lan- skem letu izredno dobre rezultate gospodarje'xT.ja. Torej je razumljivo, da je treba opekami pomagati tako dolgo, dokler ne bo konec težav, s katerimi se trenutno ubadajo.« JANEZ VEDBNIK DRAGO PREDAN Vsem ljudev} smrt po- meni konec. Srečni so ti- sti, ki umirajo s prepriča- njem, da zaslužijo solze tistih, ki ostanejo. Umrl je Drago Pre- dan, šolnik kulturno-pro- svetni delavec, publicist, prijatelj mladih — človek širokega dulia. Njegovo življenje je bilo ena sama široka paleta barv; temne barve je vedno znal od- straniti s svojo močno vo- ljo, vedrim in optimistič- nim značajem. Stal je sre- di življenja. Drago Predan se je ro- dil 18. oktobra 1904 na ptujski gori v družini ma- lega kmeta in obrtnika. Družina je imela 14 otrok in kar trije so se odlo- čili za učiteljski poklic. Drago je študiral v Mari- boru in Ljubljani, učite- Ijeval pa v Majšperku, Stojnem selu, Preboldu, Vitomarcih, Mozirju tn Petrovčah; bil je šolski upravitelj in šolski nad- zornik v Mozirju in Celju Svoje delo je posvečal izobraževanju odraslih, u- stanovU Delavsko univer- zo v Žalcu in bil njen pr- vi direktor. Kot zavedne- mu Slovencu tudi Dragu ni bilo lahko. Po trimese- čnem zaporu so ga z dru- žino izselili v Srbijo, kjer se je vključil v narodno- osvobodilno gibanje. Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne politi- čne in družbene funkcije. S smrtjo Draga Predana je Zveza kulturno pros- vetnih organizacij izgubi- la dolgoletnega podpred- sednika. Njegove bogate izkušnje in nasveti so bili vedno v vzor vsem tistim, ki so želeli ustvarjati na amaterskem področju; s svojo prijateljsko besedo je vzgojil veliko jubiteljev ljudsko prosvetnega dela, posebej še ljubiteljev slo- venske pesmi. Poleg vest- nega plodnega šolskega dela je dolga leta vodil številne pevske zbore, re- žirai v amaterskih gleda- liških skupinah, deloval v organizacijah društva Pri- jateljev mJadine in kultur- no prosvetnih organizaci- jah v Celju in Žalcu. S posebno ljubeznijo je vo- dil sekcijo Etnografskega društva v Celju. Pomemb- no je tudi njegovo publi- cistično ustvarjanje. Bil je urednik Savinjskega zbornika, Andraževih raz- gledov, Libojskega zborni- ka sodeloval v Kotiniko- vem zborniku, napisal pe- trovško kroniko ob lOO- letnici šole itd . . Težko je v kratkem zapisu naš- teti vse njegovo ptibliciii- tično delo, toda vedno je vse opravljal s pi ?priča njem za ohranjevanje se- danjega življenja za pri- hodnje rodove. Za svoje bogato delo mu je družba izrekla šte- vilna priznanja: medalja za delo, zlata značka ob 40-letnici zleta Svobod v Celju, odličje Svobod s srebrnimi listi, zlata znač- lusova značka, zlata znač- ka ZPM, odlikovmenik v spo- minu ljudi. ŠTEFAN ZVIŽEJ VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU RAVNATELJICI POKRAJINSKEGA MUZEJA Ze pred dvema mesece- ma se je na seji našega uredništva razvila razpra- va o odpiralnem času ne- katerih ustanov, ki imajo poleg funkcije evidentira- nja in zibiranja tudi po- membno nalogo seznanja^ nja članov z našo pretek- lostjo. Stipe šuvar v sobotni prilogi Dela (17. januar- ja) ugotavlja, da so neka- teri muzeji odprti tedaj, ko so delovni ljudje v službi, oziroma ob najbolj neprimernem času — te- daj, ko le redki r^izpolaga- jo s časom, da muzej obi- ščejo. Kakor nas seznanja na- pis na vratih, je Pokrajin- ski muzej v Celju odprt vsak dan od 9. do 12. ure. ob siredah pa tudi popol- dan« od 14. do 16. ure, ob ponededjikih pa je zaprt. Torej v času, ko je veoi- 'na ljudi zaposlena. Takšen čas možnega ogleda je edi- no primeren za učenoe os- novnih in srodnjiih šol. Pokrajinski muzej je anan, vsekakor pa bi mo- ral biti bolj odprt deilov- nemu človeku, saj prav gotOTO ni njegova vloga samo v čuvanju in ureja- nju elcsponatov. Morda bo nekdo dejal, da je obisk ta. ko ali tako majhen, vendar ali je mogoče drugače ob takšnem »oglednem času« in dmgič, zaradi svoje za- prtosti najverjetneje ni dovolj afirmiran med ljudmi. In škoda da ni. MILAN SENICAIR 4. stran — NOVI TEDNIK št. 4 — 29. januar 1976 Žalski izvršni svet o NELIKVIDNOSTI •Na eiii izmed zadnjih sej Izvršnega sveta žalske ob- činske skupščine so posveti- li več besed tudi problemu nelikvidnosti v občini. Temu problemu posvečamo danes nekaj več besed. V letu 1974, zlasti pa v letu 1975 se je v občini dru- gič pojavila izrazitejša ne- likvidnost v primerjavi z obdobjem 1970—1973. Vzroki nelikvidnosti so bili različ- ni predvsem pa nekrita po- raba. Da bi odpravili nelik- vidnost, so v žalski občini v zadnjih obdobjih sprejeli več ukrepom'. Naštejmo jih le ne- kaj. Uvedli so popravek fi- nančnega rezultata iz naslo- va terjatev, prepisali so mi- nimum trajnih obratnih sred- stev z namenom, da se omo- goči oblikovanje porabe na podlagi družbenega proizvoda, ki je v zalogali, omejili pa so tudd uporabo določenih finančnih potencialov gospo darstva v bankah za nego- spodarske in neproizvodne investicije. Vsi ti ukrepi pa niso s potrebno učinkovitostjo vpli- vali na odpravo najpomemb- nejšega vzroka nelikvidno.sti, to je na nekrito porabo. Likvidnost gospodarstva ob- čine Žalec se je v obdobju do leta 1975 slabšala, kar ka- že gibanje nekaterih ekonom- skih kategorij. Hitreje od celotnega do- hodka so fKjrasle tako ter- jatve do kupcev, kot tudi zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga, medtem ko so bili krediti za obrat- na sredstva ob koncu sep- tembra za štiri odstotke manjši kot leto poprej. V prvih devetih mesecih lanskega leta so izkazovali najdaljšo vezavo terjatev or- ganizacije združenega dela Ferralit Žalec, Tovarna no- gavic Polzela, Hmezad TOZD Mešalnica, Hmezad TOZD Mirosan, Zavod za načrtova- nje Žalec, Avtoprevoz Šem- peter ter Komunalno pod- jetje Žalec. Razmeroma dol- go vezavo zalog gotovih iz- delkov pa so imele organi- zacije združenega dela Kera mična industrija I.iboje TOZD Keramika, Čebelarska zadru- ga Žalec ter Hmezad TOZD Eksport Žalec. Zaradi pomanjkanja obrat- nih sredstev so bile v ob- dobju januar-september blo- kirane med drugim organi- zacije združenega dela Keramika Liboje (217 dni), SIP Šempeter (171 dni) ter Opekarna Ložnica (67 dni). Eden izmed vzrokov slab- še likvidnosti gospodarstva je tudi pomanjkanje obrat- nih sredstev. Se posebej so se s tovrstnimi težavami sre- čevali v SIP Šempeter (pro- blem sedaj razrešen), LIK Savinja TOZD Pohištvo Šem- peter ter v Savinjskem ma- gaainu. Prav gotovo pa k slabša- nju likvidnosti prispevajo tudi tiste organizacije zdru- ženega dela, ki ustvarjajo iz- gubo. Še predvsem velja to za TOZD Opekarno Ložnica, Čebelarsko zadrugo m Hme- zad Žalec-TOZD Notranja trgovina. Najslabše likvidne organi- zacije združenega dela v le tu 1975 so bile SIP Šempe- ter, Keramična indus*.iija boje — TOZD Keramika ter Opekarna Ložnica in POZD Schmidt. Vsekakor pa je treba na koncu zapisati, da je značil- nost za področje žalske ob- čine ta, da gospodaf-stvo v veliki meri angažira svoja lastna sredstva. Vsekakor pa bo treba v bodoče v vseh organizacijah združenega dela ter v temelj- nih organizacijah dosledno i2svrševati naloge, zastavljene v njihovih akcijskih progra- mih, kot tudi v akcijskem programu Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec. V reševanje te problemati- ke pa se bodo morale tes- neje vključiti tudi Ljubljan- ska in Beograjska banka ter Sliižba družbenega knjigo- vodstva Žalec. JANEZ VEDENiK tekstilna prebold ZA URESNIČITEV Nedvomno je tekstilna to- varna Prebold ena izmed ti- stih organizacij združenega dela ne samo v žalski obči- ni, pač pa v vsej Sloveniji in Jugoslaviji, ki se lah.to z doseženimi rezultati v pre teklem letu zares pohvali. To velja tako za podrofje uspešnega gospodarjenja kot uresničevanja ustavne vsebi- ne samoupravljanja. To so tudi poudarili na letni skupščini osnovnih or- ganizacij sindikatov te orga nizacije združenega dela, ki je bila minulo soboto. Uspešnost gospodarjenja dovolj nazorno dokajoijejo nekateri podatki. Samo v zadnjih petih letih se je ce- lotni dohodek povečai z in- deksom 368, družbeni proiz- vod se je povečal ? indek- som 408, ob tem. da je šte- vilo zaposlenih ra.sio z in deksom 111. To je navsezad- nje tudi dokaz rečletnega uspešnega gospodarjenja pre- boldskih tekstilcev, ne pa odraz trenutne uspešnosti V lan-s^kem letu je vred nost izvoza znašala milijon 400 tisoč dolarjev. To je si- cer podatek, ki za tisoč član- ski delovni kolektiv t. rav- no pohvalen, vedeti pa mo- ramo, da dosegajo na tujem tržišču jugoslovanski proiz- vajalci tekstila mnogo slab- še cene kot doma. Položaj našega gospodarstva pa je tak, da brez deviznih sred stev v bodoče ne bo šlo. Prav zaradi tega predvide- vajo v Preboldu v letošnjem letu izvoz v vrednosti dveh milijonov ameriških dolar- jev. To hkrati pomeni manj dohodka, zato bo treba do sledno uresničevati stabiliza cijski program, ki so si ga zadali, vso skrb pa bo tre ba posvečati tudd varčeva nju. Da bodo lahko še naprej dosegali ugodne rezultate go- spodarjenja, je en sam po- goj. Treba je proizvajati ti- ste izdelke, ki jih trg po trebuje in ki so kurentni. Osnovno vodilo pri tem pa je, da se morajo z določe- nim izdelkom pr\'i pojaviti na domačem tržišču. In če jim bo to uspevalo tudi v prihodnje, ter se bodo še naprej borili za tako imeno vano marketing prodajo, po lem lahko smelo zrejo v bo dočnost. Seveda pa ob vsem tem ne smemo pozabiti nt kvaliteto izdelkov. Eden glavnih problemov, ( katerim se bodo srečali \ letošnjem letu v tekstilni to vami Prebold je ta, da p>o teče pogodba z nemškin partnerjem za proizvodnji ženskih hlačnih nogavic. Zj inozemskega partnerja delj trenutno v tej preboldsk organizaciji združenega dela okrog sto petdeset delavk, ki jih bo treba ustrezno za^ posliti. Rešitev pa so ze po iskali. Delavke bodo '.aposli. li v tako imenovani drobi>| konfekciji, za katero je na našem trgu vse več povprai sevanja. Sicer pa so na sobotni lel; ni skupščini osnovnih org» nizacij Zveze sindikatov » tekstilni jx>varni Prebold naj. prej pregledali delo treh oa novnih organizacij Pletenin, Tkanin in Skupnih služI] ter poudarili, da so delav ci v okviru sindikalnih sku pAT posvečali največ pozor- nosti vprašanjem uresničej vanja ustavne vsebine samo« upravljanja ter programu z« stabilizacijo in varčevanju. Pri razpravah o teh po" membnih vprašanjih so so« delovali tako rekoč prav vsi delavci. Rezultat teh kvalitet- nih in vsebinsko poglobijo nih razprav pa je bil ta, da so lani ustanovili dve temelj* ni organizaciji združenega dela TOZD Tkanine in TOZD Pletenine ter seveda Skupi ne službe. . Mnogo pozornosti so po^ svečali tudi vprašanjem stafl darda delavcev ter nenazad- nje rekreaciji. i Ob koncu naj omenimj še to, da bo v letošnjem Ja: tu končno rešen še en pro blem, ki jih tare že dolg^ leta. Poskrbljeno bo za ta plo malico. Pisali smo žej da je preboldska tekstilna ta vama soinvestitor gradnj< hotela v Preboldu, ki naj b bil dograjen do meseca sepl tembra. JANEZ VEDENII v zah. afriki Po zaslugi Kovtnotehne in seveda enaindvajsetih gospo- darskih delovnih organizacij celjskega in dn^ih območij je dobilo sodelovanje z deže- lami v razA^oju, zlasti pa z deželami zahodne Afrike, no- vo kvaliteto. Predstavniki teh kolektivov so namreč v ponedeljek dojKJldne podpi- sali siK>razum o sodelovanju pri skupnem nastopanju v deželah zahodne Afrike. Od- ločili so se torej za skupno, organizirano in pospešeno delovanje na področju dežel v razvoju. Za podpisnice tega spora- zuma bo v Abidjanu, na Slonokoščeni obali, delalo posebno poslovno predstav- ništvo celjske Kovinotehne. Nič kaj presenetljiv ni po- datek, da bo Kovinotehna nosila kar polovico stroškov za delo tega predstavništva. To hkrati pomeni, da se ta kolektiv, ki je tudi pripravil pHDsebno studio o skupnem nastopu v deželah zahodne Afrike, zaveda svoje druž- bene odgovornosti. Sicer pa program skupnega nastopa- nja zajema tudi vse obvezno- sti podpisnic, usklajevanje interesov in poslovne politi- ke, raziskave tržišča in ne nazadnje delitev poslovne odgovornosti. Delo ne bo lahko. Tega se > zavedajo vsi, čeprav si dežele? zahodne Afrike — F>oslovna skupnost bo zajela štirinajst takih dežel — želijo novih poslovnih stikov z novim; državami tn zlasti z Jugo- slavijo. Navzlic temu bo tu- di na tem tržišču ostra bor- ba zaradi konkurence izdel- kov, njihove kvalitete in ne nazadnje cen. Prav tako je na dlani, ia ne kaže biti pri tem poslov- nem sodelovanju nestrpen. Poslovni uspehi ne bodo vid- ni takoj. Gre za prve kora- ke na tem področju v več- jem in bolj organiziranem obsegu in zato za uspehe. ki se lahko pokažejo šele sčasoma. S podpisom sporazuma o sodelovanju pri skupnem na- stopu v deželah zahodne Afrike so kolektivi sprejeli tudi veliko družbenopolitič- no odgovornost. Ob podpisu sporazuma je o delu odbora podpisnic te- ga dokumenta govoril pred- sednik odbora in hkrat: di rektor TOZD zimanja tr- govina Kovinotehne Vinko Kramžar. O pomembnosti te odločitve pa sta na svečano- sti spregovorila še v imenu podpisnic Franjo Adamlje. direktor Kostroja v Sloven- skih Konjicah in Bernard Krivec, glavni direktor Ko- vinotehne. M. B. gt.4 —• 29.|anuar 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 območje železničarji imajo p>odpo- xo. Veliko razumevanje pov- sod. Navzlic dejstvu, da se gospodarstvo na sploh ne more ponašati s pre'"elikim ostankom dohodka, bo po- magalo, da bo železnica reši la nekatere svoje probleme. 2goče. In tudi boleče. Tem- t>olj, ker je njihova rešitev v prvi vrsti odvisna od si- stemskih ukrepov. Zato tu- di skorajšnje podpisovanje treh samoupravnih sporazu- mov ne prinaša končne re- šitve. Ta je le začasna. v okviru akcije, ki jo je sprožila samoupravna interes- na skupnost za železniški in luški promet Slovenije, so železničarji celjskega vozli- šča napravili vse, da so na- šli stik z gospodarstvom in ga seznanili z ukrepi in se- veda problemi. Ta akcija je tekla tudi ob pomoči med- občinskega sveta SZDL, ena- kega foruma sindikalne or- ganizacije in pozneje skoraj v sleherni temeljni organi- zaciji združenega dela. Železničarji F>onujajo v podpis tri samoupravne spo razume. Prvi se nanaša na nadomestilo v lanskem letu izpadlih transportnih dohod kov v temelljnih organizaci- jah združenega dela. Gre za okoli 45 milijard starih di- narjev. Drugi sporazum se navezuje na združevanje sred- stev za financiranje razvo- ja železnice v letih 1976 do 1980 in tretji sporazum na združevanje sredstev za fi nanciranje razvoja luške in- frastrukture, prav tako v naslednjem petletnem obdob- ju, v vseh treh primerih gre za prispevne stopnje v različnih višinah, od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD v letu 1975. Vse tri samoupravne spo- razume naj bi gospodarstvo FKxlpisalo do konca tega me- seca. Glede na razumevanje, ki so ga bili železničarji de- ležni ob srečanju s pred- stavniki gospodarstva, priča- kujemo, da bo tudi ta izred- no pomembna družbeno po- litična naloga rešena pravo- časno in v celotnem obsegu! In še enkrat, to je začas- na rešitev. Perspektiva tiči v sistemskih ukrepih. Kot vse kaže, tudi nanje ne bo treba dolgo čakati. Preuče- vanje teh poti je že nakaza- no, železničarje »tepe« pet- razredni tarifni sistem, udar- ja jih dejstvo, da niso ure- jeni odnosi med cestnim in železniškim tovornim prome- tom. Dogovor na tem pod- ročju bo več kot nujen. Se- veda so odprti še drugi pro- blemi. Ni jih malo in pred njimi ne kaže zapirati oči. Saj gre za rešitev vprašanj, ki naj tudi delavcu na želez- nici in v luki ragotovijo ne samo normalno delo, ustvar- janji dohodka in njegovo delitev, razširjeno reproduk- cijo itd. v zdajšnjem času, marveč še zlasti v perspekti- vi. M. BOŽTC V petek so delavci Konusa volili nove člane v samou- pravne organe celotne organizacije, pa tudi temeljnih or- ganizacij združenega dela. Izvolili so nove člane centralne- ga delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole, v te- meljnih organizacijah pa delavske svete, komisije za med- sebojne odnose in odbore delavske kontrole. Delavci so vo- lili na šestindvajsetih voliščih, iz Konusa pa poročajo, da so volilni rezultati zelo dobri FOTO: V. LUSENC POPRAVEK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE v članku o obisku pred. sednika Skupščine Slove- nije Marijana Breclja v Žalcu, ki je bil objavljen v prejšnji številki Novega tednika, smo napravUi ne- ljubo pomoto, ko smo omenili, da je bil družbe- nopolitični zbor žalske ob- činske skupščine do sedaj največkrat nesklepčen. Za- pisati bi morali namreč, da je bil že nekajkrat na robu sklepčnosti. Za neljubo napako se opravičujemo. LAŠKO:JAVNE RAZPRAVE O SREDNJE- ROČNEM PLANU SO V TEKU že od 20. januarja pote- kajo po krajevnih skupno- stih in organizacijah zdru- ženega dela jajvne razpra- ve o srednjeročnem planu občine Laško. Osnutek plana je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Ce- lje FK> naročilu izvršne- ga sveta skupščine občine Laško. OkoU 2000 izvodov osnutka plana so razpo- slali v javno razpravo vsem delegatom družbe- nopolitičnega zbora, dele- gatom zbora krajevnih skupnosti tn vsem delega- tom za samoupravne inte- resne skupnosti v krajev- nih skupnostih. V delov- nih organizacijah je dobi- lo oSiiutke plana 30 od- stotkov zaposlenih, pred- vsem vodilni kadri, pred- stavniki sindikata in sa- moupravnih organov ter vsi delegati. Javna razprava bo iK>te- ka!a do 20. februarja, do takrat hočejo dobiti čim- več pripomb, istočasno pa bo potekalo tudi usklaje- vanje plana. V okviru predpriprav je SZDL že v decembru skli- cala predstavnike krajev- nih organizacij SZDL, ob- činski sindikalni svet pa predstavnike sindikalne organizacije v TOZD, da bi kot razlagalci plana dosegli boljši uspeh. Ce bo razprava potekala po predvidevanjih, bodo v marcu osnutek prečistili, v aprilu pa bo Zavod za na- predek gospodarstva izde- lal predlog plana, konec istega meseca pa bo sred- njeročni plan občine La- ško lahko sprejet. SPBNDL TURIZEM LE NA SKUPNI POTI »Čeprav gre trenutno le za smernice o predvideni Integraciji kolektiva go- stinskega p>odjetja Turist v Mozirju s celjskim Iz- letnikom oziroma še fk>- sebej z enoto rekreacij- skega centra na Golteh, Je na dlani, da je ta pot skupnega dela in zatorej enotnega obravnavanja go- stinskega in turističnega razvoja v Gornji Savinjski dolini tista, ki vodi na- prej, ki pelje h krepitvi te dejavnosti ito zato roje- ne večje afirmacije. Dru- ge poti ni. Naš kolektiv bo o tem razpravljal na seji delavskega sveta na začetku februarja, in pre- pričan sem, da se bo od- ločil za skupno pot,« je med drugim dejal Ivan Zupan, direktor Turista. Navzlic tej optimistični In seveda utemeljeni na- povedi je pred napoveda- no integracijo še vrsta problemov, ki Jih bo tre- ba rešiti oziroma vsaj na- kazati pota rešitve prav kmalu. Največja prednost na- povedane Integracije je prav gotovo v združitvi vseh gostinskih in turi- stičnih sil v Gornji Sa- vinjski dolina. Po mne- nju izvršnega sveta mo- zirske občinske skupšči- ne naj bi v skupen pro- gram reševaiija tega vpra- šanja stopilo tudi zadruž- no gostinstvo. Ne gre za fizično povezavo, marveč za vključitev v enoten program, v težnjo, da bi enkrat za vselej odpra- vili v občini večtirnost na gostinskem in turističnem področju. Enotnost turi- stičnega in gostinskega dogajanja v mozirski ob- čini je f>o predvideni in- tegraciji prva in največja pridobitev. Odprta vprašanja pa so tudi finančnega značaja. Res je, da bi z integraci- jo združili tudi sredstva. Toda, ta, vsaj zaenkrat, ne bi bila tolikšna, da bi z njimi lahko rešili vpraša- nja, ki jih morajo. Zato naj bi v tem obdobju dobih odgovor na vpra- šanje, kako je z iiivesti- cijskimi sredstvi, kako s sodelovanjem poslovnih bank in drugih. Prav ta- ko bo treba povedati, in to na gias, kdo in kako bodo knU dosedanjo izgu- bo Golt. Predvidena integracija odpira skupna pota na tr- žišču, v propagandi, v re- ševanju kadrovskih vpra- šanj in podobno. To so velike prednosti, ki se j in v Gornji Savinjski dolini dobro zavedajo. Prav tako bodo morali uveljaviti enotno glavno recepcij s ko službo in še kaj. Za to so pogoji. V enotnosti turističnega in gostinskega razvoja v dolini so šli še naprej in nakazali možnosti za povezavo planinskega do- ma z novo delovno orga- nizacijo. Kakšno obliko naj bi dobila, še ni dolo- čeno. Povsem umestna je tež- nja, da naj bi v vsakem večjem kraju mozirske občine določiM nosilca tu- rističnega in gostinskega razvoja na tistem območ- ju. To naj bi bile večje, sicer pa dobro organizira- ne gostilne ali hoteli s primernim številom sob za tujce in seveda z ustre- zno restavracijsko zmog- IjiTOstjo. To pa tudi po- meni, da bo treba nekaj sredstev nameniti za do- polnitev in ureditev neka- terih gostiln oziroma ho- tela Planinka na Ljub- nem. V kolikor bodo iz- polnili to nalogo, pot-em tudi sprejem večjega šte- vila gostov, izletnikov, ne bo problematičevi. Gre na- mreč za dejstvo, da ima Gornja Savinjska dolina najboljše pogoje pred- vsem za izletniški turizem. Ta pa bo terjal določene naložbe tudi v Logarski dolini. Planinski dom mo- ra biti takšen, da bo lah- ko sprejel in takoj pogo- stil več sto turistov, izlet- nikov. V Solčavi bo treba oicre- piti in urediti predvsem en obrat in povečati ne le restavracijsko kapaciteto, marveč tudi število ležišč. Po rešitvi vprašanja kli- čejo tudi Luče. Na vsaik način bo treba dobiti več- ji restavracijski - prostor, vsaj s sto sedeži. Ustrezni posegi bodo nujni tudi v Gornjem gradu. Program za Ljubno obsega ureditev bifeja v kletruh prostorih hotela Planinka in s tem povečanje restavracijskih. V Rečici ob Savinji ni predvidenih večjih naložb, zato pa tesnejše sodelova- nje z zasebaimi dajalci turističnih sob. Program za Mozirje ima več etap. V prvi naj bi pri Turistu povečali restavracijske prostore in število ležišč. V drugi, ki pa je bržčas časovno nekoliko odmak- njena, naj bi zgradili nov hotel, avtomatsko keg'lji- šče, druga igrišča, pokriti bazen in še kaj. V prvi fazi je predvidena celo ureditev dvosteznega keg- ljišča v domu Partizana. Gostilna v Nazarjih kliče po temeljiti ureditvi. V Mozirju naj bi v tem času dobili še novo avto- busno postajo z bifejem. Toda sredstva za to na- ložbo bodo morali zagoto- viti drugi in ne gostinski oziroma turistični delavci. Določena dela bodo nuj- na tudi na Golteh, saj iz- gradnja centra še ni za- ključena. Tak je torej okvirni pro- gram m za njegovo ure- sničitev bo treba že na začetku poti zagotoviti sredstva. Svoj prispevek k živah- nejši turistični dejavnosti naj bi dali tudi zasebni- ki, ki oddajajo sobe. Isto velja za kmečki turizem, ki bi moral dobiti večjo širirKT. Za to so vsi p>ogo- ji. Pri tem f>a bo treba uresničiti tudi določila re- publiškega sporazuma o kreditiranju malega go- spodarstva. Načrti so torej tu, pri- zadevanja so znana. Ne- kaj vprašajev je še nad organizacijo združenega gostinstva. Toda, ne tako pomembnih in bolečih. Pot je torej nakazana. Pot enotnega in skupnega obravnavanja gostinstva in turizma v mozirski obči- ni. Prav bi odlo, da bi po njej začeli hoditi čim- prej. Cas hiti. Hitro, zelo hitro. Zamude niso hva- ležne, niti spK>dbudne, ka- dar je odločitev za zdru- žitev sil, sredstev, znanja, kadrov itd. utemeljena. M. BOŽIČ 6. stran — NOVI TEDNIK St.4 — 29. januar 1976 gasilstvo v konjicah NAČRTNO! Konec preteklega leta so člani občinske gasilske zveze v Slovenskih Konjicah pro- slavili 20-letnico svojega de- lovanja. Na občnem zboru zveze so pregledali bero dvaj- setletnega dela in ugotovili, da so dobri rezultati ojjazni na vseh področjih: pri dvi- gu števila članstva, izboljša- nju opreme in pri strokov- nem izpopolnjevanju kadrov. Se posebej pa so konjiški ga- silci p>oudarili vek pvomen so- delovanja z večino organiza- cij združenega dela v občini. V Gasilskem domu v Slo- venskih Konjicah sem poiska- la Franca Jelenka, tajnika ob- činske gasilske zveze in ga povprašala, po najbolj aktu- alnih nalogah zveze v seda- njem obdobju. »Morda bi najprej veljalo omeniti to,« je dejal Franc Jelenko, »da pripravljamo srednjeročni program dela za obdobje do leta 1980. Naša zveza je bila tudi med prvi- mi v celjski regiji, ki je že leta 1970 pripravila prvi sred- njeročni program in ga tudi v r.pldti uresničila. .Se več. Plan dohodkov smo celo sto odstotno presegli. V tem pr- vem srednjeročnem obdobju smo največ pozornosti name- nili nabavi nove opreme, v novem srednjeročnem progra- mu pa smo si zastavili pred- vsem naloge v zvezi z naba- vo zaščitnih sredstev za ga- silce.« »V občini pripravljate vse potrebno za ustanovitev sa- moupravne interesne skup- nosti za požarno varnost. Ka- ko se vaša zveza vključuje v te priprave?« »Z odlokom občinske skup- ščine smo že v lanskem letu imenovali iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti. Ven- dar pa kaj več &e nismo sto- rili, ker čakamo na sprejetje zakona v zvezi s požarno var- nostjo. Šele potem bomo lah- ko naredili vse za ustanovi- tev skupnosti.« »Gasilska dr\ištva v občini so že sprejela nove statute, ki uvajajo precej novosti v njihovo delo. Katere so le-te. »Društva so že sprejela sta- tute in pravila, ki vnašajo v njihovo delo nekaj novosti. Tudi občinska gasilska zveza sedaj pripravlja nova pravi- la, ki bodo usmerjala aktiv- nost članov v tri glavna po- dročja: na FKjdročje vzgoje občanov o požarni varnosti, preventivnih pregledov manj- ših tozdov in obrtnih delav- nic ter strokovne priprave operativne enote, ki bodo opremljena za hitro in učin- kovito ukrepanje v vseh po- gojih.« »Kako pa se vaša zveza po- vezuje z družbenopolitičnimi organizacijami in občani ko- njiške občine?« »Zveza je res dobro pove- zana z vsemi družbenopolitič- nimi organizacijami v obči- ni, tako s Socialistočno zve- zo, sindikati, Zvezo komuni stov in drugimi. Tudi z obča- ni se dobro povezujemo, o čemer govori tudi podatek o prirastu članstva v zadnjih le- tih. Največja pomanjkljivost je ta, da se ne povezujemo z občinskim štabom civilne za- ščite, katere sestavni del smo. Zveza in štab civilne za- ščite sprejemata svoje pro- grame, nabavljata novo opre- mo, naše delo pa je pravza- prav isto. Marsikaj bi lahko še storili ravno na tem po- dročju povezovanja s civilno zaščito.« DAMJANA STAMEJCIC GORSKI DOM ZAPRT Gostišče Gorski dom je za- prto. Zaprta je prijetna tu- ristična postojanka, ki spa- da med drugim v znano In dobro obiskovano planinsko transverzalo Kumrovec—Kum. V njeni neposredni bližini je znan kulturno zgodovinski spomenik, cerkev in kapeli- ce na Gorah, ki jih letno obišče precej ljudi. Vsi ti ljudje, recimo Jim turisti. bodo sedaj ostali brez pri- jetnega zatočišča, šmarska občina, ki ima tako ali tako že precejšen deficit na po- dročju gostinstva, pa brez še enega gostinskega lokala. In končno: Gorski dom, po- leg Boča edina planinska po- stojanka, .spada tudi v ob- močje krajinskega parka, ki bo takšne objekte še kako potreboval. celodnevne šole VEDNO VEC V drugem polletju letošnje- ga šolskega leta bodo v Pre- boldu kot prvi v žalski obči- ni pričeli s celodnevno osnov- no šolo. Za več besed o tem smo zaprosili analitika za družbene službe pri skupšči- ni občine 2alec VERO GREŠNIK. »Že pred dobrim letom dni smo se začeU v naši občini z vso resnostjo pripravljati za prehod na celodnevno os- novno šolo. Za Prebold smo se odločili predvsem zaradi tega, ker smo dobro vedeli, da bodo tam najboljši pro- storski pogoji. Osnovna šola Prebold je namreč letos dobi- la nove učilnice, adaptira- na je tudi stara šola, tako, da prostorskih problemov ne bo. Februarja bomo prešli na celodnevno osnovno šolo s pr- vima dvema oddelkoma. Se pravi, da bo celodnevna šo- la potekala v štirih razredih. V celodnevno bivanje bo ta- ko zajetih okrog sto učencev. Same priprave so potekale ze- lo koordinirano in to s skup- ščino občine. Koordinacij- skim odborom za uvedbo ce lodnevne šole pri občinski konferenci socialistične zveze ter z ostalimi družbenopolitič- nimi organizacijami. Prav ta- ko so pri pripravah izredno dobro delovali tudi učitelji na preboldski osnovni šoli, ki so si med drugim ogleda- li potek takega pKDuka v dru- gih občinah, kjer že imajo celodnevno šolo. Brez dvoma so na ta način dobih precej izkušenj ter izmenjali izkuš- nje, ki jim bodo še kako pri- šle prav pri njihovem delu. Tudi finančno smo reševali start za prehod na celodnev- no šolo zelo konkretno. O tem je razpravljala občinska izobraževalna skupnost. Njen izvršni odbor je najprej odo- bril sredstva v vrednosti 25 starih milijonov za nabavo prepotrebne opreme in učil, kar je vsekakor pogoj za uspešen začetek. Pri konkret- ni realizaciji programov smo ugotovili, da so ta sredstva preskromna. Treba je še na- baviti fotokopirni stroj .. Glede kadrov smo 'na sa- mem začetku mislili, da bodo nastopile večje težave, kot so v resnici bile. Z zanimanjem vodstva šola in z ustreznimi pravočasnimi razpisi lahko danes z veseljem povemo, da so kadri zagotovljeni, seveda pa bo treba določene interes- ne dejavnosti reševati z zu- nanjimi sodelavci. Tako so se v izvedbo projekta uspeš- no vključili predstavniki ob- činskih samoupravnih interes- nih skupnosti in vzgojnovar- stvenega zavoda. S starši smo sklicali roditeljski sestanek, na katerem so predstavniki koordinacijskega odbora, ki pripravlja prehod na celo- dnevno šolo, povedali, kakšne prednosti nudi celodnevna os- novna šola. Ob zaključku smo z zadovoljstvom ugotovili, da so starši celodnevno osnovno šolo sprejeli kot potrebo, ki je današnjemu času še kako potrebna.« JANEZ VEDENIK PORAST INVALIDNOSTI V CELJU v preteklem tednu so se zbrali na občnem zboru čla- ni društva invalidov Celje, ki so svoja pravila prilago- dili delegatskemu sistemu. Med drugim so zelo ostro obravnavilli pretiran stalež bolnikov, ki ga je bilo mo- goče zapaziti v preteklem le- tu v celjski regiji. Izredno pa je porastel tu- di procent delovnih invali- dov, zlasti v zadnjih dveh letih. Dvignil se je kar za 4,6 odstotka, za to pa .so im-alidi na svojem zadnjem občnem zboru iskali krivca. Našli ga seveda niso, opozo- rili pa so na dejstvo, da de- lovne organizacije prehitro predlagajo svoje člane za invalidsko upokojitev. Sicer pa pričakujejo inva- lidi z novim delegatskim si- stemom, ki jim omogoča prodreti v temeljne organi zacije združenega dela, kra- jevne skupnosti in interesne skupnosti, boljše rezultete, ker bodo lahko z neposred- nim kontaktom vplivali na različne odločitve. Z. S. otok PROSTI CAS MLADIH Prosti čas je razen družine in šole eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj osebnosti mlade- ga človeka. Rezultati raziskav kažejo, da na vse- bino in način preživljanja prostega časa osnoimo- šolskega otroka vpliva v dveh desetinah šola, v treh desetinah družina, v petih desetinah pa oko- lje. Na polovico prostega časa osnovnošolskega otroka družina in šola torej nimata nobenega vpliva, ampak je otrok prepuščen samemu sebi in raznim vplivom iz okolja. Ti vplivi so pa več- krat negativni in odklanjajo zdrav razvoj mlade osebnosti. Vsekakor je nujno potrebno, da skuša- mo vpliv negativnih dejavnikov, ki delujejo na otroka v njegovem prostem času, zmanjševati in preprečevati. To lahko med drugim dosežemo tudi s tem, da čimveč otrok vključimo v organizirane prostočasne dejavnosti. Teh dejavnosti, v katerih bi otrok svoj prosti čas preživljal organizirano in pod strokovnim vodstvom, pa je v otrokovem do- mačem okolju, v krajevni skupnosti, premalo. Otrokom bi morali torej nuditi več možnosti za primerno in pedagoško smiselno preživljanje pro- stega časa- V Celju se pripravljamo, da bi organizirali v krajevnih skupnostih takšne oblike prostočasnih dejavnosti, ki bi pritegnile čimveč naših otrok. V začetku oktobra lanskega leta je bilo v Celju strokovno posvetovanje o problematiki organizi- ranega preživljanja prostega časa mladih. Nato so sledile intenzivne priprave (program, kadri, prostori, materialna sredstva idr.) za organizira- nje prostočasnih dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke na Otoku (krajevne skupno- sti Slander, Kajuh in Savinja). Osnovno politiko problematike organiziranega preživljanja prostega časa mladih je sprejel v svoj program dela svet za socialno politiko pri občinski konferenci SZDL, nosilec teh priprav pa je Društvo prijateljev mla- dine Otok-Celje. DPM Otok je v sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladine. Centrom za socialno delo, Pedagoškim šolskim centrom in VVZ Anice černejeve že pripravilo predlog pro- grama razvijanja organiziranih prostočasnih de- javnosti za predšolsko in osnovnošolsko mladino v krajevnih skupnostih šlander, Kajuh in Savi- nja, zaključujejo pa že tudi priprave glede kadrov, p^-ostorov in materialnih sredstev. Ta program predstavlja obogatitev programa dela DPM Otok in kmalu bodo na Otoku v Celju začele delovati različne oblike organiziranih prostočasnih dejav- nosti. Starši na Otoku! že sedaj vas vabimo, da svoje otroke vključite v organizirane prostočasne de- javnosti. Ne pustite svojega otroka prepuščenega samemu sebi, ampak naj vaš otrok del svojega prostega časa preživlja organizirano in pod vod- stvom. BRANKO BUT delavska kontrola KAKO DELA Miinilo je kar dve leti, od- kar smo uvedli samoupravno delavsko kontrolo v vseh organiziranih oblikah zdru- ženega dela. V tem obdobju se je že nekajkrat preverjalo rezul- tate dela komisij za samo- upravno delavsko kontrolo v TOZD. Da bd dobili realno oceno stanja, je komisija za samo- upravljanje pri občinskem sindikalnem svetu opravila razgovore v 38 TOZD. Ugo- tovljeno je bilo, da imajo v vseh delovnih sredinah us- tanovljene komisije za samo- upravno delavsko kontrolo, pravilnike in programe dela. V nekaterih sredinah se je tudi pokazalo, da so bile te komisije dokaj aktivne. Prav tako pa je bilo tudi ugotovljeno, da pa bistvene- ga — zaželenega cilja ni- smo povsod dosegli. Pri tem imamo v mislih vsebinski premik pri nadaljnjem uve- ljavljanju samouprarae de- lavske kontrole. Aktivnost na tem področju izrazito zaostaja zlasti v tem, da delavska samoupravna kontrola še ni dobila enako- praven položaj, da se v veči- ni primerov delo od\-ija ob slučajnih pojavih, da je š« odpor nekaterih stiiiktur, Id zavirajo delo samoupravni delavske kontrole tn da s« strokovne službe premalo angažirajo pri zbiranju po trebnega materiala. Prav tako je bila izražen« potreba i>o intenzivnem ua posabljanju in izobraževanj« članov komisij za samouprav no delavsko kontrolo za nji hovo lažje in učinkovitejSt delo. Vsekakor bo ob teh odpr tih vprašanjih potrebna ved ja politična podpora in pri sotno.st političnih organiaa cij v TOZD, ki bodo moral izpostaviti odgovornost vsel dejavnikov pri uveljavljanji) samoupravne delavske koo trole. VIKI KRANJA KONJICE: ZA BOLJŠE DELO v Sloven.skih Konjicah so pripravili vse potrebno za ustanovitev skupnih strokov- nih služb šestih občinskih skupnosti: izobraževalne, skupnosti otroškega varstva, kulturne skupnosti, telesno- kultume skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva in razi- skovalne skupnosti. Tudi si- stemizacija delovnih mest je že sprejeta, v teh dneh pa poteka razpisni postopek za pridobitev potrebnih kadrov. V skupnih strokovnih služ- bah bo zaposlenih pet delav- cev, dejavnost službe pa bo- do financirale vse interesne skupnosti glede na delež na- log, ki jili bo zanj opravlja- la služba. Prednosti skupnih strokovnih služb je veliko, najvažnejša pa je ta, da bo delo skupnosti teklo usklaje- no in da bo sklic skupščin vseh intresnih skupnosti od- slej enoten. To pa bo ne- dvomno velikega pomena za delo delegatov .splošnih de- legacij. D. S. §t.4 — 29. januar 1976_ NoVI TEDNIK - stran 7 krajevna skupnost strmec TEŽAV RES NE MANJKA Prihodnje leto bo osrednja proslava ob prazniku občine Celje v Strm- cu. Občani te krajevne skupnosti si seveda prizadevajo, da bi zaradi tega še posebej lepo uredili svoj kraj, da bi asfaltirali cesto, uredili kulturni dom, napeljali telefon... Želja je veliko, ravno toliko pa tudi problemov, ki tarejo občane. Da bi izvedela čimveč o težavah, s katerimi se sreču- jejo v tej krajevni skupnosti ter prisluhnila tudi pobudam za njihovo reši- tev, sem se udeležila širšega razgovora s predstavniki krajevne skupno- sti. Razgovora so se udeležili: Ivan Jezernik, Avgust Golob, Mira Šeško, Boris Žirovnik, Adica Pešak, Alojz Drgajner in Tone Pešak. Veliko je težav in proble- mov, s katerimi se že dolgo ubadajo občani krajevne skupnosti Strmec in ki po- stajajo iz leta v leto vse bolj pereči. Med njimi je na vidnejšem mestu prav gotovo problem v zvezi s šolo v Soc- ki, ki dela v napol razpadlih in neprimernih prostorih sta- re graščine. Občani pravijo, da šole ni moč več popravlja- ti, toliko je že dotrajana. Bo- je se, da bi prišlo zaradi ne- stabilnih zidov nekega dne do ^nesreče, ki bi lahko hudo prizadela katerega od učen- cev. Pravijo, da bi morala celjska občina na kakršenko- li način rešiti ta problem, pri- pravljeni so celo prispevati polovico potrebnega denarja za izgradnjo nove montažne šole, kjer bi lahko uredili tu- di oddelek otroškega varstva za predšolske otroke. Obča- ni pa so najbolj prizadeti za- to, ker v srednjeročnem pro- gramu razvoja celjske obči- ne ni vključena izgradnja no- ve šole v Socki, prav tako pa tudi ne adaptacija osnovne šole v Strmcu. V slednji bi namreč želeli čimprej zago- toviti pogoje za podaljšano bivanje otrok v šoli, če že ne za celodnevni pouk. Veliko je občanov, ki se vozijo vsak dan na delo v Celje, Vojnik in drugam, večina njih pa že- li, da bi imeli njihovi otroci zagotovljeno v šoli poleg ma lice tudi kosilo. To pa ob sedanjih pogojih v šoli ni naogoče. V Socki se krajani upravi- čeno jeziko tudi zaradi Mer- xove trgovine, v kateri sicer lahko kupijo marsikaj, le naj- važnejšega živila — kruha — ne! Trgovina namreč nima iirejenih prostorov, zato sa- ^iitarna inšpekcija ne dovoli prodaje kruha. Zato morajo hribovski kmetje hoditi ponj tudi po ure daleč v Strmec. To pa tudi še ni vse. Last- ne pogodba o najemu prosto- sedaj trgovina, je zahteval, ^a mora Merx v najkrajšem času izprazniti prostore,' saj ^ pogodba o najemu prosto- rov že izteka. Predstavniki "*erxa pa pravijo, da v Socki bodo postavljali nove tr- govine, ker se jim to ne iz- Wača. Tako postaja odprto ^rašanje oskrbe za osem ^ občanov, ki živijo v Soc- in njeni okolici. Omeniti ^^am, da imajo podobne za- plete s trgovino tudi v Strm- cu. Tik ob trgovini je nam reč veterinarska ambulanta, pred katero je predvsem v poletnih mesecih velikokrat zbrano kar lepo število go vedi. O tem, kako v takih dneh smrdi v trgovini, ni vredno posebej govoriti. Gotovo pa je problem ok- rog asfaltiranja ceste ^Str- mec—Socka—Vitanje za ob čane krajevne skupnosti Str- mec najbolj pereč. Z njim se ubadajo že od leta 1962, ko je bila ta cesta še regionalne- ga značaja, aktualen pa je še danes, ko je postala po novi razvrstitvi ta cesta občinska. Prebivalci so menili, da bo poslej morebiti lažje in da bo občina le zbrala denar za as- faltiranje šestih kilometrov ceste. Obljube so prihajale od vsepovsod, cesta pa je še vedno neasfaltirana in zelo, zelo prašna. Občani so konč- no sami poprijeli za delo. Or ganizirali so akcijo, s katero so želeli sami zbrati potre- ben denar. A zalogaj je bil za občane prevelik, zato ak- cija ni uspela. Klobčič, v ka- terega je bila zavita cesta pa se je pričel počasi odvija- ti lani ter se na zadnji seji občinske skupščine dokončno odvil letos. Delegati občinske skupščine so namreč spreje li določene kriterije v zvezi s f na.nciranjem ceste Str- mec—Socka—Vitanje. Po teh kriterijih bodo občani sami zbrali okrog TiO milijonov sta- rih dinarjev za asfaltiranje ceste, nekaj čez 40 milijonov bodo prispevale vse tiste TOZD in OZD, ki cesto v največji meri uporabljajo (tu je predvsem Gozdno gospo- darstvo Celje, Merx Celje, Hmezad 2alec, Kovinar Vi- tanje in TKI Vitanje), osta- la sredstva pa bo prispevala širša družbena skupnost iz različnih virov. Prva zemelj- ska dela na odcepu dobmske ceste proti Strmcu so ravno v teh dneh že opravljena, ob- čani pa menijo, da bo na ce- sto v najkrajšem času polo- žen tudi asfalt. Tako bi lah- ko že letos nadaljevali z asfal- tiranjem ceste od Strmca proti Socki. še vedno bi lahko zapisa- la o težavah, s katerimi se srečujejo občani krajevne skupnosti Strmec. Lahko bi pisala o zapletih okrog zazi- dalnega načrta strmec, ki je po besedah sogovornikov ne- sprejemljiv in zaradi katere- ga pomanjkljivosti se je iz kraja izselilo že več ljudi. Med drugimi tudi dva učite- lja, ki sta za kraj, kot je Str- mec, več kot dragocena. Ve- ljalo bi zapisati o težavah v zvezi s sušilnico za hmelj, ki bi jo želeli krajani spremeni- ti v kulturni dom. In še kako upravičeno, saj je bila stav- ba takoj po vojni tudi graje- na kot kulturni dom. O pro blemih, ki s© še kako prisot- ni med občani krajevne skupnosti Strmec, pa bomo v prihodnjih številkah, našega tednika še govorili. Tudi za- to, ker so za rešitev nekate- rih od teh problemov že na- kazane možne rešitve. DAMJANA STAMEJCIC Boris Žirovnik, predsednik izvršnega odbora krajevne konference SZDL: »Občani se vključujejo v vse akcije v krajevni skupnosti, vendar pa vsega le ne zmorejo op- raviti sami brez pomoči šir- še družbene skupnosti«. Pogled na staro graščino v Socki. ki kljub razmajanim zidovom še vedno služi tudi kot šola. štore v Pacienti in osebje zobo- zdravstvene ambulante v Što- rah so si že dolgo let želeli boljših naprav in opreme te ambulante, saj je bilo delo ob zastarelih napravah izredno težko, bila je potreb- na izredna potrpežljivost osebja iu pacientov, da so vzdržali v takih razmerah. Nekateri pacienti so odha- jali v ambulante v Cel,ie. Zdaj so zadovoljni eni kot drugi. Zobozdravstvena am- bulanta je opremljena z naj- sodobnejšimi stroji. Posebno pade v oči nov stroj z več funkcijami, znamke Unit — elektra. K, na turbinski po- gon, z vrtalko, napravo za izpiranje s toplo in hladno vodo, s svojim reflektorjem za osvetlitev delovnega polja; zamenjan je tudi stari stol za paciente, ki ,]e bil odpisan že leta 1959, zdaj je tu nov zobozdravstveni stol. V zobotehniškem labo- ratoriju pa opaziš najprej novo mizo, ki pa ni navadna delovna miza z nekaj preda- li, temveč je ta zobotehniš- ka miza eden najsodobnej- ših tovrstnih artiklov. Vg^ra- jcno ima električno vrtalko, sesalko, ima svoj reflektor instalacijo za plin, ventila- tor, ki preprečuje vdihava- nje prahu; tu so turbinske glave za namestitev svedrov, tu je »tihi asistent« — oma- rica za instrumente. V so- sednji delavnici pa so prido- bili stroj za obrezovanje mavca. Nova oprema je stala ok- rog 17 milijonov dinarjev, od tega je prispeval kolektiv železarne 12 milijonov, Zd- ravstveni dom Celje pa 5 mi- lijonov din. Tako je kolek- tiv delovne organizacije že- lezarnc zopet pokazal veliko razumevanje za reševanje pereče zdravstvene proble- matike, za kar mu je oseb,je in laboratorija resnično hva- ležno, enako tudi pacienti, ki prihajajo v to ambulanto iz Štor ter bližnje in daljne okolice. Zdaj tudi ne bodo več sprejemali pacientov med delovnim časom, saj je am- bulanta z laboratorijem od- prta dnevno od 6. do 19. ure. Velik prihranek torej tudi pri delovnih organizacijah! CELJE: KRITIČNO O KLUBU OZN v prostorih Mla.dinske- ga kluba v Celju je bila pred dnevi druga seja predsedstva OK klubov OZN Celje. Žal udeležba ni bila polnoštevilna, pred- vsem zaradi neresnosti srednješolcev. Ekien izmed vzrokov za sklic seje je bila nedelavnost nekaterih članov, ki so naziv, ne pa tudi delo funkcij sprejeU. Povsem to velja za študij- sko komisijo in njenega predsednika Smiljana Sti- plovška, ki se po izvolitvi, kljub mnogim oix>zorilom, še ni pojavil na uradnih urah v prostorih občinske konference klubov OZN. Zaradi neresnosti te ko- misije, ki je bila zadolže- na za izdajo Informacij, le-te ne bi izšle do 15. 1. niti do katerega poznejše- ga datuma. Vendar bodo Informacije izšle z ne- kajdnevno zamudo, pred- vsem po zaslugi predsed- nika in s6kretai-ja OK klu- ba OZN Celje, ki .sta zbra- la material zanje in vse potrebno delo sama opra- vila. Prisotni na seji so se dogovorili, da bi nedelav- ne člane zamenjali. Za neučinkovitost dela pred- sedstva in OK klubov OZN Celje so krivd tudi klubi po šolah, ki ne so- delujejo dovolj z OK. Za izboljšanje položaja so se dogovorili za drugačen si- stem dela, ki bi dal boljše rezultate, saj smo v letu, ko v Celju praznujemo 20. obletnico prvega kluba v Celju in drugega v Slove- niji. Dogovorili so se za iz\'edbo osrednje prosdave, ki naj bi bila aprila v Narodnem domu. Obrobne prireditve pa naj bi po- tekale skozi celo leto. Čla- ni kluba OZN Kajuhov dijaški dom pa so izrazili željo, da organizirajo kviz tekmovanje med dijaškimi domovi, na sodelovanje F>a vabijo tudi srednje šole. Tem.a kviza pa še ni po- polnoma izrečena. Poraja se upanje, da bo kmalu možno pokazati sadove dela in da se čim svečanejše proslavi oblet- nica ustanovitve prvega kluba v Celju. BOJAN KOROŠEC Enotno hranilni- štvo Trinajsta skupna seja dele- gatov vseh treh zborov ob- činske skupščine v Mozirju, v torek, 27. t. m., je dala do- volj priložnosti, da so prou- čili številne probleme in zla- sti še naloge kmetijstva v ob- čini. O uspešnosti seje govo- rijo tudi njeni zaključki, saj posega,jo na vsa * področja kmetijske proizvodnje in med drugim opozarjajo tudi na krepitev višinskih in še posebej obmejnih kmetij. Po- membna je tudi odločitev o organiziranju enotne hranilni- ce in posojilnice za področje kmetijstva. Tako bodo prido- biU nova sredstva za razširi- tev kreditiranja. Na seji so sprejeU še dva odloka, ki posegata na stano- vanjsko gospodarstvo, odobri- li zatem domačemu komunal- nemu podjetju 88 tisoč din posojila za gradnjo vodovoda Letošč—Nazarje —Mozirje ter sprejeli od- lok o davkih občanov ter odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. MB Neza- upnica Medobčinsko sodelovanje Je spel dobilo nezaupnico. To- krat v prizadevanjih za ustar novitev medobčinskega in- špekcijskega organa. Navzlic sklepu seje sveta občin celj- skega območja ob koncu lan- skega leta v Rogaški Slatini, da je tak organ treba ustano- viti, saj lahko bistveno pri- speva k zboljšanju in učinko- vitosti deia inšpekcijskih služb, zadrge pobude niso do- bile večine. Velenjčani se ne strinjajo s predlogom, ki je v razpravi. AU to pomeni — ne, nasploh? Ta, pa tudi nekateri drugi primeri težavnega medobč^- skega dogovarjanja kažejo, da bo treba vprašaiija na novo osvetliti in jim dati svoje me- sto. Na vsak način demokra- tično in odločno. Zato ni na- ključje, če je svet občin celj- skega območja odstopil pri- mer »medobčinskega Inšpek- cijskega organa« v nadaljnji pretres medobčinskemu svetai ZK in enakemu organu SZDL. Sicer pa so se na ponedelj- kovi seji sveta občin celjske- ga območja seznanili s pote- kom priprav na integracijo — v zdravstvu celjske in posav- ske regije. Prav tako so oce- nili priprave na sklenitev do- govora o splošni porabi. VRTEC NA POLZELI POD STREHO — V centru Polzela, kjer gradi grad- beno podjetje Gradnja iz Žalca novo vzgojno varstvno ustan&vo, potekajo zadovoljivo. V vrtcu ho prostora za 140 otrok. S tem bo za nekaj prihod- njih let problem otroškega varstva na Polzeli rešen. Foto: T. TAVČAR 8. stran ~ NOVI TEDNIK St. 4 — 29. januar 197$ RAZSTAVA v MUZEJU REVOLUCIJE PARTIZANSKO ŠOLSTVO V Muzeju revolucije Celje bo v času od 2. do 15. feb- ruarja odprta aanimiva ob- časna razstava »Partizansko šolstvo na Slovenskem«, ki jo je pripravil Slovenski šol- ski muizej v Ljubljani. Raz- stava bo prikaTsala, v kak.š- nih pogojih se je razvijalo in delovalo sloven.sko šolstvo ter kakšno skrb je politično vod- stvo posvečalo izobraževtrnju mladine že med samim bo- jem za nacionalno tn social- no osvobodite* slovenskega naroda. Takoj po zasedbi sloven- skega ozemlja so okupatorji ^TJeljali svoj šolski sistem. Nemci in Madžari so na Šta- jerskem, Gorenjskem in v Prekmurju takoj ukinili po- uičevanje v slovenskem jezi- ku in uvedli nemške oziro- ma madžarske šole, Italijani pa so še dopuiščali sloven.ski jecsik v šolah »Ljubljanske pokrajine«. Takoj po ustanoviitvi Osvo- bodilne fronte slovenskega naroda je bilo ix>skrbljeno v njenem programu tudi za slovensko kulturo, izobraže- vanje slovenskega naroda in varovanje slovenskega jezika. Slovenski parti«inski šoh pa je dal zakonsko osnovo s po- sebnim odlokom budi Izvrš- ni odbor OP. Raamah .slovenskega parti- ssaaiskega šolstva ni bil pov- sod enak. Osnovni pogoj za delovanje Seri je bilo pred- vsem osvobojeno ozemlje. Mreža partisBanskih .^1 se ?e močno razšinila po kapitufla- ciji lilasti na Dolenjskem, Notjranjskem, Primorskem p« tudi na štajersJtem in Go- renjskem. Za delovar*je partizanskih šol je bila značilna ianpro- vizacija, ker je primanjkova- lo učnih knj'ig in drugih uč- nih pripomočkov. Učitelji so si morali pomagati tudi z mladinskim partizanskim ti- skom: Mladino, Slovenskim pKjnirjem, Mladim rodom, Mladim pimtarjem itd. I^izanski uičitelji so bili zelo požrtvovalni, da so kljub stalrvi negotovosti in med bo- jem učili po učnem načrtu, pisali priprave, vpisovah učence v razrednice in pisali šolske kronike. Sola v času NOB je bia živ organizem. Ni bila sama .sebi namen. To dokazuje tudi ustanavlja- nje »roditeljskih svetov« za utrjevanje vetai med šolo in doonom, bila pa je vključena tudi v ra2ne takratne akcije in tekmovanja. Velika teža šolskega dela med NOB je slonela na šol- skih nadzornikih, ki so hodi- li i« kraja v kraj in bfli v stalnih strikih s šolami in učiteljstvom. Vodili so šolske konference, skrbeli za izva- janje učnih načrtov in izpo- polnjevan učiteljske priprav- nike, ki so končali pedaigo- ške tečaje le-te je organizira! prosvetni odsek SNOvS s po- moojo pokrajinskih p>overje- j nikov. Raastava, katere otvoritev bo 2. februarja ob 18. uri v Muzeju revolucije Celje, na tografi.iami zelo pregledno ilustrira prizadevanje parti- zanskih učiteljev za ohranitev in utrditev slovenskega jezil- ka, pa tudi veliko za-\'^to.st takratnega mladega rodu za obiskovanje slovenske šole in za pridobivanj© potrebnega znanja. i STANE MRVIC Nekdanja osnovna šola na Pl&nlm in memoriam Hinko Leskovšek Gozdnata pobočja"v celjski okolici sredi maja 1945 še niso biki povsem očiščena ostankov sovražnikovih vojska in kolone premaganega okupatorja skozi dokaj zbombardirano mesto ob Savinji, so bile še dnevni dogodek, ko se je mlado in staro, vse kar je preživelo strahote okupacije in vojne 1941—1945. že zbiralo, da bi znova slovensko zapeli in zaigrali in znova stopili na gledali.^ki oder. v.fe hkrati, v eni sapi takorekoč, iproti — ob obnavljanju domov in tovarn, med od- stranjevanjem ruševin in vseh drugih posledic štiri- letnega uničevanja dela slovenskih rok in duha In ker je »teater nujna potreba človeštva, nujnejša od literature, nuinejša od slikarstva, nujnejša od dru- gih umetnosti« rOsip Sest), se je kulturno-prosvetno delo v povojnem Celju začelo z gledališčem. Toda gle- dališče so igralci in igralke, te pa je bilo treba šele zbrati. To se je zgodilo na avdiciji, ki je bila 30. maja 1945 v veliki dvorani napol porušenega narodnega doma. avdicija je bila sklicana na pobudo režiserja HINKA LES- KOVŠKA, ki je tedaj — po povratku iz partizanov in v kulturniškem krogu skladatelja in dirigenta Radovana Gobca, slikarja Karla Zelenka. kiparja in pesnika Ala- dina Ijinca in še drugih kulturnih in političnih aktivi- stov, delal v referatu za prosveto pri tedanjem okrož- nem odboru OF v Celju. Hinko Leskovšek je med zbrane gledališke navdušence razdelil nekaj pesniških zbirk in drugih le}X)slovnih tekstov in vsakemu posebej izbral besedilo, 'ki ga je bil priglašeni dolžan pred zbra- nimi recitirati. Po svoji oceni nas je kmalu za tem ^zasedel« za prvo gledališko predstavo — za Borove Raztrgance. . . Tako se je Hinko Leskovšek zapisal v zgodovino povojne obnoi;e celjskega gledališča kot njegov prvi dramaturg in reiiser in utemeljitelj. Za- stavil je kar se da resno, odgovorno in požrtvovalno, ne kot dreser. ki bi yj želel poslušnega in rutiniranega igralca, marveč kot vzgojitelj, ki je igraL'ike energije odkriml. jih osvobajal, krotil in usmerjal. Bil je zago- vornik kolektivnega gledališča in anonimnosti posamez- nika, zato tudi njegov plakat, ki je naznanil premiera Raztrgancev S.jidija 1945 in ponovitev 10. julija 1945. razen teh datumov ter naslova drame in avtorja, ni navajal realizatorjev uprizoritve . . . Po dveh tednih za Raztrgana je Hinko Leskovšek postavil na oder v današnjem Unionu še zborno dekla- macijo Kajuhovih pesnitev. Uprizoritev je bila prvi del gledališko-glasbenega večera »Hej partizan« 21. julija 1945. toda Hinkova poslovilna predstava v Celju. Njegov predlog, da bi ga zaposlili kot stalnega režiserja celj- skega gledališča ni bil sprejet, sato se je odpravil v Ljubljano. Po 'tridesetih letih dela v ljubljanski operni hiši je 57 let star zaključil svoje kulturno poslanstvo kot operni režiser, kot eminenten gledališki oblikovalec. Ta zapis bodi skromna dopolnitev tako zapisa v Slo- Imenskem gledaliiikem leksikonu (str. 375). kakor nek.ro- loga v osrednjem dnevniku z dne 22. t. m., kjer je izostal njegov delovni intermezzo 1945 v Celju, v čigar c/ledališki zgodovini pa ime in delo 20. t. m. umrlega Hirika Leskovška ne more ostati nezabeleženo. GUSTAV GROBELNIK celjski godalni orkester Lansko leto je slavil Celj- ski godalni orkester svoj 30. jubilej. Minilo je več kot tri- deset let, ko so se takoj po preganjanju zadnjih okupa- torjevih vojakov iz naših tal, zbrali celjski godbeniki ob pokojnem profesorju Dušanu Sancinu, ter v nabito polni dvorani Union v Celju igrali v čas zmagi in svobodi. To je bil začetek enega, kasneje najboljših amaterskih orke- strov. Vrstili so se nastopi, tekmovanja in samostojni koncerti. Najsijajnejše ob- dobje pa je bilo vsekakor obdobje 1950—19i>4. Prva me- sta na tekmovanjih, koncerti v Celju, Mariboru, Trstu, Za- grebu; na programih naših radijskih postaj; lepe ocene znanih glasbenih kritikov in vrsta koncertov z znanimi vi- olinskimi in klavirskimi soli- sti. Ker je prof. Sancina, po njegovih uspe.šnih štiridese- tih dirigentskih letih pričela grabiti bolezen, je orkestru dirigiral najstarejši član »Sanoinovega« orkestra, Stan- ko Poja\Tiik. Njegov pogum- I ni nastop za dirigentskim pul- tom celjskega godalnega or- kestra ni pomenil organske- ga nadaljevanja Sanoinovega dela pač pa je hvalevreden, ker je obdržal orkester pri življenju. V začetku šolskega leta 1970'71 se je orkester ponov- no uredil in zbral k prvi va- ji, tokrat pod vodstvom prof. Valterja Rateja. Med tem, ko je orkester na samem začet- ku deloval v skladu z orga- nizacijo Ljudske prosvete Slovenije, kot sekcija sindi- kalnega prosvetnega društva »Ivan Cankar«, kasneje, kot samostojni godalni orkester »Ivan Cankar« je sedaj v tem novem obdobju zaživel pod imenom »Celjski godalni or- kfister«. Kljub že stalnim pro- blemom orkestra, to je odha- janja študentov glasbenikov v Ljubljano, kar je bila posle- dica preslabotna zasedba, je orkester izkoristil naslednjo zimo za pripravo na svoj prvi samostojni koncert. Pr- gram, ki so ga pripravili za ta prvi koncert, spodbudi koncertno poslovalnico v Ce- lju, da uvrsti predvideni kon cert v svoj program abon- majskih koncertov. To ponov- no oživitev orkestra so kriti- ki zopet lepo ocenili, lep glasl>eni večer pa je bil tu di priložnost za podelitev Gallusovih odličij, prvemu di- rigentu prof. Dušanu Sanci nu pa Gallusovo odličje. Tu- di naslednje leto je orkester koncertiral na abonmajskih koncertih koncertne posloval- nice. Ocena: »V primerjavi z lanskim letom je bil stor- jen očiten korak naprej, ta ko v programskem, kot v mu zikalnem pogledu.« Led je bil prebit! Orkester se je številč- no p>omnožil, pričel s števil- 'aimi drugimi nastopi, diri- gent prof. Valter Ratej pa je izbral za amaterski orkester zelo dober program, ki je bi) za poslušalca zelo privlačen. Jasno je bilo spoznanje, da je tak orkester dragocen člen v celjskem kultumem življenju. Zato je njihov koncert postal tradicija v programu celjske koncertne poslovalnice. Približno taka je bila pot godalnega orkestra do danes. Delo posameznikov in diri- gentov, kot v preteklosti de 10 prof. Du.šana Sancina. ta- ko sedaj njegx)vega nasledni- ka prof. Valterja Rateja, je letos osvojilo .še ©no zmago na področju svoje glasbeno- kulttirne pobi. Svoje, če lali- ko tako rečemo, tridesetlet- ni) delo so trajno ovekoveči- 11 na LP plo.šči. Posneli so: Janeza Krstni- ka Dolarja — Baletti A4 I, Matije Bravničarja — Diver- tissement, G. F. Handla — Largo in Karla Dittersa von Dittersdorfa -- Koncert za klavir in godalni orkestor v A duru. Torej lep zaključek novega petletnega obdobja Celjskega godalnega orkestra P')d vod stvom prof. Valterja Rateja. Ob njihovem u.spehu pa še naša želja. ž«lja vseh ljubite- ljev komoine glasbe, da bi bila njihova nadaljnja pot in njihovo nadaljnje obdobje prav tako plodno in uspešno. VOJKO RIZMAL JUTRI PREMIERA v petek, 30. -januarja bo v Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje premiera romantične tragedije Alfreda de Musseta »Lorenzaccio«, ki jo je prevedel Aleš Berger, zre- žiral pa Dušan Mlakar. Sceno je zasnoval gost iz Zagreba Drago Turina, kostume Mija Jarčeva, glasbo je napisal Darijan Božič, koreograf je bil Jaka Hafner, borilne pri- zore je naštudiral Andrej Zajec, odrsko luč pa postavila Chris Johnson. Sodeluje ves celjski ansambel, pomnožen 2 gosti Maksom Furijanom, Radkom Poličem, Markom Sim- čičem in Karlijem Brišnikom (na fotografiji sta Borut Alu- jevič v vlogi Tebaldea, v mečevalski sceni'igra še Scoron- concola. in na Stanko Potisk v naslovni vlogi). št. 4 — 29. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 Objavljamo le pisma s polnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. svež in onesnažen zrak Zelo dolgo sem si že- lel, da bi obiskal Ljublja- no. Mamica mi je rekla, da 'bom lahko šel z njo. Tega sem bil zelo vesel, ko tudi moj brat Rolando. Ob hladnem in sončnem vremenu smo se odpeljali proti Ljubljani. Vožnje smo bili zelo veseli, saj je sonce tako lepo sijalo, kot da sedaj sploh ni zima. Ko pa smo se približevali Lju- bljani, smo se začudili. Zrak je bil zelo onesna- žen. Kadilo se je 'z vseh tovarniških dimnikov. V zraku je bilo preveč iz- pušnih plinov. Komaj sem dihal, ker sem navajen svežega zraka. Zrak v me- stu in na deželi je zelo različen. Na deželi ni ve- liko tovarn in avtomobi- lov, ki bi zrak onesnaže- vali. Nato smo si šli ogledat Ljubljano. Najprej smo si ogledali smuči in kolesa v trgovinah Supermarket, Nami in Metalki. Zanimi- vo je bilo v hali Tivoli, kjer je bila hokejska tek- ma med Olimpijo in Je- senicami. Zvečer smo se polni le- pih vtisov vračali proti Kozjemu. Čeprav je bilo • lepo, pa sem si zaželel, da bi spet zadihal svež /rak, ki ga je pri nas do ,olj. Prikrajšani smo '^/^^ marsikaj^ a lahko vsaj di- hamo s polnimi pljuči .svež zrak! DEJAN KRESNIK kaj pa zavest tovarišice? Znano je, da je težko vzpostaviti red tn pravič- no vrsto v zdravstvenih čakalnicah. Vzrokov za to je več. Tudi upravičenih. Zimno je geslo, da člo- vek zboli v čakalnici, če prej ni bolan. Veliko je namišljenih bolnikov, ki otežujejo delo zdravstve- nim delavcem. Zato je težko najti krivce za opi- sano stanje. Stanje v ginekolo.ški ča- kalnici v zdravstvenem domu v Velenju pa pre sega vsako strpnost. Gi- nekologi pridejo vsako popoldne, čakalnice so vedno polne, kar priča o veliki potrebi p>o specia- listih za ginekologijo. Ra- zimieti je mogoče, da je dnevno omejeno število pacientk zaenkrat edina rešitev. Težko pa je ra- zumeti način, kako si pa- cientke, ki hodijo na pr& glede, krojijo pravico in vrstni red. Poznam več primerov,' ko so žene čakale od de- setih dopoldne do dveh popoldne, ko zdravnik za- čne z ordinacijo, pa so zvedele, da ne bodo pri- šle tisti dan na vrsto. Ni- kjer namreč ne piše, da bi se bilo treba vi^isati na list papirja, v seznam, ki ga sestavijo čakajoče ženske tako kot pridejo v čakalnico. Sicer pa tudi fjB ob šestih zjutraj, ali pi-ejsnji dan ali da kar znanka zapiše dve svoji prijateljici. Potem lahko mimo odide po svojem dnevnem delu Neizkušene pacientk:e no tem vprašanju ali ti- ste, ki pridejo iz Zavo- denj, Belih vod, Paškega Kozjaka, Šmartnega ob Paki in od drugod so pri- krajšane za takšno prak- so, saj ne pridejo po .se- znamu na vrsto, ker gi- nekolog sprejme 'na dan le okoli dvajset pacientk. Najteže je za matere,'ki puste otroka doma, če-' prav še dojijo, redni kon- trolni pregledi pa so ob vezni. Takšna praksa v čakal- nici je manda nova. Je pa vprašanje, če je dobfa Ce ni, bo treba urediti tako, da bo prav za vse. Vsakdo težko čaka, a so izjeme, ki bi morali ime- ti naklonjenost ostalih, saj smo vendarle ljudje, čeprav nestrpni. Članek ni zapisan kot zbadljivka, je le opis sta- nja, kakršno se ne bi smelo nadaljevati, če ho čemo pomagati tistemu, ki resnično potrebuje zdravnikovo pomoč. JOŽE MIKLAVC prizadeti smo v drugi številki Nove- ga tednika ste na drugi strani objavili fotografijo lepo urejenega klanca Skopečno z okolico v kra- jemi skupnosti Bistrica ob Sotli. Pod sliko ste navedli tudi nekaj mla- dinskih aktivov, katerih člani so sodelovali pri ie\ akciji. Mladinci Bistrice ob Sotli se čutimo prizadete, ker nas ne omenjate, če- prav smo šli v akcijo pr- vi. S tamkajšnjimi prebi- valci smo namreč sko- pali dober kilometer jar- ka in položili cevi za vo- dovod. Imeli smo dve akciji. V vsaki je sode- lovalo od deset do pet- najst mladincev in mla- dinlc. Uporabljali smo tudi lastno mehanizacijo. Ra- dovedni smo, kje ste do- bili pKxiatke, da so v navedeni akciji sodelovali Le aktivi brusilnice Kozje, Steklarne m Atomskih Toplic? Ne želimo se hvaliti, temveč le opozoriti, da je na robu šmarske občine tudi Bistrica ob Sotli in da so tudi v tem kraju številne' organizacije m društva, ki so skoraj vsa med najbolj delavnimi v šmarski občmi, da tudi tu živimo mladi ljudje, ki si žeUmo, da bi tu lahko ostali, da bi nam družba zagotovila v domačem kraju košček kruha, da ga ne bi bilo treba iskati v tujini, pri tistih, ki so jih naši očetje pred do- brimi tridesetimi leti pre- gnali z naše zemlje. Ne želimo zapustiti rodnega kraja, čeprav da- nes mnogim drugega ne preostane. Toda, le redki so srečneži, da dobijo za- poslitev v bližini domače- ga kraja. Smo na najbolj- ši poti, da kraj izumre. Toda, pomislite z nami, da smo vendar v središču spominskega parka Kum rovec-Kozjansko in da si tega območja ne moremo predstavljati brez ljudi, brez domačinov, ki bi mu morali dajati življenjski utrip. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZSMS BISTRICA OB SOTLI PRIPIS UREDNIŠTVA: Najprej hvala za dopis, ki ste nam ga poslali. Hvala tud'i zato, ker ste nas opo- zorili na napako, ki se .je pripetila in za katero se vam opravičujemo. Pred- log, ki ste ga napisali na koncu japLsa, naj bi vas obiskal novinar in se z vami pogovoril in seveda tiul'! napi/sal o vašem de- lu, življenju, težavah, na- črtih in drugem, spre.je- mamo. In tako smo se v uredništvu dogovorili, da vas bo v kratkem obiskal naš novinar Milenko Stra- šek, ki tudi sicer odgo- varja za pisanje iz šmar- ske občine. je dijaški dinar manj vreden Sem dijakinja sredrije šole in rada bi vam opi- sala primer, ki za nas ni redkost, prav tako pa naj- brž ne tudi za druge di- jake. Večkrat smo šli s pri jateji v velenjsko Namo na doit, kavo, pepsi ah kaj podobnega. Skoraj vedno smxO naleteli na »prijazno« natakarico, ki nas je, ko smo hoteli na- ročiti pijačo, osorno za- vrnila: »Kaj ne vidite, da je kosilo in da oe streže- mo pijače?{( Zraven pa je še dodala: »Tiikaj je tudi rezervirano,« pa čeprav o rezervacijskem kartonu na mizi ni bilo ne duha ne sluha, šele potem ga je od nekod privlekla in ga postavila pred nas. Kaj smo hoteli? Z dolgi mi nosovi smo se napotili proti izhodu, kjer smo zaman iskali napis, da v tem času ne postrežejo pijač. Potem srn« se posveto- vali in čez teden dni smo odšli ob istem času -spet v Namo.Vsedli smo se za isto mizo. Kmalu je pri- šla k nam mlada, prija',s- na. natakarica. Najbrž je bila vajenka. Vprašala je: »želite, prosim?« Naroča- li smo vsak svojo pijačo m jo tudi dobili. In zdaj se vprašam, zakaj vse to? Ali je di- jaški dinar manj vreden kot drugi? želela bi, da se natakarica ob vsem tem zamisli. Tudi zato, ker sem ob prvem obisku in »izgonu« iz restavraci- je ugotovila, da starejši par, ki je sedel pri drugI mizi ni naročil kosila. marveč samo pijačo. Za kaj taka razlika? še enkrat bi se rada za hvalila prijaznemu dekle tu, ki nam je postregla kot vsem ostalim. Tudi natakar, ki je tam najbrž edini, se je v tem do- bro izkazal. Oba sta nas postregla tako kot smo želeli. Podobno »anketo« smo naredili tudi v ne- katerih drugih velenjskih lokalih, pa nikjer nismo naloteir na tak odnos kot pri omenjeni natakarici v Nami. NADA JOVAN HRAMŠE smo res pozabljeni? Oglašam se, ker sem bralec vašega časopisa in ker ugotavljam, da se lju- dje v raznih krajih šmar- ske občine hvalijo, kako jim občina pomaga pri obnovi vodovoda, elektri- ke in pri graditvi stano- vanj. Za nas, v Logu pri Rogatcu, pa se nihče ne zanima in se nam včasih zdi, kakor da bi ne bili občani te občine. Močno smo prizadeti, ker imamo slabo elektri- čno napeljavo in je nape- tost toka zlasti v spod- njem delu Loga zelo sla- ba. Celo tako daleč pride, da zvečer ali zjutraj ne moremo brati, radijski in drugi aparati pa sploh ne morejo delati. Radi bi imeli tretjo fa- zo ali pa pomožni tran- sformator. Tudi občani bi pomagali, če bi svoj delež dala tudi občin.ska skupščina. Razen tega nas zanima, kdaj bomo v Dobovcu (najbolje v gostilni Hu- stič) dobili telefon. Ker te zveze nimamo, smo od- rezani od sveta tn lahko si mislite, kako je, kadar nujno potrebujete rešilni avto ali zdravniško po- moč. IVAN KOBALE, Log zgornja savinjska dolina j^^^ OSVOBOD PIŠEr franjo fijavž Tudi o odnosih med imovitej širni gospodarji in najemniško delovno si- lo je potrebno spregovo- riti. Omenjali smo že, da v predvojni Jugoslaviji delavsko gibanje v Zg. Sa- vinjski dolini ni doživelo razmaha. Zato obstoja več razlogov. Gostota delavst- va je bila zaznavna prav- aaprav le v Nazarjih^ kjer je bilo na enem me- stu, torej v lesno prede- lavnem obratu, zaposle- nih nekaj sto delavcev Na stotin« drgth delavcev — sekačev lesa, žagarskih delavcev, splavarjev — je imelo svoja delovna mes- ta na več kot stodvajsetih manjših in le nekaj veli- kih žagah, po razsežnih gozdovih nad Dreto m Sa- vmjo in v razmli krajih ob imenovanih vodah, pač povsod tam, kjer se je sestavljalo splave in pri- čelo s »plavičenjem« kot so nekdaj tudi rekli. V takšnih pogojih, kjer je bilo delavstvo »razmeta- no« na vseh koncih In krajHi, tudi ni moglo pri- ti do prepotrebne složnos- ti in sodelovanja med de- lavci v toliki meri kot pri drugih, na primer indust- rijskih panogah, kjer de- lavci delajo in tudi stanu- jejo v bolj strnjenih kra- jih ali celo delavskih nase- ljih. Značilno za delavstvo v lesni in splavarski pano- gi je tudi to, da so bili »z eno nogo v gozdu, z drugo na splavu« ali pa »s telesom na žagi, a v mislili že na zemlji«, to je na majhnem koščku in še to najpogosteje hri- bovske zemlje, kjer si je bilo ti-eba še priboriti ko- šček kmha za svojo dru- žino. Gozdni delavci, ka- terih delo je bilo zelo tež- ko in nevarno, so p>ogosto tudi splavarili. To je omo- gočalo sezonsko delo se- čnje lesa pozimi in sprav- ljanje lesa v dolino tn za- tem v poletnih mesecih na splavarjenje. Nekateri splavarji so se skozi vso sezono vezali na splavar- ske gospodarje in opravi- h nekajkrat vožnje od do- mačih krajev tn vse do Beograda in še naprej. Lastniki gozdov so po ve- čini z najeto delovno silo les posekali in ga sprav- ljali na žage. Te so bile v njihovi lasti ali pa so dali hlode razžagati pii drugih. Potem se je delo gospodarjev že pričelo de- liti. Nekateri lastniki go- zdov so nažagan les po- tem tudi sami oz. z delav- ci sestavljali v splave, sa- mi splavarili in tudi sami les prodajali ob vodni po- ti ali celo dajali v prodajo na svojih »plaoih«, to je skladiščih v nekaterih ve- čjih mestih ob Savi ali pa celo v Zemunu in Be- ogradu. Nekateri splavar- ski gospodarji so les tudi dokupovaU. Najamanj pa je bilo takih, ki so z le- som »barantali«, to je, da so kupovaU že v dolnje kraje pripeljan les tn ga tam prodajali. Nekateri pravijo, da je takim po- gosto še največ ostalo t žepu. Pri presojanju tedanjih razmer in odnosov med gospodarji splavov in na- jetimi splavarji ali med lastniki gozdov, žag tn na- jetimi gozdnimi sekači in Žagarji je treba reč, da so bili le ponekod dobri, v mnogih i>rimerih pa do- kaj zaostreni. Takšen po- ložaj je ustvarjalo tržišče in težnja posedujočih, to- rej kapitala, da se finan- čno obogatijo. Vedeti je treba, da sa- vinjski les, enako kot po- horski (splavarjenje po Dravi), ni šel vselej »kot med« v prodajo. Nekje po 1924 letu je prišla Sovjetska zveza prvič po vojni s svojim lesom na evropski trg. Svetovne ce- ne lesa so takrat močno padle. To se je poznalo tudi skozi več let na na- šem domačem tržišču. Po- tem so sledila leta sploš- ne gospodarske krize v svetu in posebno v Ev- ropi, ki se je močno od- ražala v letih od 1929 do 1939. Res je, da je bil slo- venski les na dobrem gla- su radi svoje kvalitete, toda savinjski lastniki oz. trgovci so morali v hu- dih letih popuščati v ceni. Ponudba lesa iz Gorenj- ske, iz Gorskega Kotorja, iz bosanskih gozdov in od drugod, je bila močna. Torej vsak gospodar lesa ali prodajalec se je moral znajti na trežišču, če je hotel ob prihodu splavov in ob prodaji doseči pri- meren izkupiček. Ob takšnih, zaostrenih pogojih prodaje lesa so lastniki gozdov, žag, spla- varski gospodarji in tr- govci z lesom iskali »skri- te rezeive«. Le-te so ob- stojale v čimboljšem, vča- sih prenapetem izkorišča- nju delovne sile. Zato je prihajalo tudi do delovnih sporov. Najpogostejši so bili delovni spori med la- stniki žag m Žagarji. Ža- garje so naganjaU s pre- komernim delom, a ne da bi zato prejeli plačo za nadurno delo ali posebne dodatke. Žagarji so delaU največ n;i akord, danes bi rekli po normi. Torej plačilo po kubnem metru nažagane^ta lesa, desk raz- ličnih dimenzij, odvisno od debeline hlodov. Toda ni vseeno, ali opravljaš to delo osem do deset ur na dan, ali pa — kot je bilo to v navadi v naj- daljših dneh poletmh me- secev, ko je sezona spla- varjenja — po 14 do 16 ur! Nekateri lastniki žag nadurnega dela niso ho- teli plačevati in priznava- ti oddatkov v plačilu, češ akord je akord! Manj sporov kot pri Ža- garjih je bilo med go- ^spodarji, lastniki gozdov in sekači. Pri splavarjih so bili m.ezdni odnosi še najbolje urejeni. To je narekovalo nenapisano pravilo, • ki je imelo svoj razlog in vsebino. Pri splavarjenju so si delih delo, hude ure pri občas- nih nevarnostih na dolgi plovbi in enako tudi ve- sele skupne ure ob polnih Štefanih vina v krčmah ob vodni poti, najeti spla- varji s sinovi ali sorod- niki lastnikov splavov. Tako so sproti nastajale — vožnje so trajale po de- set do 14 dni — med nji- mi vsakdanje drobne člo- veške vezi in kopnele pre- moženjske razUke, kar je po svoje ugodno vplivalo na medsebojne odno-Sf. Žaga veneci.janka, last Martina Javaua na Ljubnem. Slika je nastala 19S2. leta (last Ivana Plesca, Žagarja). Žaga je že dolga leta podrta, na njenem mestu je ob Savinji vsako leto priljubljena prireditev v spomin na splavarske čase takoim. »Flosarski bal«. DVA OBČNA ZBORA PREŠEREN, ZARJA Največja kulturno prosvet- na organizacija je prejšnji teden- dajala dveletni obračim dela. Pihalni orkester, meša- ni pevski zbor, tamburaški orkester, folklorna skupina, likovna sekoiija, zabavni or- kester »2abe«, mladinski pev- ski zbor In ntiaoi iamburaši so v dveh letih nastopili kai- 180-krat. To smo izvedeli iz delovnega poročila dosedanje- ga predsednika Gabrela Ma- rinkoviča. Kljub težavam, s katerimi so se srečevah v tem obdobju, je to oiirabru- joča številka. Značilnost te- ga občnega zbora je bila raz- prava o finančnih težavah, žal pa veliko premalo o vse- binskih premikih. Med skle- pi bi morda omenili pre- majlmo sodelovanje med celj- sko glasbeaao šolo in drugi- mi ustanovami, ki so zadol- žene za sistematično glasbe- no vzgojo. Veliko težav ima- jo tudi s prostori, zato so se dogovorili, da dajo po- budo za vključitev problema celjskega narodnega doma v srednjeročni načrt. S tem bi namreč rešili prostorsko vpra- šanje vseh kulturnih dejav- nosti, narodni dom pa bi služil namenu, zaradi katere- ga je bil zgrajen. Več o sklepih občnega zbora ŽPD »F. Prešeren« bo- mo poročali v prihodnji šte- vilki. TUDI ZARJ.\ V vsebinske priprave ns redno konferenco Zveze ku! turno prosvetnih organizaci; v Celju so se vključili tudi člani prosvetnega društva »Zarja«. Ded novostmi s tega občnega zbora naj naglasi- mo spremembo' imena. Od- slej se bo to društvo ime- novalo Kulturno umetniško društvo »Zarja«, saj pojem prosvetnega dela v sedanji družbi opravljajo druge or- ganizacije. Veliko so se po- govarjali o organizacijskem utrjevanju, zato so sprejeh nova ustrezna pravila, pro- gramske smernice in samo- upravni dog;ovor med ustvar- jalci predstav ter drugih pri- reditev. Žal moramo ugoto- viti, da je bila udeležba po- vabljenih gostov izjemno skromna, da ne rečemo gra- je vredna. Razposlali so več kot 25 vabil sorodnim orga- nizacijam in zavodom — ude- ležilo pa se jih je 5! škoda! POLZELSKE Na 3. redni seji konf-:3- rence delegatov Krajevne skupnosti Polzela so .se sestali njeni člant ter predstaraiki družbeno- r)'^Mtif"nih in gospodarskih organizacij kraja. Na kon fercnci so precej časa po- svetili resoluciji družbe- noekonomske politike in razvoja občine Žalec ter o neposrednih nalogah za letošnje leto. Delegati so predlagali, da se v reso- lucijo vnese asfaltiranje ceste Podvin do odcepa na Goro oljko, vodovod v Podvinu in Ločici ter da se pri vzgojno varstveni ustanovi dogradita še dve učilnici. V nadaljevanju so obravnavali osnutek odloka v davkih občanov za letošnje leto, Menili so, da se davek od stanovanj- skih hiš ne sme pobirati za nazaj temveč za tekoče leto. Hortikulturno društvo Polzela, bo pripravilo ta ljubitelje cvetja_ urejene- ga okolja hiš in za čim lepši videz Polzele več zanimivih predavanj. Sku- pno bodo pripravili se- dem predavanj, 23. 1. bo- do ob 15.,30 uri v vino- gradu Janeza šturbeja v Mart Jakah prikazali sodo- bno rez vinske trte Franc Gril, 2. 2. bo predaval ing. Prane Ogorevc iz Ljublja- ne pod naslovom »Poto- vanje po hortikulturno urejenih krajih«. Potopis bo popestril z banmimi diapozitivi. Februarja bo še več predavanj, najprej o vzgoji in negi blokov- skega cvetja, predaval bo Jože Vovk iz Celja, nato praktičen prikaz obrezo- vanja novih sort sadnega drevja, ki jih bo pokazal ing. Vid Korber, potem bo s pomočjo barvnih di- apozitivov prikazal naju- činkovitejše metode za varstvo rastlin Franci Sa- tler. 1. 3. bo Jože Benci- na s pomočjo barvnih di- apozitivov prikazal uredi- tev okolice hiš tn naselij, 15. 3. pa bo predavanje z diapozitivi pod naslo- vom »Vzgoja in nega ter prezimovanje kaktej. Moški pevski zbor Svo- bode na Polzeli pridno va- di nov program pesmi, ki So si jili zadali ob novi sezoni. Zbor se je števil- čno okrepil, vodi pa ga Milan Kasestnik iz Šem- petra. Zbor, ki ima dobro glasovno sestavo in je že doslej dosegel lepe uspe- he pričakuje, da bo od- slej, seveda ob vestnem delu, še lepše in bolj kva- litetno pel. DELOVNA ..SVOBODA'^ Minuli četrtek so se na rednem občnem zboru šesta li člani delavsko prosvetne ga društva Svoboda na Pol- zeli. V poročilu je predsed nik društva Stanko Nova.k poudaril, da je bilo v tem obdobju veliko storjenega. Adaptiran ter dozidan je bil dom Svobode v vrednost. 2,9 milijona din. S tem so bile dane možnosti ■ za razši ritev dejavnosti društva. Ta- ko so poleg moškega pevske- ga zbora, dramske sekcije in knjižnice ustanovili še meša- ni pevski zbor ter likovno sekcijo, ki je že pripravila štiri razstave. Društvena knjižnica, ki bo letos prosla- vila 30-letno neprekinjeno delovanje pod vodstvom M; lana Gržeja je podvojila šte- vilo bralcev. V okviru Svo bode deluje tudi glasbena šola. V društveno delo se ie vključila še mladinska orga- nizacija, ki je v režiji Jaka Jeršiča naštudirala komedijo »Srečni dnevi«. V razpravi, ki je bila zelo tvorna so ugotovili, da so člani društva s svojo aktiv- nostjo dokazali, da je bila upravičena prepotrebna ob- nova doma. Predstavniki ZKPO Žalec in Kulturne skupnosti Žalec, ki so prisostvovali občnemu zboru so izrekli vse prizna- nje aktivnosti članov društva z željo, da bi še naprej tako aktivno delali. V programu, ki so ga sprejeli, je glavna naloga pridobitev mladih čla- nov društva. V ta namen so še pred neaavnlm na OŠ Ve- re šlander na PolzeLi usta- novili kulturno prosvetno društvo. Ob koncu so spre- jeli nova dmštvena pravila, izvolili nov odbor, za pred- sednika ponovno Stanka No- vaka ifi za podpredsednika Jaka Jeršiča. Na sliki: mešani pevski /jbor DPD Svobode r ki ga vodi mlad pevovodja. T. TAVČAR DELEGATI O RAZVOJU 76 v četrtek, 5. feoruai-ja, se oodo najprej na skupni, za- tem pa na ločenih sejah sestah delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Cetudi*ima predlog dnevne^ga reda štirinajst točk, bo glavna pozornost veljala sprejemu resolucije o družbenoekonomski jx)htiki in razvoju občine Celje v letošnjem letu. Skupščina sprejema ta dokument po široki in lahko zapišemo tudi pK) plodni razpravi, ki je osvet- lila še marsikatere probleme. Vrh tega bodo delegati raz- pravljali o osnutku območnega družbenega dogovora o ure- sničevanju družbenoekonomskega razvoja ter razpo^rejanju in delitvi dohodka v občini Celje letos. Predlog dnevnega reda pa nakazuje še razpravo o osnutku družbenega dogo- vora o družbeni samozaščiti, zatem o ishodiščih za samo- upravno organiiiiranost komunalnega gospodarstva v občini itd. Pomembna bo tudi razprava o nadatjnjem sodelovanju med pobratenimi občinami Celjem, Cuprijo in Dobojem. Gre za sprejem in zlasti še zia uresničitev dokumenta, ki je nastal po neda^oiem srečanju najvidnejših družbenopohtič- nih in gospodarskih predstaTOikov vseh treh občin v Ceiju. Na tem srečanju so namreč jvotrdili realne možnosti za po- globitev sodelovanja ne samo na gospodarskem, marveč tuidi na drugih družbenih pK>clročjih. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine pa bodo odločali še o nekaterih predlogih komisije za volitve, ime- novanja in kadrovske zadeve, zatem o prenehanju odloka o izgradnji in upravljanou s toplotnimi napravami ter o splošnih pogojih za dobavo in prevzem toplote na območju celjska občine, o spremembi odloka o ustanovitvi medob- činskfc Geodetske uprave i*d. MB NAŠ KRAJ # LAŠKO: AKTIVNA MLADINA Kot najpomembnej.šo nalogo si je mladina v Laškem za letošnje leto za- dala izobraževanje vodstev osnovnih or- ganizacij zveze mladine. Prav tako bo- do pripravili seminarje za mlade delav- ce iz krajevnih skupnosti in kmečko mladino. V tem času potekajo v Laškem pri- prave na tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije in na regijsko tekmovanje Naša beseda, ki bo letos v mesecu apri- lu v občini Laško. Konec marca iDOdo v eni od delovnih organizacij priredili občinsko tekmovanje. Mladi v Laškem so si zadali tudi na- logo, da bodo pomagali mladini pri ustanavljanju kulturnih sekcij, saj delo na tem področju v zadnjem ča.su zami- ra. Več pozornosti morajo posvetiti tu- di ljudski obrambi in samozaščiti. Zato bodo v posameznih krajevnih skupno- stih predavanja za mladino. ŠPENDL « VRANSKO: NOV POET ŠPORTA Za šport na Vranskem ne bi trdil, da je zadnja leta zamiral, res pa je, da je biilo športno dogajanje specializLirano na zelo ozko področje. To pa je tudi eden izmed vzrokov, da se veliko špo^rt- nikov na Vranskem ni našlo v tem ok- viru. Prav tako je tudi res, da je ta kraj nekoliko odmaknjen od središča Savinj- ske doline. Zato ga tudi :;ekatere ak- cije, ki so bile organizirane na nivoju občine, niso zajele. Vse to so ugotav- ljali na občnem aboru Partizana, ki je bil hkrati tudi ustanovni, saj so spre- jeli ne le nova pravila, marveč društvo tudi preimenovali v športno društvo Partizfin Vransko. Vse kaže, da se bo spremenil tudi delovni elan. Društvo si bo še naprej prizadevalo na. nogomet- nem področju in ssveda aktivirati še druge panoge, vse v skladu z interesi občanov. Pogoji za delo takšnega društva so čedalje boljši. Tu gre predvsem za igrišča, ki so bila zgrajena v zadnjem obdobju kot tudi za odlično opremlje- no telovadnico pri no^/i šoli. Razprava je med drugim opoz-r-rila, da bi morali na Vranskem urediti tudi teniško igri- šče. Pomembno nalogo bi lahko opra- vila smučarska sekcija. Da pa bi uskladili celotno delo na tem podrošju. bodo pri krajevni skup nosti ustanovili komisijo za šport in re- kreacijo. FRANCI IZLAKAR « ŠTUDENTSKI PLES V CELJU Pred kratkim je Klub celjskih štu- dentov po več lebiii organiziral aka- demski ples, ki se ga je iK>leg mnogih študentov udeležil tudi predsednik IS skupščine občine Celje Marjan Ašič. Več naj bi bilo kluturnega, zabavne- ga življenja. Res je. da študentje nima- jo svoje,ga kotička, kjer bi se zbliže- vali, delali, ne dvorane za razne prire- ditve. Kot izgleda, te tako kmalu ne bodo dobili, toda začasno bi lahko za prireditve uporabili tudi telovadnice. Sobotni akademski ples so pod- prle družbeno-političiie organizacije, OK ZSMS ter Skupščina občine Celje, ki je dala na razpolago dvorano. DARJA GLANČNIK • ŠEMPETER: VEČER V MASKAH Po ra.znih krajih Savinjske doline se v teh dneh vrstijo tradicionalne maška- rade z zabavnimi večeri. Ena izmed njih bo tudi v soboto, 7. febr. v Šem- petru, kamero pripravlja mladina Šempe- tra ter klub študentov občine Žalec. Za prijetno vzduš.ie v veiliki dvorani Svobode v Šempetru bodo poleg an- sambla Savčani skrbeh še pevec Braco Koren ter domači humorist Jože Ga- Mč. Med prireditvijo bodo organizator- ji pripravili še razne družabne igre. ve- liki srečolov, za najoriginalnejše ma- ske, ki bodo imeile vstop prost, pa pri- pravljajo bogate nagrade. E. M. • LUČE: ZDRAVSTVE- NA POSTAJA z otAPonitvijo nove zdravstvene po- staje v Lučah, v soboto, 24. t. m., ka ima med drugim pio.store za splošno in zobno ambulanto, je Gornja Savinj- ska dolina spet pridobila na raz.širitvi in zboljšanju zdrav^sr.vene službe. Gre za naložbo, ki so )o v Lučah težko pri- čakovali in nazadnje po zaslugi kolek- tiva Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma v Velenju tul; dobili. V novem poslopju na koncu vasi pa so še prostori za krajevni urad, za po- što pa tudi dve stanovanji. Investicij na zdravstvenem področ- ju v mozirski občini pa tudi s to po- membno pridobitvijo v Lučah ni konec. Slej ko prej bo treba rešiti moairski problem in ne nazadnje prostore za pomožno ambulanto v Solčavi. ©ŠENTJUR: STRELCI BREZ KOTIČKA Člani občinske strelske zr^.-eze so na razširjeni seji, ki je bila pred kratkim (volili so nov odbor, za predsednika iz- vohli Marjana Skale-ta, sprejeH tudi statut in tekmovalni pravilnik), so se pritoževali, da nimajo urejenega pro- stora za vaje z zračno puško. Zato bodo tudi Letošnja prizadeva, nja strelske d.ružm-3 z šentjUirske obči- ne usmerjena, za pridobitev ustreznega prostoira, ker jih čaka vrsta pomemb- nih tekmovanj (tekmovanje za zlato puščico in tekmovanja v občinskem merilu). Vsaka stralska družina, v ob- čini pa jih je sedem, je prijavila štiri tekmovanja. Občinska strelska 7jveza v Šentjurju šteje skupaj 372 članov Z. S. © CELJE: VABILO NA PLES Občinska Plesna šola Celje, ki jo že dolga leta vodi Lojze Borinc, ni pozabila na svoje ljubljence. Organizi- rala je začetni plesni tečaj 'dobro, treba ga je pohvaliti. Udeležilo se ga je preko 500 tečajnikov. Vidi se, da je zanimanje za ples veliko, da si mladina zelo želi plesne izobrazbe. Prihodnjo soboto, 7. februarja pa se pnčne nadaljevalni plesni tečaj, ki bo trajal vse do konca maja. V treh iz- menah, tako kot do sedaj: od 13 h — 15 h, od 15 h — 17 h ter od 17 h - 19 h ure. Tečaj bo obsegal latin.sko- ameriške plese — cha-cha-cha, rumba, samba, rook and rbll. hustle (nov ameriški ples) ter izpopolnjevanje standardnih plesov. Poučeval ga bo. prav tako kot začetnega, diplomirani plesni mojster Ludvik Simončič iz Ma- ribora. Vpišete se lahko vsako soboto od 13—19 ure v telovadnici TVD Par tizan Gaberje Celje, Mariborska 42, Cena tečaja je 150,00 din. DARJA GLANCNIK ® RIMSKE TOPLICE: OBISK IGRALCA Dne 23. januarja 1976 nas je na osnovni šola »A. Aškerca« v Rimskir: Toplicah obiskal dramski in filmsk igralec Dare Ulaga, ki smo ga lahke gledali v TV nadaljevanki Erazem ir potepuh. Sprejeli smo ga z navdušenjem, v imenu vseh učencev ga je pozdravila članica hteramega krožka Alenki Markovič in mu zaž^elela prijetno po čut je med nami. Za začetek smo skupaj zapeli pe sem iz nadaljevanke Erazem in po tepuh, da nam je pregnal tremo, nate pa so vprašanja v zvezi z njegovim po klicem, pa v zvezi z nadaljevanko ka; deževala. Med pogovorom smo skupa zapeli pesmi iz nadaljevanke, tako di je ura kar prehitro minila. Ob konci tega prijetnega srečanja nam je za želel še prijetne počitnice, Alenka p' mu je za spomin poklonila pravka izšlo 1. št. na,šega šolskega glasili »Rimski vrelec«. MAGDA OBLAK IN REZI MEDVEI novinarski krožel OS »A. AŠKERCA Rimske Toplic pbCovje ASFALTNI TRAK 2e dolgo let so si krajani j^ega območja 'Pečovje— ^Ica \'as nad štorami želeli gfaltno cesto, podaljšek od ^otarne proU Pečovju. Za- evo so premlevali na nešte- Ij, občnih zborih in sestankih talnega območja. Izvolili so ežijski odbor, ki je organizi- jl dogovarjanje o samopri- jevku občanov, kasneje pa i)iranje denarja. Lani so o jj temi razpravljali na spo- iladanskih zborih drugih ;alnih območij in na skup- iji sestankih Socialistične jeze delovnega ljudstva ter [rajevne skupnosti. Skleni- so, da solidarno podprejo začeto akcijo, čeprav so mo- rale nekatere potrebe poča- kati na rešitev v letošnjem | letu. Tako je bil v novembru lani potegnjen asfaltni trak v dolžini 1030 metrov, ki sega od šamotame do kozolca na razpotju Pečovje—Laška vas. i Za ureditev cestišča in za i asfaltiranje so prispevali od skupnih stroškov, ki znašajo 494.78.5,00 Din: din Železarne štore 200.000,00 občani 100.000,00 Gozdno gospo- ' darstvo 50".000,00 [ Krajevna skupnost štore 144.78,"),00 . Občani stalnega območja Pečovje—Laška vas so seve- da zelo zadovoljni, želijo si pa, da bi bila cesta urejena še naprej, ker je v slabem stanju. Treba bo pa nekoliko počakati, potrpeti, obenem pa razmisliti o nadaljevanju akcije za samoprispevek in solidarnost, ki je v prvem delu tako lepo uspela. Ver- jetno bo dosedanji dober zgled povlekel k uspehu na- daljnje akcije. Železarjem pa vse priznanje za razumevanje in izdatno denarno pomoč. R. U. VINKO POTEKO- 80 LET Pretekli teden je praz- noval osemdesetletnico svojega bogatega življenja Vinko Poteko iz Matk, no- silec številnih odlikovaiij, priznanj ter pohval ža svoje revolucionarno delo. Bil je eden izmed tistih, ki se že na samem začetku okupacije niso mogli spri- jazniti s tem, da so do- movino zasedli okupatorji. Že leta 1941 je začel ile- galno delovati na področ- ju Griž in Zabukovice. Le- ta 1942 so ga prišli do- mov v Griže aretirat Nem- ci, a jim je z zvijačo ušel ter se napotil na Dolenj- sko, kjer je živel njegov brat, tam pa je takoj na- šel shk s partizani. Ze poleti dvainštiridesetega se je vrnil domov v Sa- vinjsko dolino ter odšel v partizane, kjer je ostal do osvoboditve. Leta 1943 je bil sprejet v partijo. Po osvoboditvi je Vinko Poteko opravljal vrsto po- membnih funkcij. Ko je nekaj časa obstajal še okraj Žalec, je bil tam re- ferent za gospodarstvo, kasneje pa je bil član Iz- vršnega odbora okraja v Celju ter opravljal še šte- vilne druge funkcije. Med drugim je bil tudi repub- liški poslanec za občino Žalec, predsednik Krajev- nega odbora v šentlovren- cu (danes Gornja vas) ter predsednik občine v Pre- boldu. Za svoje požrtvo- valno delo. delo pravega revolucionarja, je prejel mnogo priznanj. Med dru- gim tudi orden zasluge za narod s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. leta 1971 je prejel nagrado Osvobo- dilne frorite. lani pa zlato značko Zveze komunistov. Vinku Poteku ob njego- vem visokem življenjskem jubileju tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi do- živel še vrsto zdravih in srečnih let. Ob tem pa samo še ne- kaj. Morda bi bilo prav, če bi se ga kdaj spomnili žalski borci in ga obiskali. Nikdar ne bom namreč pozabil, s kakšnim žarom, veseljem in ponosom mi je pripovedoval, ko so ga obiskali predstavniki Ob- činske konference Zveze komunistov iz Žalca, ob tem pa grenko pripomnil, da so borci zadnja leta nanj čisto pozabili. JANEZ VEDENIK BISTRIŠKE Glede na to, da krajevna skupnost Bistrica ob Soth meji na sosednjo kumrov- ško, bi po vsem sodeč priča- kovali, da imata sosednji kra- jevni skupnosti dobre stike. Kljub temu ni tako. Razen nekaj poizkusov, da bi sode- lovali, do večjega sodelova- nja ni prišlo, vendar na obeh straneh menijo, da bi to bi- lo nujno potrebno. Obe kra- jevni skupnosti namreč spa- data v območje bodočega spominskega parka Kumro vec-Kozjansko. Da bo park zaživel tako, kot predvideva- jo, brez sodelovanja posa meznih krajev in krajevnih skupnosti pač ne bo šlo. - XXX Kot marsikateri kraj na Šmarskem ima tudi Bistrica ob Sotli težave z avtobusni- mi zvezami, to pa ne toliko zaratli prevoza potnikov kot zaradi prevoza pošte. V Bi- strici namreč menijo, da po- šta prihaja v Bistrico pre- pozno. Po njiliovem naj bi avtobus prišel v kraj med 7. in 8. uro zjutraj, namesto sedanjega ob 9.30. Občani dobe pošto dva dni pozneje. Nič bolje se ne pohvaJijo s telefonsko zvezo, saj je treba na zvezo čakati tudi po uro in več. XXX Občani krajevne skupnosti Bistrica ob Sotli menijo, da bi morala občinska sku])šči- na občine Šmarje pri .Jelšah bolj gledati na njihove želje in potrebe, torej tudi bolje sodelovati z njimi in se na- sploh bolj odzivati n.iihovim vabil oun na razne seje in se- stanke. Prisotnost na teh zborih je namreč pod vsako kritiko, pravijo v Bistrici ob Sotli, saj so že navajeni, da kl.jub vabUom z občine ni nikogar.lVIILENKO STR.\ŠEK MAKALU V LOČAH '• januarja 1976 nas je obi- ' eden izmed udeležencev alpinistične odprave na ^ hajvišjo goro sveta Ma- ^- Predavanja se je udele- flO obiskovalcev. Tova- Viktor Grošelj je bil med ^> ki so prvi prišli po steni na Makalu. •avgusta 1975 so se po- od svoje domovine ter opravili na pot, ki je tra- '.^ri mesece. Po dolgi vož- L*^ presedanju iz letala v p so pristali v New Del- si ogledali mnoge za- ij^»sti. Po treh dneh so .i^Uli New Delhi in se z Odpeljali v Nepal, 19. 'sjf^ pa so se s težkimi . in zaskrbljenimi srci pravili nroti e^ram. Že prvi dan hoje so se za- čeM vzpenjati na nižja gri- čevja. Šele osmi dan hoje je njihovo oko zazrlo 8481 m vi- sok Makalu. V nekaterih pre- delih džungle so jim zaradi vlage nagajale številne pijav- ke. Ko so prišli do predgorij Makaluja, so začeli postavlja- ti bazne tabore, da so lahko v njih prenočevali. Po težav- ni hoji so prispeli na višino 8000 m, kjer je bila tempera- tura 40 stopinj pod ničlo. Ko so prišli do baznega tabora, so se vrnili v tabor ena, kjer lih je zamenjala druga skupi- na. 5. in 6. oktobra so do- segli tabora 2 in 3. Marjan Manfreda pa je dosegel sve- tovni rekord, kajti na vrh Makaluja je prišel brez ma- ske. Viktorjevemu tovarišu zaradi glavobola in težav s kisikom ni uspelo priti na vrh. Viktor Grošelj in njegov tovariš Nejč sta se dvigala iz baznega tabora 3. Dosegla sta višino 8000 m in Viktor je nadvse srečen dvignil 8 prstov. Ko sta preplezala juž- no steno, sta zagledala naj- višjo goro sveta Mount Eve- rest. Po dolgem in mučnem vzpe- njanju sta 10. oktobra ob 14.30 dosegla najvišjo točko te gore. Vsa izčrpana in sreč- na sta se objela in se zače- la spuščati do tabora 5. Nju- ni tovariši so ju z odprtimi rokami sprejeli medse. Toda njihovo veselje ni trajalo dol- go, saj so tovarišu Zoranu zmrznile noge in čimprej so ga morali pripeljati do leta- iišča. Ko so odhajali in z letal gledali zadnja predgorja Ma- kaluja, niso mogli verjeti, da so kdaj fitopili nanj. Iz leta- la so si ogledovali najvišje gore sveta, katerih lepote ne bo nihče pozabil. Predavanje je bilo ' zanimi- vo, ob barvnih diapozitivih, smo doživljali prijetne občut- ke, obenem pa smo bili zelo ponosni, da je bil med nami udeleženec šeste alpinistične himalajske odprave na Maka- lu, Viktor Grošelj, ki mu že- limo še mnogo takih uspe- hov. MARTA VALAND 'VICA BREZNIK, IX)CE MALA ANKET/I KAJ JIH MOTI? Eno vprašanje tn pet odgovorov, nmenj in stališč na probleme, ki jih srečujejo vsak dan. Doma,, na poti v službo, v življenju, če bi uneli možnosti, katerega pro- blema bi se lotili na.iprej. Kaj je torej tisto, kar jih n",^bolj moti? Če bi bili dosledni, bi pri vseh petih od- govorih načeh vprašanje onesnaženja zraka in okolja. Zanimivo in značilno za Celje! Sicer pa se naši anketi- ranci niso ustavljali samo pri komunalnih problemih, marveč so odprli tudi nekatera druga aktualna vpraša- nja. Tudi varstvo otrok, tudi dejstvo, da je še vedno precej malčkov izven otro.ških vrtcev. Za odgovore na vprašanje pa smo prosili: Tončko Langus, prodajalko na foto oddejku Drogerije, Branka Leskovška, izmenovodja v frizerskem salonu »Janez«, Ivico Zorko, uslužbenko v podružnici »Dela«, Borisa Žerovnika, poslovodjo v prodajalni čevljev »Borovo« tn Hedo Mulej. prodajalko v Veroniki. TONČK.^ LANGUS: Od vseh onasnaževalcev zraka bi, zahtevala ustrezne fil-. tre, čistilne naprave. Sta- nje je porazno. Zaradi iz- pušnih plinov motornih vozil tudi doma ne mo- remo odpreti oken ob vsa- kem času. čutim žveplo v zraku. Velikokrat me peče v prsih. In če sem že pri tem vprašanju, bi prepovedala vožnjo motor- nih vozil, tudi mopedov, po Savinjskem nabrežju m na cesti, ki pelje med parkom in Savinjo. BRANKO LESKOVŠEK: Motijo me neurejene uli- ce, slabi pločniki. Premalo gledamo na ulice, ceste in pločnike in dovoljuje- mo, da se prekomerno uničujejo. In potem je tu- di vzdrževanje dražje. Tu- di čistoča Celja je prob- lem. Zdaj ni več »Celje, mesto belo in veselo . . .« Sicer pa ta kritika zadeva tako prebivalce, lahko bi rekel skoraj vse, kot Jav- ne naprave. Več reda bi moralo biti tudi pri od- vozu smeti. I VICA ZORKO: Stanu- jem na Hudinji, zato bom v odgovoru na vprašanje ostala na našem območju. Pred samopostrežno trgo- vino na Hudinji sta stah nekoč baraki in ograja. Baraki so podrli tn prav tako del ograje. Ostala pa je packarija. Torej, nič kaj primerno okolje za živil- sko trgovino. V smeteh, ki ležijo tam naokoli, najde- te skoraj vse. Na vsak način preveč očitna slika malomarnosti tn neodgo- vornosti. BORIS ŽEROVNIK: Res je, da se je zadeva v Strmcu okoli moderniza- cije ceste premaknila z mrtve točke. NavzUc temu pa imamo v Celju tn oko- lici še preveč neurejejith cestišč. Problem zase je tudi dostop do trgovin. Moral bi biti boljši, bolj primeren. In ker delam v trgovini, bi rekel še eno na naš račun, na račun prodajalcev. Tu in tam bi morali uveljaviti do kup- cev drugačen, lepši odnos. HEDA MULEJ: Na delo v mesto hodim iz Tmo- velj. Zato ni naključje, da vsak dan ugotavljam, da so avtobusne zveze med mestom in Trn ovij ami sla- be. Razen tega je že skraj- ni čas, da bi v Tmovljali uredili kanalizacijo. Zaen- krat imamo odprte jarke, in ne vprašajte, kako pri- jetni duhovi se razširjajo zlasti v poletnih mesecih. In končno pogrešam pri- reditve, ki bi bile primer- ne tudi za nekoliko zre- lej.šo generacijo. Na vsak način zanimivi odgovori in vsekakor več ali manj realna slika javnega mnenja. Če bi strnili vse te misli, bi na prvo mesto prišel onesnaženi zrak, saj so ga omenili vsi, četudi smo ta problem zapisah le enkrat. In potem ceste, neurejenost okolja, komunahia kanalizacija, avtobusne zveze, trgovina, prireditve in še MILAN BOŽIČ I 12. sti-ar — NOVI TEDNIK St.4 — 29. januar 1976 OB 90-LETNIC/ VLAD/MIRA LEVSTIKA Letos bi bil slovenski pi- satelj tn književni preva- jalec Vladimir Levstik v nedeljo ' IS. januarja star že polnih devetdeset let, ko bi ne bil 23. decembra 1957. pričel mesec pred svojim dvatnsedemi-iesetim letojn umrl v Celju. Mno- gi Celja i se še spominja- tistega t. rtlcga decembr- skega dm , ko so ga v ve- likem številu, med njirni so bili vidni predstavnici celjske družbenopolitične skupnosti in ktaturni de- lavci iz Celja in iz vse Slo- venije, pospremili na po- slednji poti iz avle celj- skega gledališča v njegovo zadnje domovanja na celj- skem mestnem pokopaa. šču. ^•ednjih deset let svoje- ga življenja je preživel v Celju, središču svoje rOd- ne Savinjske doline, na katero je bil še posebej navezan. V veliko zadošče- nje in veselje mu je bUo, ko so mu ob njegovi se- deindesetletnici leta 1956 zlasti njegovi ožji rojaki prav tu v Celju iskreno čestitali, mu izkazali pot. rebno priznanje kot moj- stru lepe slovenske besede ter mu že dokaj zagrenje- nemu »spet vrnili Koščefc domovine«, kot je sam napisal v svoji zahvali te- danjim predstavnikom lju- dske oblasti. Zdravje mu zadnja leta ni več dopu- ščalo, da bi bil nastopal v javnosti, a v tihoti svoje delovne sobe v prvem nadstropju stanovanjske hiše v sedanji FleteršniKo- vi ulici je spremljal slo- venski kulturni utrip oo branju časnikov, revij in knjig ter ob poslušanju radia, poleg tega pa je še pripravljal za prve in za predelane ponovne natise svoje mojstrske prcvoae književnih del iz svetovnih slovstev. Vladimira LevstiK-a se ob devetdesetletnici njego- vega rojstva ne spominja- mo samo kot ožjega roja- ka, ki je svojo rodno sa- vinjsko pokrajino upodab- ljal v svojih književnih de. lih^ ampak zato, fcer je z vsebino in umetniškim iz- razom svojih del bogatil slovensKi slovstveni razvoj in kOt eden od vianejšUi pisateljev iz rodu sloven- ske moderne soustvarjat duhovno ozračje v prelom- nem obdobju ob koncu devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Bolj kot njegov rojstni kraj šmihel nad Mozirjem, fcjer je družina njegovega oče- ta Miloša Levstika živela samo še eno leto po Vladi- rnirovem rojstvu, sta se mu vtisnila v spomtn An- draž nad Polzelo, kjer je kot sin prvega tamkajš- njega nndučtlelja preživel prva otrOska leta in ka- mor se je še pozneje rad vračal na počitnice, in Ce- lje, kjer je hodil v gim- nazijo. Sorazmerno zgo- daj je dozorel v samosvo- jo osebnost in je prišel že v mladih letih, ko še ni odrasel gimnazijskim kto- peni, v oster spor s te- danjimi ozkimi slovensK^t- mi razmerami zaradi svo- jega političnega in narod- nega svobodoljubja Da bi od blizu spoznal evropske kulturne tokove, je Vladimir Levstik že kot mlad literat živel v panzu (1906—1907) in se tudi po- zneje na svojih potovanjih po svetu vračal v to sve- tovno kulturno žanšče, v »Babilon svobode«. Kakor 0 je sam imenoval. Po internaciji v Mittergraoer- nu, kamor ga je med prvo svetovno vojno (1915— 1917) kot političnega osu- mljenca pregnala avstrij- ska oblast, se je preko Prage ves bolan vrnil v savinjsko dolino, v Tabor k sestri Veri, ki je tam učitcljevala. Pri njej le prepoln besa nad poostre- nim nacionalnim zatira- njem Slovencev, ki se je kopičil v njegovem miš- ljenju in čustvovanju zlasti med inter* nacijo. in z utrjenim zaupanjem v zdrave sile slovenskega ljudstva, lii jih poslednji trzljaji nasi- lja v razpadajoči avstro- ogrski monarhiji ne mo- rejo streti, napisal roman Gadje gnezdo. Med obema vojnama je živel večinoma v Ljubljani kot časnikar, pisatelj in prevajalec, ne- kaj časa pa je vmes živel tudi v Mozirju in v Litiji. Leta 1941 je moral zbe- žali z ženo Franko pred Nemci iz Litije v Ljublja- no. Rešila sta si takorekoč le golo življenje in najnuj- nejšo obleko, nemški oku- patorji pa so jima uničili vse ostalo premožene, zla- sti bogato knjižnico ter vse rokopise pisateljevih knj'^eimih del in prevodov ter pisma njegovih literar- nih prijateljev in znancev (Ivana Cankarja, Otona Zupančiča, Lojza Kraig- herja in drugih J. Po drugi svetovni vojni se je leta 1947 za stalno naselil v Ce- lju in tu živel prav do svoje smrti. Kot poklcni literat je bil Vladimir Levstik zelo vsestranski, pisal je pes- mi, novele, povesti, roma- ne, literarne feljtone, ese- je, čanke in kritike. Naj- pomebnejša so vsekaMor njegova pripovedna dela, zlasti roman Gadje gnezdo (191S), ki je s svojo čust- veno pristnostjo in za tisto dobo prepričujočim patosom opravil pomemb- no umetniško in družbeno vlogo pri osveščanju slo- venskega narodnega pono- sa po končani prvi svetov- ni vojni. Med ostalimi nje- govimi pripovednimi dei-^ kaže poleg zbirke novel Obsojenci (1909) omeniti vsaj še nekateri: kratki roman Zapiska Tine Gra- montove (1919), obsežni satirični roman Višnjeva repatica (1919), satirično novelo Rdeči volk in Mi- nehaha (1924), krajši ro- man Hilarij pirnat (1926) ter povesti Pravica kladi- va (1926) in Dejanje (1934), v katerih protesti- ra zoper nasilje ter se zavzema za svobodo. Naj- lepše svoje mladini na- menjene črtice in povesti, ki jih je objavljal v Zvon- čku in Mladem jutru, je ponatisnil v knjigi Deček brez imena (1924). V zad- njem predvojnem ' letniku otroške revije Naš rod (194U—1941) je objavljal povest Peter in KOstja, ki opisuje prijateljstvo med slovenskim in ruskim deč- kom. Bogato poznaiHinje sve- tovnih slovstev, hotenje seznaniti Slovence s sve- tovnimi literarnimi tokovi ter izostreni čut za jezi- kovno pristnost in tenko- čutno izražanje, ki si ga je pridobil z nadvse skrb- nim oblikovanjem svojih pesniških hi pripovednih tekstov, sta omogočila Vladimiru Levstiku, da se je uvrstil med najboljše mojstre književnega Pre- vajanja pri Slovencih, v isto vrsto z Otonom Zu- pančičem, Antr.nom Sov- retom, Josipom Vidmar iem in Miletom Klopčičem Po številu prevodov pa je Levstikovo prevajalsko de. lo celo obsežnejše kakor delo kateregakoli od sta- rejših slovenskih prevajal- cev, saj smo Slovenci prav v Levstikovih -prevo- dih dobili celo vrsto naj- pomembnejših del svetov- nih literatur, zlasti fran- coske, angleške in ruske. Iz francoščine je prevajal velike romanopisce Gusta- va Flauberta, Emila Zola- ja, Honoreja Balzaca, Gu- ya Maupassanta, Charlesa Costera, Andreja Mauroi- sa, Pierra Lotija; iz angle- ščine IValterja Scotta, Ro- berta Louisa Stevensona, Jacka Londona, Indijca Rabindranadtha Tagoreja, Šveda Axela Manthea. še številnejši pa so njegovi prevodi iz ruščine. Preva- jal je pripovedna dela Aleksandra Puškina, Ni- kolaja Gogolja, Mihai- la Saltijkova-Sčedrina Leonida Andrejeva, Maksi ma Gorkega. Alekseja Tol- stoja, ValCTitina Katajeva, Nikolaja Ostrovskega in drugih, zlasti pa vsa nai- pomembnejša dela Fjodo- ra- Mihajloviča Dostojev- skega (Ponižani in razža- ljeni. Zločin in kazen. Za- piski iz mrtvega doma, Besi, Selo Stepančikovo, Bratje Karamuzovi) ter Leva Nikolajeviča Tolsto- ja (Ana Karenina, Vstaje- nje, Vojna in mir, Kozaki, Hadži Murat). Večina teh prevodov, na primer Flau- bertova gospa Bovargjeva, Scottov Ivanhoe, dela Jac- ka Londona, zlasti pa pre- vodi Maksima Gorkega, Fjodora Dostojevskega in Leva Tolstoja, je bila na- tisnjena celo 'po večkrat. Levstik je svoje prevode pred vsakim ponovnim na- tisom popravljal in pre- deloval, samo da bi bile umetniške vrednote teh del Slovencem čim bolje in čim verneje predstav- ljene. Za Vladimira Lev- stika prevajanje ni bilo obrt ampak pravo ustvar- jalno književno delo, po- ustvarjanje vrednot tuje besedne umetnine v slo- venskem jeziku. Znal je namreč krotiti svoj osebni temperament ter se z ob- čudovanja vredno vest- nostjo in zvestobo vživlja- ti v mišljenje, čustvova- nje, in v slog lujega ust- varjalca ter ga je skušal čim verneje preliti v slo- vensko jezikovno podobo. Zdal je doseči, da iz nje- govih prevodov zavonja original Služba lepi slovenski be- sedi je bila del njegovega osebnega bistv^a. Neomaj- no in zanosno je veroval v njeno poslanstvo, z za- nosnim poštenjem je gle- dal na osnovna slovenska vprašanja kot književnik, ki je bil trdno zakoreni- njen v svojem narodu, in kot človek, ki je kot naj- večjo vrednoto cenil pravo osvobojenje človeka in neomajno ljubil delo kot največjo silo Rod pisatelja Vladimira Levstika je izumrl. Njego- ve dedinje: pisateljeva vdova Franka (u. 1961) ter njegovi sestri Vera (u. 1967) in Jela (u. 1972) so zapustile vso pisateljevo literarno zapuščino (roko- pise, pisma, knjige, slike in pohištvo iz njegove za- dnje delovne sobe ter pi- sateljeve avtorske pravice, obe sestri pa še knjige svojih osebnih knjižnic) celjski študijski knjižnici, ki je zdaj del Osrednje knjižnice v Ceiju. Iz hva- ležnosti do svojih mece- nov, predvsem pa iz spo- štovanja do mojstra slo- venske lepe besede in književnega ustvarjalca bo Osrednja knjižnica v pro- slavo devetdesetletnice rojstva Vladimira Levsti- ka pripravila v avlah svo- jega poslopja na Muzej- skem trgul razstavo nje- govih književnih del. Na hiši v Pleteršnikovi ulici 1, kjer je živel od 1947 do 1957 in tam tudi umrl, pa bo vzidala spominsko plo- ščo, ki bo tudi poznejše rodove spominjala na tega pomembnega pisatelja in prevajaca. Ob tej priložno- sti bo predlagala Skupšči- ni občine Celje, naj po Vladimiru Levstika ime- nuje ali dosedanjo Pleter- šnikovo ulico ali po eno od ulic v nanovo nastaja- jočih soseskah. S to pros- lavo Levstikove devetde- setletnice se bo Osrednja knjižnica pridružila bliž- njemu praznovanju slo- venskega kulturnega praz- nika okrog 8. februarja, dneva Prešernove smrti^ saj bo razstava Levstiko- vih del odprta do sredine prihodnjega meseca. Obe- nem pa bo to eden od uvodnih akordov v letoš- nje vsenarodno praznova- nje stoletnice rojstva Iva- na Cankarja, s katerim je deset let mlajšega Vladi- mira Levstika vezalo is- kreno prijateljstvo. vin ALPINISTIČNI KOTIČEK Vse kaže, d» sc alpinizem pri nas livalitetno in številč- no ne dviga samo poloti, temveč je zmeraj več tistih, ki obiskujejo Savinjske Alpe tudi v zinrLskem času. Posa- mezne naveze ali skupine s štajerskih in koroških od.se- kov zadnji čas dobesedno oblegajo zimske sobe na Okrešlju, KorošicI, Kamni- škem sedlu in Kokerskem sedlu. Med temi obiskovalci niso več samo alpinisti z rts>- ninii plezalnimi načrti, tem- več tudi prilo-žnostni planin- ci in smučar.n, ki Se poveču- jejo stisko v že tako majhnlli prostorih. Ker nihče v .snegu in mrazu ne more ostati .na prostem in med obiskovalci zimskih sob ni nohenih raz- lile, je nujno, da planinska društva in planinska zveza slejkoprej najdejo rešitev v razširitvi sedan,tih zimskih prostorov ali dograditvi no- vih zimskih .sob ob že ob- stoječih objektih. Premali pro- stori ne smejo biti zavora ziniskenui alpinizmu in obi- sku v gorah. Zaradi gneče in neprcspanosti ziičenja.jo ne- malokdaj alpinisti svoj vzpon s precejšnjim tveganjem.. Na pomoč bo morala seveda tudi Telesa kulturna skupnost, saj gre v večini primerov za vrlmnske (zimske) alpiniste in planinska društva za opre- mo ali dograditev takih pro- storov nimajo sredstev. sxx V juniju letos organizira Maribor odpravo v Kavkaz (pogiirje Bizengi). kjer bosta sodelovala tudi dva celjska alpinista. Mesto Celje si za- radi nerazumevanja TKS (do- sedaj) ne more privoščiti sa- mostojne odprave Izven ev- rop.skih gorstev, čeprav ima za to na razpolago dovolj dobrih alpinistov, ki so sodelo- vati do sedaj na osmih dr- žavTiih odjfravah od Andov do nimaia,je. x\x V četrtek, 29. 1. 76 bo v Narodnem domu ob 17. uri izredni občni zbor PD Olje. Člani PD so vabljeni na zbor, kjer bomo si)reji'li nova dru- štvena pravila. V četrtek ob 18. uri bo prvo predavanje v letošnji alpinistični šoU z naslovom »Planinska organi- zaci,ja na Slovenskem« in pri- kazovanje diapozitivov: »()d Okre.šlja do .Mont ISlanta«. Ob 19. uri redni sestan.^k al- pinističnega odseka Celje. XXX Snežne razmere: v Savinj- skih .lipah je zapadlo 20 cm prSlča na ledeno podlago. Vzponi proti vrhovom so zelo zahtevni, ker novi sneg .še ni sprijet s podlago in je mož- nost zdrsa zelo velika. Skale na grebenih poledenele, v gra- pah in žleI>ovlh globok, na- pihan pršič. Nevarnosti pla- zov .še ni, za vzpon priporo- čamo poi>ohio zimsko tehnič- no opremo. Cesta v Logarsko prevozna do konca z zimsko ops-emo. CIC Led pred kočo na Korošici v letošnji skopi zimi. Kljub dolgemu dostopu je zimska soba večkrat prema,jhna. . 6t.4 — 29. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 bistrica ob sotli SPREMENJENI ČASI Bistrica ob Sotli je danes izrazito kinetijsko območje, kjer se v pretežni meri ukvar- jajo z živinorejo in pa pone- kod tudi zelo uspešno s sad- jarstvom, ki je v preteklosti odigravalo pontembno vlogo. Spomnimo se sadjarja Hu- dino, o katerem smo na stra- neh našega časopisa že pisa- li. Kmetijstvo je na bistri- škem območju pomembno še sedaj, le da je izredno veli- ko prebivalcev tega kraja ob Sotli na delu v tujini. Lahko bi rekli, da je naj- večji problem Bistričanov, ka- ko zagotoviti tem ljudem de- lo doma, kako priti do no- vih delovnih mest. že več- krat so Bistričani imeli v mi- slih dislociran obrat te ah one delovne organizacije, ven- dar je vse ostalo pri ideji. Na območju krajevne skup- nosti Bistrica ob Sotli je 185 prebivalcev, ki bi se radi za- poslili, poleg tega pa je na delu v tujini okoli 150 zdom- cev, ki bi prav tako radi pri- jeli doma za kakršnokoli delo. Med prvimi je največ tak- šnih, ki imajo doma okoli 2 do 3 ha obdelovalne zem Ije. če ne bodo ostali doma, če bodo še ti odšli v tujino, kar ni nemogcjče, bodo nasta li novi problemi. Starši, ki bodo ostali na kmetiji sami, bodo postali takorekoč soci- alni problemi, ki jih že .se- daj v šmarski občini ni malo Seveda pa je v krogu sed- mih kilometrov (za takšno območje so v krajevni skup- nosti naredili elaborat) še več takšnih ljudi. Trenutno se Bistričani in okoličani zaposlujejo v Koz- jeim v Metki in Steklarni, ne- kaj pa jih odhaja na delo tu- di v bližnji Kumrbvec. Da bomo lažje razumeli, kolik- šna je r>otreba po delovnih mestih za mlade kmetovai- i ce, naj p>ovemo le, da za eno samo prosto delovno mesto v valjarni v Kumrovcu zaprosi kar okoli 40 kandidatov. Skrajno nezadovoljiv je tu- di podatek, najslabši v šmar ski občini," da se prebivalstvo na območju krajevne skup- nosti Bistrica ob, Sotli zmanj šuje na leto kar za 11,6 od- stotka. Če ta problem v prihodnje ne bo rešen, bo tudi obde- lovanje zemlje v krajih ob Sotli postalo precejšen pro blem, ki pa se bo do dobra razrastel šele čez leta. MILENKO STRAŠEK Le še jnalokje lahko vidite takšne vodnjake, ki kar naravnost kriče. da bi jih obnovili m jim dali tisto prijetno staro podobo, pokrajini pa del njene zanimivosti. Na sliki star vodnjak v okolici Šmarja pri Jelšah. Foto: DRAGO MEDVED MOZIRJE PREUSMERJANJE KMETIJ Ni naključje, če zavzema kmetijstvo v osnutku reso. lucije o družbenoekonomskem razvoju občine M >zirje v letošnjem letu pomembno mesto. Gre za panogo, ki daje poleg industrije glami pečat celotnemu gospcKlar- skemu dogajanju Gornje Savinjske doline. V resoluciji še posebej poudarjajo nadaljnje priza- devanje za preusmerjanje kmetij, se pravi nadaljnjo ^>ecializacijo kmetijske proizvodnje. V tej zvezi gre ssa pospešeno gradnjo silosov in za pridelovanje .koruz- ne oziroma travne silaže. Vzporedno s tem pa bodo spodbujali ustanavljanje pridelovalne skupnosti 7,a sku- pinsko uporabo strojev za spravilo silaže. Mlečna proizvodnja, ki je že doslej dala dobre rezul- tate, bc tudi v prihodnje primarna naloga. Poseben pomen dajejo vzreji plemenske in pitanju goveje živine. V načrtu pa niso pre2!rh perutntnarstva, ki je v zad- njem času zaradi neprimernih cen nekoliko zastalo. Predvidevajo, da bi se lahko kmetijska proiz^/odnja r letošnjem letu povečala za okoli 3 odst. v primerjavi B lansko. O teh in sploh o problemih kmetijske proizvodnje v občini so razpravljali tudi na torkovi skupni seji de- legatov vseh treh zborov občinske skupščine v Mozirju. žalec HMEUARSKE TEŽAVE Pred dnevi je bil v Žalcu zbor slovenskih hmeljarjev, kjer so govorili o skupnih naporih za razrešitev nasta- lih problemov ter o položa- ju hmeljarstva v Jugoslaviji nasploh. Dejstvo je, da jugoslovan- ski luneljarji izvozijo 80 od- stotkov vSega pridelanega hmelja in to predvsem v za- hodne dežele ter v Ameriko. Inflacijska stopnja znaša tam poprečno 10 odstotkov letno, doma pa 20 do 30 odstotkov. Laliko si torej predstavlja- mo, kako težko je biti jugo- slovanskim hmeljarjem kon- kurenčen na tujem tržišču, sploh če upoštevamo, da so se v zadnjih treh letih umet- na gnojila podražila za tri- krat, zaščitna sredstva pa kar za štirikrat. Hkrati se pojav- lja drug problem, ki je prav- zaprav najvažnejši. Gre za usklajenost med proizvodni mi stroški in cenami hmelja. Zvezni izvršni svet daje sicer stimulacijo, lani na primer milijardo in dvesto petdeset milijonov dinarjev, toda to še vseeno ne zadošča, da bi hme- ljarji kovali dobičke. Sicer pa hmeljarji ne smejo računa ti na stimulacijske vzpodbu- de ZIS, je poudaril Veljko Križnik v svojem referatu, pač pa si morajo prizadeva- ti, da bodo na čim manjši površini pridelali čim več hmelja. To je v danih razme- rah tudi edina možna rešitev za jugoslovanske hmeljarje. Zanimivi so bili tudi neka- teri drugi podatki, na katere so opozorili. Delež jugoslo- vanske proizvodnje je padel iz 6 odstotkov na 4 odstot- ke, hmeljarji v Sloveniji pa so samo v lanskem letu opu stili 180 ha hmeljskih povr- šin, v Savinjski dolini pa kar 50 ha, skratka, vse to je od- raz tega, da je dohodek pre- nizek ob dokaj visokih na- ložbah. Na zboru hmeljarjev .so opozorili tudi na to, da se bodo morali hmeljarji čim prej povezati, da bodo lah ko enotno nastopali tako na domačem kot na tujem trži- šču, potrebni pa bodo boljši dogovori z našimi pivovarna- mi. To velja predvsem za ko- ličine piva, kajti dokaj pogo sto se je dogajalo, da so mo- rale pivovarne hhielj cel uvažati. Lani so slovenski hmeljar- ji izvozili 6 odstotkov manj iunelja kot je zahteval ZIS, na tujem tržišču pa so doseg- li boljšo prodajno ceno, tako da so zahtevo ZIS kljub vse- mu vendarle izpolnili. Letos predvidevajo 9 odstotkov manj izvoza kot lani, omeni- ti pa je treba, da se cena hmelju na zunanjem trgvi tre- nutno povečuje. če potegnemo kratek za- ključek, lahko rečemo, da je treba povečati storilnost de- la ter na čim manjši površi- ni pridelati čim več dobrega hmelja. Ob tem pa so sloven- ski hmeljarji govorili še o po- speševanju hmeljarstva in na- logah strokovnjakov pri tem, o varstvenih ukrepih za velik in kakovostni pridelek hme- lja ter o nekaterih drugih strokovnih zadevah. JANEZ VEDENIK OBSOTELJE VODOVJE ŠE GROZI Četudi v teh tee. -M. S. PRVI KINOLOŠKI PLES žalski kinološki klub t za ^rejo službenih In športnih Psov) deluje že drugo leto je v tem času dosegel že lepih usi>ehov. Tako so ^^rii pripravili med drugim tu- ^ republiško tekmovanje, ki ga je ogledalo preko 2000 ^lUdi. Imeli so tudi druge ak- ^-je. s katerimi pa namera- !fOo nadaljevati tudi letos, ^ko^ačno si bodo uredili J^rostor, kjer bo stalna šola 5^ vse pasme psov ter P*^staviii sami hišico za razne VJhiene. To naj bi uredih že ^ 'haja. v klubu je trenutno članov iz mnogih krajev ^•'ske občine ter sploh Sa- rj^l^ke doline. Klub se po ^flanjih začetnih uspehih, ki niso majhni, že uvršča med najboljše v Sloveniji. Kinojogi v Žalcu pa pri- pravljajo še posebno priredi- tev in to 14. februarja v Žal- cu v dvorani kmetijskega kombinata — to je pi^vi kino- loški ples, kjer bodo igrali VOKALI s pevko MARJANO DERŽAJ. Vstopnice bodo v prodaji od 5. februarja dalje v knjigarni Mladinske knjige v Žalcu. Torej žalski kinolo- ški klub ne posega samo po šolanju službenih in športnih psov, temveč posega tudi na področje zdmževanja ljudi. Prav slednje pa nam v času vse hujše tehnike še kako primanjkuje. DENARJA NI Nekateri kmetje v šmar- siM občini so bili neprijet- no presenečeni, ko so ugo- tovili, da ne morejo mo- dernizirati svojih kmetij z odobrenim denarjem, odnosno s krediti, ki so jih dobih. Krediti so bih namreč odobreni, denarja pa ni bilo. Težave so nastale, ker v decembioi ni bilo denar- ja ne od banke, ne od kmetijske razvojne skup- nosti, ni bilo torej zdru- ženih sredstev. V Šmarju zatrjujejo, da bodo vsi, ki so dobili kredite, ta denar v letu 1976 tudi izkoristili. Za ilustracijo naj pove- mo še, da je bilo samo v zadnjih treh letih odobre- nih za okrog 3 stare mili- jarde kreditov. Približno toliko denarja je bilo odo- brenega samo v letu 1975. Za takšno organizacijo, kot je TOZD Kmetijstvo Šmarje, so to velika sred- stva, ki nedvomno kažejo na skrb za kmečkega člo- veka, mst MLADI V KMETIJSTVU Nedolgo tega je bila v Žalcu četrta seja predsed- stva mladih v kmetijstvu pri občinski konferenci ZSMS. Na seji so izobliko- vali predlog za v. d. pred- sednika te konference, se domenili za pripravo tek- movanja na temo Kaj veš o kmetijstvu ter za sklic problemske konference o mladih v kmetijst\'u. v žalcu POSVETOVANJE Samo v lanskem letu so sjovenski hmeljarji opusMli skupno 180 hektarov hme- ljišč, od tega v Savinjski do lini 50. Podobno je bilo v Vojvodini, kjer so v minu- lem letu zmanjšali hmeljišča za 200 hektarov. To je ned- vomno odraz težav, -s kate- terimi se srečujejo jugoslo- vanski limeljarji zadnja le- ta, so poudarili na zboru slovenskh hmeljarjev, ki je bil konec minulega tedna v Žalcu. Dejstvo je, da v Ju- goslaviji zadnja leta ne pri delamo toliko hmelja kot bi ga lahko prodali tako na tu- jem kot domačem tržišču. Poglavitni rarok za to je, ker se je za.<5lužek pri pride lovanju hmelja zadnja leta vse bolj zmanjševal. V zadnjih treh letih so se samo umetna gnojila podraži- la za več kot trikrat, za.ščit- na sredstva za štirikrat in osebni dohodki za dvakrat. To je nedvomno tudi odraz inflacijskih gibanj, ki pri nas znašajo 20 do 30 odstot kov letno. Osemdeset od- stotkov hmelja jugoslovanski proizvajalci izvozijo, na sve- tovnem trgu pa se je cena povečevala od p>et do deset odstotkov letno. Razliko, ki je tako nastajala, so hmeljar- ji pokrivali z boljšo tehnolo- gijo ter s prodajo hmelja na domačem ti-žišču. Težavno stanje se odraža • tudi v F>odat.ku, da je delež ! jugoslovanske proizvodnje hmelja v svetovni še pred leti znašal okrog šest od- stotkov, sedaj pa le nekai manj kot štiri. Temu pri merno se je zmanjšal tudi delež v svetovni trgovini hmelja, ki se je od 25 od- stotkov zmanjšal na borih 11. Za stanje kakršno je so v veliki meri krivi tudi hme Ijarji sami, ki jim Tiadnja leta ni uspelo zvišati hektar- skega pridelka. Na.snrotno, celo padel je in to za okrog 600 kilogramov, tako da ie hektarski pridelek v primer- javi z nekaterimi drugimi državami manjši celo za ok- rog 1000 kilogramov, to pa je že številka, nad ka^^fro se je treba resno zamisliti. Vzrokov za težko stanje našega hmeljarstva pa je še cela vrsta, tako na primer izpad pri strojnem obiranju, starostna struktura hmeljišč, slabo oskrbovanje hmeljišč, slaba zaščita . . . Seveda pa to niso po mpnikljivosti, ki se ne bi dale odpraviti. Deloma ie težave, s katerimi se sreču- jejo naši hmeljarji omilil Zvezni Izvršni svet s svoji- mi izvornimi stimulacijami, ki so lani znašale milijardo 250 milijonov dinarjev, ven- dar limeljarji ne smejo ve- nomer računati na pomoč iz- voznih premij. Rešitev za- nje je, če bodo skušali do- segati čim večje hektarske odnose, oziroma povedano z drugimi besedami, če si bo- do nenehno prizadevali za to, da bodo na čim manjši površini pridelali čim več dobrega hmelja. Precej pri- čakujejo od nekaterih novih sort, ki dajejo mnogo več kot savinjski golding. Sicer pa bodo strokovnjaki iz In- štituta za hmeljarstvo v krat- kem izdelali akcijski program, ki bo v veliki meri odraz izrečenih pripomb na zad- njem zasedanju slovenskih hmeljarjev v Žalcu. JANEZ VEDENIK 14. stran — NOVI TEDNIK St.4 — 29. Januar 197« DIVJI PRAŠIČI so IMELI SREČO JAGER PA JAGA če pa nisem mogel tiste lepe, sončne, oh, sploh nepozabne nedelje s spodobne razdalje videti divjega prašiča, čeprav je nekje v goščavi na Savinjskem vrhu pri Ljubnem šest kosmatincev lo- mastilo skozi mlado podrast. Videl sem jih sicer od daleč in prav imajo tisti, ki pravijo, da kdor je prvič na takšni jagi, divjačino tudi vidi. Padli so streli, lovski rog se je oglašal po ponosnem le- sovju, le kosmatinci se niso menili za to prečudovito muziko. Ene- ga so celo ranili, pa še ta jim je pobegnil pod zaščito sosednjega revirja. No, tudi ljudje smo vajeni, da iščemo azil kdaj kje drugje, ne samo doma. To, da pa je samo malo manjkalo, da bi ga dobili, no, o tem pa res ne kaže zgubljati besed. Začelo se je lako, da smo se v uredništvu pogovarjali o tem, kako lepo bi bilo, če bi dali na pi-vo stran naslednje številke tednika kakš- no lovsko sliko, saj je že res dolgo nismo :meli. Beseda je dala besedo (kako le v redakciji časopisa pa lah- ko vidite v predstavi Tumorja v celj- skem pledaUšču) in zmenili smo se, da m(''-a biti to kakšen akcijski po- snetek Poiskal sem zvezstega m za- grizenega lovca Jožeta Jerašo, kii je član lovske družine v Ljubnem. Koj mi je rekel, da sc 'O silno resni fant- je, delovna lovska družina, z obšir- nirn, a dosledno speljanim načrtom dela. Zmenjeno! A težav nikjer ne manjka. Nisem imel lovske opreme. . (Ste že videli medveda v lovski opremi?) Da bi se vsestransko zavaroval, mi je prijatelj posodil živo rdečo smučarsko bundo, na noge pa sem nataknil kar voja- ške škornje, ki sodijo k 'moji vrU uniformi, ki me doma varuje. Bil pa sem brez klobuka in to je huda reč. Visoko v planini veter neusmiljeno zavija okoli ušes in ni pametno hodi- ti razoglav. Ker je bila nedelja lepa, je prišel na lov tudi častni član dru- žine Ivan Atelšek. Da ne omenjam, od kod in zakaj ga poznamo. Imel pa je edini dve pokrivali in na mojo preveliko glavo je sedel njegov pre- majhen klobuk, a na koncu sva le oba preživela. Sebi je potisnil na glavo prikupno pleteno čepico in glej ga šmenta, če nisem pravkar izdal skriv- nosti iz prejšnje številke Novega ted- nika, kdo je na prvi strani v trocev- ko (dve cevi puška, tretjo pa stekle- nica s kačjo slino). Končno opremlje- ni smo krenili na Savinjski vrh, ki ga je prekrivala skromna snežna ode-. ja. Toda lov se je močno posodobil, železni konjički so nas zvlekii do spodobne višine, tam pa je bilo zbor- no mesto. Kljub soncu ni bilo tistega dne nobene prave sparine v zraku in kmalu je zakrožila med lovci neka prijetno dišeča stvarca, kd pienda po- mori vse bacile, gliste pa utopd. To- da zbor je zbor, postaviti se je treba v vrsto in pred zbrano lovsko elito stopi lovovodja Ciril. Možak je po- staven, ni kaj reči. Preko prsi pa ima pripet »toki-voki«, nahrbtnik, pu- ško, kaj bi še vse našteval. Povedal je naloge, ponovil stara pravila o na- činu lova in o varnosti, medtem pa so se- vrnili na zborno mesto sledil- ci, ki so šh pogledat, kam peljejo parklji v snegu. Razdelili smo se v ekipe in hajd v goro. Ta gora F>a str- ma ko dež in ti vzame sapo. A lov- ci, stari mački, imajo prožen korak, žareča lica, kljub polnim nahrbtnikom jo režejo v strmino, da si mislim: ljubi divji pujski, pojdite raje na do- pust, danes se vam ne bo dobro pi- salo. Na nekem razpotju se ločimo in v varstvo me vzam? izkušen lovec. Nadaljujeva pot do samotne kmeti- je, tam pa zavijeva na spodnjo stezo in se utaboriva pod čistino, ki nama daje dober pregled v smer, od koder bodo gonjači prignali divje čekanar- je. Ravno nekaj dni pred našim lo- vom so pri nekem kmetu divje svinje naredile na njivi pravo razdejanje. Toplo sonce se nama je uprlo v hrbet, ko začujeva neko šumenje do- li v grmovju. Pa ni bil nihče drug kot lovec Božič, ki je na spodnjem koncu z drugimi stražil cesto. Kmalu začujeva pasji lajež, a ti- šina spet zmaga. Le na nebu se vse pogosteje zarisujejo bele črte letal, ki gredo v dalje. l.e s tanko sledjo na nebu opozarjajo nase. Kot bi ne hoteli motiti idile še nedotaknjene na rave. Pasji lajež prihaja vse bližje. Po- tem tišina, kar nenadoma pa na pov- sem drugem koncu čistine opazim ko- smatince, kako jo prihuljeno mahajo v hosto. Tedaj zagrmi strel, še eden, nato premor, nato še dva strela, štir- je streli in premor, vse v trenutk« Nato glas: »Madooona, sem ga! Pa kakšen je bil!« Potem tišina, kot bi se vsi vdrli v zemljo. Lovski rog se je oglasil, nekam otožno, negotovo. S kolegom sva modrovala, da bi mo- rali imeti na vesti vsaj dva prašiča. Napotila sva se proti robu jase in navkreber, kjer sva prej videla pra- šiče. Tam se pot izgublja v gozdu, o ščetinarjih pa ni sledu. Zborno me- sto je bilo pri kmetiji in kmalu so se pričeli fantje zbirati. A vsi praz- nih rok. Nikjer niti ščetine, kaj šele da bi bili njihovi lastniki kje blizu. Vsi smo se zbrali okoli predsednika lovske družine Iva Jeraja. Po radij- ski zvezi je iskal stik z lovovodjem Cirilom Vratanarjem. Sel po sledi prašiča, ki ga je ranil strel. Iz goz- da je prišel tudi Ivan Atlešek, ves besen. Nekaj zaradi prašiča, ker se ni zmenil zanj, nek j j pa zaradi sebe, ker je naredil neodpustljivo napako. Ko je z znano nam nakano čakal rilčnika, je položil oba naboja na panj, na panju pa je bilo nekaj snega. Toda lovsko strelivo je nekaj poseb- nega. Kartonski tulec se je napil vla- ge. Ko je divji prašič prihrumel mi- mo njega, ta ni mogel zapreti svoje puške. Šele, ko Je bil ščetinar že globoko v gozdu, je pokadil s stre- lom za njegovim zvitim repom. Na zborno mesto pa se ni vrnil lovovodja Ciril in kmalu se je ogla- sil po radiu, da zasleduje ranjeno ži- val. Toda ta je trdno sklenila, da mu bo zagodla, Ušla mu je v gozd m vrnil se je na zborno mesto, kjer se je znašel kmalu tudi njegov lovski tovariš Bojan, ves opraskan in krvav. Lov je bil končan. Tudi sonce je že zašlo za najvišje vrhove. Lovci so stopili v krog in analizirali lov. V sredino kroga so morali zložiti vse prazne steklenice, da ne bi kdo še kakšno kapljico utajil. Kljub neuspe- hu, so bih obrazi vrlih fantov vedri. Najbrž je tako na vsaki jagi. Med nji- mi je bil najstarejši lovec Božič, ki je nosil že šesti križ, pa v zadnjih dvajsetih letih še ni streljal na žival. Raje jih krmi in neguje. Skrb za svo- ja lovišča pa ljubenski lovci dobro poznajo. Gozd jim je drugi dom, ni jim vseeno, kako bo potekalo živ- ljenje in naravno ravnovesje v njem. Naravi in njenim zakonom pomagajo. Zato so svoje delo dobro organizirali, pravita predsednik Ivo Jeraj :n taj- nik Franc Grešnik. Delo odbora lov- ske družine so razdelili na posamez- nike, ki točno izpolnjujejo svoje na- loge. Ob predsedniku in tajniku še že prej omenjeni lovovodja Ciril Vratanar, Jože Kralj mlajši pa je gojitelj divjadi. Skrbi za gojitvene naprave, krmišča, solnice in vse dru- go, kar sodi zraven. Jože inž. Jeraj je referent za turistični lov. Temu po- svečajo ljubenski lovci "posebno po- zornost, saj turistov ne manjka v tem lepem predelu naše domovine, precej deviz lahko zaslužijo, vendar skrbno vodijo pregled nad lovci turisti in ni ga tujca, ki bi se sam sprehajal po naših gozdovih. Fantje se namreč dob- ro zavedajo dragocenosti svojega goz- da, zavedajo pa se tudi pomembno- sti lovske dejavnosti v sklopu sploš- nega ljudskega odpora. Imajo tudi svojega kinologa in to je Jože Pod- meninšek, ki skrbi za vzgojo lovskih psov. Ljubenski lovoi so se posvetili tu- di delu z mladimi, saj vedo, da je v njih tudi prihodnost. Sodelujejo z osnovno šolo, kjer so že imeli preda- vanje o lovu, predvsem o načinu go- jitve divjadi. V primeru hude zime z visokim snegom bi učenci, ki so do- ma na višjih kmetijah sami znali po- magati prezebli in lačni divjadi. To so pred leti že delali. Divjadi v gozdovih ne manjka. Pri- rastek je ugoden. Ljubenski lovci ima- jo osem revirjev, ki veljajo za sred- njegorska lovišča. V njih je vsa div- jad, od nizkega do vsega visokega lova. Območje vseh revirjev obsega 7080 hektarjev. Leta 1946 sta bili še dve lovski družini in sicer Ljubno in Ter. 1952 leta sta se združili v eno in tako je še danes, v dnižini pa je 49 članov. Na nedeljskem lovu na divje prašiče so bili domala vsi. Zbra- li so se pred Petrinovo gostilno kot zvesta četa in krenili v svoje drugo domovanje. Tja, kjer so doma s srcem in z zavestjo, da kljub pokanju pušk opravljajo dobro, humano in narav- nemu zakonu sorodno delo. Ko so tisto nedeljo pralnih rok krenili v dolino, ni bilo čememosti na njihovih obrazih. Vedeli so, da jih čaka še veliko dela v čudovitih, divjih in nenadomestljivih lepotah njihovega večno zelenega gozda. Besedilo in si'ike: DRAGO MEDVED Lovovodja Ciril je imel po prihodu od zasledovanja kaj povedati svojim tova- rišem. Skoraj bi mu zmanjkalo besed ... Najstarejši lovec Božič že nekaj let ni streljal s svojo puško. Najraje skrbi za Hojitev divjadi. Lovski rog je kljub radijskim zvezam in jeklenim konjičkom še vedno simbol lovskega ponosa. Njegov glas sega daleč v gozdove. gt. 4 — 29. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 Stasa Gorensek NOVOST ZA MLADE Gotovo bomo takole mi pomlad prav z veseljem segli po čisto novih oblačilih, ki so nam jih moda ozi roma modni ustvarjalci pripravljali dolge mesece. Mla- di bodo spet dobili del svoje mode, ki bo samo njiho- va. To bo svobodna, sproščena, praktična moda, ki se bo gotovo hitro uveljavila. Takšno modo je težko opi- sati, jo uokviriti in ji postaviti pravila. Nova oblačila imajo praktičen, športni izgled; to so daljša hlačna kri- la, včasih spoda] stisnjena v pumparice in zgoraj do- polnjena z najrazličnejšimi puliji, brezrokavniki, sraj- cami, bluzami in jaknami. Izredno moderni in priljub- ljeni so kratki telovniki s podlogo in obrobami v rzorčastem blagu in ki so prešiti z ožjimi šivi. Prav tako so prešli tudi daljši bluzoni s kapucami. Novost, ki se bo med mladimi prav gotovo hitro uveljavila, so čisto majhne usnjene ali torbice iz bla- ga, ki so na dolgih ročajih obešene čez ramo kot poš- tarske torbe. Prve novosti so torej tu, do pomladi pa nam bo moda gotovo postregla še s čim novim in svežim. H€I GROFA BLAGAJA « čez dve nizki stopnici je stopil v temno prodajalnico. Pri vratih je stala vegasta klop. Križem naokoli so ležali sveznji, cule, zvite preproge. Ob straneh je visela razno- barvna obleka, orodje, orožje; na policah je bilo polno posode, malovrednega lišpa in pohištvenega drobiža. V te- «em kotu zadaj je stala velika železna omara, sredi sobe pa nizka miza, na njej ura na pesek, rovaš in računska deska. Kmalu pa se je porriajala zavesa in izza nje je sto- pila šmulova hči Miriam (Marija), čisti oval njenega neko- liko rjavopoltega orientalskega obraza je komaj vidno temnila skrivnostna senca, žalobna razmišljenost in stroga fesnoba tihoma trpeče duše. Pod izredno gostimi, krasno Vrisanimi obrvmi je sanjalo dvoje koprnečih oči o bajnih tajnostih in krasotah drugačnega, prostega življenja. Ko pa ?e zagledala Miriam veselega viteza Ahaca, se je mahoma spremenil izraz njenega obličja. Radost ji je zaokrožila ^tne in iz oči ji je pobliskavala ljubka porednost. Vitezu Ahacu je bila mladeiika tako po godu. da jo je oklenil osrečiti z daljšim nagovorom. Svečano se je od- ^ašljal in jel zamahovati z rokami. »Roža jeruzalemska, tvoj prijatelj te pozdravlja z od- kritosrčnim veseljem! Z — čakaj no malo. zakaj se mi ^neješ? Sem mar tako smešen?« »Nikakor ne, gospod vitez!« je odvrnila popolnoma resno si popravljala čepico, onizano z rdečimi in zelenimi oiseri; to je bil edini okras skromno oblečenega dekleta. govoriti znate tako kratkočasno, da vas mora biti ^^^i še tako žalosten človek iz srca vesel, kadar koli vas ^i.« »Tvoje priznanje me veseli, posebna veseli,« je zado- ^Ijno kimal pohvaljeni veseljak na šKripajoči klopi. Tedaj sta zaslišala drsajoče korake. »Oče,« je rekla Miriam, se nasmehnila vitezu v slovo ^ izginila za rumenim zagrinjalom. ^mul ben Zuar, eden najimovitejših ljubljanskih Židov, r^ii srednje velik in zelo suh. Bilo mu je komaj petdeset trudno, razorano obličje in izmozgan hromotni život 90 je kazal mnogo starejšega. Glava mu je bila izredno ejifca, §e večja nego Ahačeva, in večjega nosu ni imel *^^Jkone nihče v Ljubljani. Napravljen je bil sijajno; njegov rumeni židovski klobuk, njegova obleka, vse se je svetilo od potu in masti. Mršavo truplo je tičalo v ohlapnem temnomodrem kaftanu, pri- krojenem menda po modrem pregovoru: širok kaftan ima dovolj prostora za vse gorje. Ob sencih so mu mahali sesvedrani pajes. Od ogoljenega usnjatega pasu mu je visela trioglata torbica in pa tales, mošnja za molitveno tančico in molitveni jermen. Na levih prsih mu je bil prišit šibolet, žolta judovska krpa. Prihajal je iz sinagoge. Miriamin oče je bil jako pobožen, strogoveren mož. Neopisno pa se je radoval Šmul, ako je mogel ukaniti in oskubiti kristjana; to je štel za posebno zaslužilo delo. Od ponedeljka zjutraj pa do petka zvečer se je marljivo ukvar- jal s trgovino. Užival je popolno zaupanje potratnih ple- menitašev in vladnih uradnikov. Dobavljal jim je domala vse potrebno: drago svilo za visoko gospodo in dragulje za aristokrate, pa konjsko opravo za njih vojnike. Vse je oblekel in oskrbel od nog do glave, vse je pošiljal ošabni gospodi na dom. kajpada večinoma na kredo. Posojeval jim je tudi denar na dolžna pisma in zastave. Kupoval pa je staro obleko, orožje, pohištvo in vsakolično robo, ki so jo klativitezi in vojni hlapci uplenili trgovcem ali romar- jem ah drugim popotnikom na cestah in rekah. Pobožno je poljubil mezuso, majhen pergament, ki je, popisan z reki svetega pisma, visel na vratih. Pohlevno, s povešenimi očmi se je obrnil proti vitezu, se dvakrat priklonil globoko in ga pozdiavil: »Dober dan in dobro leto prežlahtnemu gospodu!« »Bog daj!« je odzdravil in pokimal vitez Ahac. »No. Šmul, očka, ali kaj pridno molite, da nam Turki ne bi vzeli in razdejali Ljubljane?« Tako je vprašal, ker ni hotel takoj barantati, da Žid ne bi prekmalu spoznal njegove denarne zadreg. Ali navihani šmul je takoj uganil, kaj in kako. »Au, au!« je zajcčal plaho, dejal klobuk na omaro in iztegnil svoje dolge prste pred ušesi kakor v bran. »Kas vešolom, bog varuj — kaj mi govori velejasni gospod o Turkih?« »Ali se jih tako bojiš?« »I, kako se jih ne bi bal, divjakov!« je vzdihnil šmul in se prihuli za mizo, da ga je bilo manj videti. »Vselej mislim na Turke, kadar molim šefet, molitev zoper naše sovražnike.« »Kakor osvoje Ljubljano, pomrcvarijo najprvo vas Jude!« ga je strašil vitez Ahac z vidnim veseljem. »Saj vedo prav dobro, da imate po svojih brlogih polno dragocenosti. Vse vam prekopljejo in pretaknejo, vse zidove in kleti in vse luknje!« »Au, au, lepo prosim gospoda, naj ne govori tako straš- no!« je tarnal šmul. dvignil dlani nad glavo in se sključU do brade na mizo. »Vaša svetloba, jaz nisem, lahko rečem, noben junak! Naj mi verjame previsokorodni gospod, da nimam take sposobnosti. Za boga milega, kako se jamem tresti, kadar le kaj slišim o nevarnih Turkih! če res pri- divjajo nad nas, nam bo to kazen, ker ne živimo vedno po zakonu Mojzesovem; le v toke in hajdi nadnje s svo- jimi brati!« »Kaj pravi gospod? Meč? Meč in sulico? Bodi gospod zdrav in močan sto let — ali ne naglašam zmeraj, da nU mam nobenega pravega veselja do vojskovanja? Niti izza zidu se ne bi upal streljati na Turka in dražiti od daleč njega, ki tako rad odrobi glavo, au, au! Ne, ne. miroljuben trgovec sem, krotak trgovec in se previdno ogibam vsem gezeres, vseh sitnosti, živim prav skromno, da bi mi knez usmiljenja prizanesljivo sodil moje grehe v dolini Juza- fatski in me blagoslovil ob uri ločitve, če prihrume Turki — se jim umaknem lepo tiho v sod ali v peč ali v dimnik.«. Pocenil je do nosu za mize kakor bi se hotel še zdaj skriti krvolokom; s svojimi majhnimi očmi je gledal tako plašno in debelo izza roba. da se je jel vitez Ahac naglas grohotati odkritosrčnemu strahopetcu. »V dimnik... ho, ho. .. Osuše in prekade te kakor kračo!« »Zmerom bodi gospod zadovoljen pa vesel — ali, lepo prosim, pomeniva se kaj drugega!« je pohlevno predlagal Žid in počasi zlezel izza mize zopet kvišku. »Ako želi vaša preblagorodna visokost, narediva dobro kupčijo?« »Dobro, šmul, le zmeniva se! Za nekaj dni bi zastavil tole!« Vitez Ahac je snel svoje bodalo s pasu in ga dejal na mizo. te. stran — NOVI TEDNIK št. 4 — 29. lanuar 197« tks celje, zveza za športno rekreacijo in nt—rc celje NamesU) ob ziaključku lanskega leta smo ob roj- stvu letošnjega pripravili zaključno prireditev, kjer smo podelili priznanja vsem tistim, ki so lani t'n že prej veliko prispeva- li za razvoj telesne kultu- re v našem mestu. To je bila prireditev v veliki dvorani Narodnega doma, ki so jo letos prvič sku- paj pripravili (tako je tu- di prav!) Telesnokultuma skupnost Celje, Zveza za športno rekreacijo Celje ter uredništvo Novega te- dnika in Radia Celje. Pred polno dvorano šport- nikov, športnih delavcev, rekreatorjev in ljubiteljev športa so igrali »Žabarji«, za humor je F>oskrbela (na temo rekreacije) Olga Markovičeva, za priznanja najboljšim pa organizator, ji zdaj že tradicionalne prireditve. O pomenu telesne kul- ture, športa in rekrteacije je govoril predsednik skupščine TKS Celje Franc Gaavoda in med drugim predvsem pouda- ril velik pomen, zlasti v sedanjem času, telesne kulture za delovnega člo- veka. Tudi sprejemanje zadnjih dokumentov o na- daljnjem razvoju telesne kulture strmi za tem, da bi na tem pomembnem področju dosegli še več, kot smo že. Pri2!nanoa za mlade, per- spektivne športnike (ta priznanja so podelili pr- vič) v lanskem letu so dooili: Zvo^nka Blataiik, Marjana Kopitar, Tanja Poteko, Zlatka Maroša, Karmen Kovač, Sonja Za- vršnik, AUjana Kovač, Rok Kopitar, Franci Kopitar, Darko Orožim, Mitja Pan- geršič, Darko Rener, Niko Rojnik, Miran Rojnik, Mit- ja Ocvirk, Bojan Horvat, Boris Cop (vsi AD Kladi- var), Mateja Jakob, Rado Komadina, Dušan Zorko in Nataša Zabukovec (HDK Celje), Stanko Far- telj in Zdravko Lesjak (Aero klub Celje), Aleš Pipan in Zoran Gole (KK Kovinotehna), Alenka Ja- ger in Branko Malec (Ob- činska strelska zveza), Marjan Fabjan (TVD Par- tizan Celje mesto), Andre- ja in Ksemja Jezernik (SD Izletnik), Stanko An- derluh, Aleš Praznik, Mir- ko Toplak, Miloš Rovš- nik, Roberet Bajuk, Milan Seško, Igor Razgor, Ivan Kavčič, Tomaž Kleč, Dar- ko Zupane, Iztok ščurek, Miha Samardžič, Robert Oigoj, Anton Tiselj, Igor Hinski, Srečko Lešek, Ro- bert Zohar, Rolando Puš- nik, Rafko Skale, Herman Virt in Branko Pavčnik (vsi ŽRK Celje). Priznanja za 30-letno de- lo v telesni kulturi so prejeli: Franc Mirnik, Pa- vle Božič, Adolf Urbančič, Karel Jug, Fedor Gradiš- nik in Mirko Polutiiik (vsi AiD Kladivar), Drago Lesjak (2RK Celje), Mir- ko Trebičnik, Konrad Končan, Milojka Božič, Slava Marinček in Štefka Hartman (TVD Gaberje), Milan Hohnjec, Albert Kerkoš, Raj ko Juršič, Franc Petauer, Franc Do- bovičnik tn Nada Jelov- šek (vsi HDK Celje). Mi- ro Rudolf in Gizela Za- vadlal (obe gimnastični center), Janko Vagner in Mirko Polutnik (nogomet- na podzveza). Vili Truglas in Jože Aman (kegljanje), Anton Kovač (šah), Dra- go Zadravec in Peter Fak- tor (smučanje), Dušan Gradišnik in Ciril Debe- Ijak (planinstvo), Vinko Jovan in Slavko Kokot (TVD Partizan mesto), Zo- ra Oset, Milka Kovačič, Aleksander Jezernik, An- drej Svetek in Rudolf Fajgl. V imenu nagrajen- cev se je zahvaUl nestor celjskih športnikov in športnih delavcev Janko Vagner. Priznanja so prejeU tudi najboljši šiK>rtniki (Izbira- la sta Jih TKS in NT - RC). Športnik leta 75 je rokometaš, olunpijski kan- didat in državni reprezen- tant Vlado Bojevič (dru- gi atlet Stanko Lisec in tretji rokometaš Miha Bo- jevič), športnica leta 75 pa je že drugič postala kegljavka Eva Ludvig, dr- žavna reprezentantka (dru- ga je kegljavka Magda Urh in tretja atletinja Da- nica Urankar). V Trim športnih igrah 75 pa so po posameznih dejavnostih zmagali: pri industriji 2elezama Štore pred Cinkarno tn Savinjo, pri prometu in zvezah In- terevropa pred Železnico in FTI, pri gradbeništvu Geodetski zavod pred In- gradom m ZNG, pri stori- tvenih dejavnostih Kovi- notehna pred Merxom in Javnimi napravami ter med družbenimi dejav- nostmi Skupščina občine pred Družbeno-političnimi organizacijami in SKIMC štore. Prireditev je zelo lepo usi)ela, še F>osebej pa so vse v dvorani razvnele nagradne igre, katerim pa žal marsikdo ni bil kos in bodo tako predvidene nagrade ostale do prve množične akcije. Med mladirrii športniki se je v znanju bobnanja ob spremljavi ŽAB najbolj izkazal atlet Mitja Pan- geršič, kateremu je diri- gent ansambla Edi Goršič izročil tudi njihovo znač- ko z besedami: »Ko boš končal z atletiko, pa pridi k nam!« Obstoj je torej zagotovljen. V brcanju žoge s part- nerjevim čevljem in drža- nju lastovke (partner) z ženskim čevljem sta zma- gala košarkaš Tone Saga- din in atletinja AUjana Kovač (kljub poškodbi), druga sta bila rokometaš Miha Bojevič in kegljavka Eva Ludvig ter tretja ho- kejist Vojko Bratec ter kegljavka Janja Marine. Njihove mojstrovine sta ocenjevala Zora Oset in Slavko Kokot. Žal smo med nagrajeni- mi športniki videli tudi nekaj poškodovanih: Vla- do Bojovič ima mavec na desni roki, Mičo Mijač ima povite vse prste na obeh rokah, AUjana Kovač nogo v mavcu, Danica Urankar pa pričakuje . . . Upamo, da ne bo po špor- tnih dosežkih v letošnjem letu vse tako klavrno iz- gledalo, kot je na te »gib- sarje« in ostale! Pa brez zamere, smo v olimpijskem letu (v Celju pa bomo organizirali BAI), zato vsem športni- kom in rekreatorjem sreč- no in na&videnje v za- četku prihodnjega leta na podobni prireditvi. Tekst: TONE VRABL Foto: VOJKO RIZMAL Na športni prireditvi so se tudi zahvalili dolgoletnemu predsedniku in športnemu delavcu ua področju rekrea- cije Branetu Stamejčiču, Id je do pred kratkim še vo- dil Zvezo za športno rekreacijo. Priznanje in z?hvalo mu izročata Bogdan Povalej ter Tone Goršič. minute z vladom bojovicem Ztma;.j se je ponujal sneg, dejansko pa je bolj deževalo, kot snežilo. Vla- do je prisopihal po dol- gem hodniku, kjer ni go- rela luč (takšen je naš hodnik, kjer delamo!), vstopil v obtisnjenih »tra- pericah« in ki-atkem špor- tnem suknjiču pa z mav- cem na desni roki, po- zdravil, se opravičil, ker je zamudil nekaj minut, sedel za mizo in začel brati »Sportske novosti«. Bila je sobota dopoldne. Sam sem urejeval še zadnje stvari, predno sem odšel na dogovorjeni raz- govor z najboljšim šport- na kom v lanskem letu v Celju, državnim reprezen- tantom in našim edinim »celjskim« olimpijskim kandidatom — Vladom Bojevičem. »Si verjetno mislil, da me ne bo!« To je bil nje- gov pozdrav, ko je vsto- pil. Vlado, tebi vedno za- upam in tudi tokrat, sem izustil, mu stisnil roko, ponudil stol ter ob njem mizo in se opravičil, da še moram prej nekaj na- pisati, predno greva v naš radijski studio. Zaradi te- ga ni bil slabe volje, »saj imam trenuig ob enajsti uri,« je zagodel iz obra- za, ki je bil stoično apo- lonsko miren in obrobljen z dovzetno črno frizuro. — Dežuje ali snež.? — Dežuje, pravi Vlado. In ko sva zakoračila iz naših prostorov na Gre- gorčičevi 5 proti radijskim prostorom v Narodnem domu, sem mu ponudil dežnik. — Ne zameri, resnično raje grem po dežju, kot pod dežnikom! — Saj si že dovolj ve- Uk!, pristavim. — To je res, vendar pod dežjem se počutim svobo- dnejšega, dežnik te nekam uokvirja, je bil jedrnat. Ko sva pnropotala v studio, lahko bi rekel, je bil vseskozi v glavnem ti- ho. Odgovarjal je na ti- sto, kar sem ga vprašal. Odgovarjal je kratko, je- drnato, tako kot se za bodočega pra-vnika spodo- bi. Saj to pa Vlado bo, saj je absolvent prava! Bil je nekako 25amišljen, kot da študira — tokrat ne na svoj »omavčen« palec — temveč na vse, kar ga v prihodnjih mesecih čaka na šporfnem {X>dročju. Ni hotel veliko govoriti o tem, da je edini celjski olimpijski kandidat za Montreal. — To je velika odgovor- nost in žal mi je, da n:so zraven še dnjgi celjski športniki, predvsem atleti. — Zakaj? — Bilo bi lažje. Za me- ne, kei ae bi nosil tega težkega bremenea in za ostale, ki bi se udeležiU tekmovanja, ki pomeni največje doživetje za vsa- kega športnika v njegovi karieri, to je nastop na Olimpijskih igrah. Potem je stopil do na- šega tehnika Marjana m skupaj sta izbirala glasbo za njegovo, Vladovo od- dajo. Kar nekako hitro sta se riaSia. Marjan, moj- ster srednje generacije in Vlado mlajše! Pa še hec je, prišla sta skupaj! Vla- da in Marjana je zagrabi- la glasba, jaz pa sem iz Vlada vlekel odgovore. — 33 krat sem nastopil v državni reprezentanci (največ od Slovencev, ki so nastopih kdajkoU v najboljši pK>stavi jugoslo vanskih rokometašev!) — dosegel sem 32 golov, — debitiral sem v dr- žavni reprezentanci proti Madžarski na turnirju v Zavidovičih leta 1974, — zadnjo tekmo sem odigral proti Norveški na »Polar kupu«, — rojen sem bil v Krivi Palanki, — oče je Črnogorec, ma. ti Srbkinja, jaz z bratom Mihom pa vpisujem v ru- briko, kaj sem po narod- nosti. »Jugoslovan«, — ko smo prišU v Celje, sva najprej z bratom igra- la nogomet, nato pa »pre sedi ala« na rokomet in tu tudi misliva ostati, — do zdaj sem z držav- no reprezentanco videl večji del evropskih držav pa Island, Kitajsko m Tu. nizijo, — svojega stalnega part- nereja ob potovanjih v so- bi nimam. Starejši se družijo za sebe, mi mlaj- ši pa se menjavamo! Tako je govoril med tem, ko je Marjanu na- ročal, kaj naj zavrti za njegovo odda.jo »Predstav- ljamo vam«. Kazal mi je hrbet, se ob vprašanjih obrnil, mi ponudil kratek vljudnostni odgovor in pK)novno izbiral ter poslu- šal glasbo. Glasbo, ki je všeč mladim. In takšen je tudi on. Vlado Bojevič. Igraš rad proti težkim nasprotnikom? »Rad, čeprav je včasih težko. Kar poglej, če gre- sta dva igralca na mene, imajo ostali moji kolegi več prostora za dosego go- la.« Naletiš kdaj na »uma- zano« igro? »Velikokrat, zlasti pa pri slabših ekipah, ki ne naj- dejo pravega orožja, da nas bi zadržale.« Odigral si 33 tekem v državni reprezentanci. Proti komu je najprijetne- je igrati in proti komu najtežje? »Čeprav so vsi težki na- .sprotniki, sem doslej naj- lažje in najraje Igral pro- ti ZR Nemčiji in Romuni- ji, težje pa proti Sovjet- ski zvezi.« Je kakšna razlika med današnjo rokometno ge- neracijo in tvojo? »Je, velika! Ogromna! Poglej, Jaz sem začel igra- ti rokomet s petnajstimi leti, naši mladinci pa da- nes pri istih letih že igra- jo v državni mladinski ah republiški reprezentanci.« Imamo v CJelju poleg Igralcev dovolj kvalitetnih trenerjev za to panogo? »Tone Goršič je mojster in ni treba iskati drugih. Zlasti delo z mladimi mu leži in mi smo mladi!« Takšen je Vlado Boje- vič, najboljši športnik la- ni v Celju in edini celjski kandidat za olimpijske ig- re v Montrealu. Mlad. Re- sen, pa čeprav tudi kdaj eksploziven. Saj mladi morajo biti eksplozivni, vendar to na pravem me- stu. In Vlado več ali manj je. Saj v to ga navsezad- nje sili tudi bodoči poklic — pravnik. Njegov prosti čas? Srečanje z dekletom pa sovrstniki, predvsem tistimi Iz Šole. Odhod iz Celja? Oče morda, Mihec končuje šolo, on pa ne Vsaj zaenkrat ne. »štejemo se za Celja ne!« Upajmo, da so korenine dovolj globoke in da bo- sta odlična Vlado in Miha (njegov brat, o katerem smo danes bolj malo go- vorili!) tudi v prihodnje ostala pri nas m dajala vse lepote, ki jih nudi di- namična rokometna igra. Vladu pa Se enkrat sreč- no do in v Montrealu ter hvala za vse pozdrave, ki jih poleg Petra Sveta edi- ni od celjskih športnikov pKJšilja z daljnih F>rijetnih in napornih gostovanj na- ši redakciji.rONE VRABL gt. 4 — 29. lanuar 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 jSpORT NT - ŠPORT Nt # ŽP0^^^ rogaška slatina PO NOVIH POTEH ROGAŠKA SLATINA — Pred dnevi je bila skupščina TVD Partizan Rogaška Slati- na, razgibana z vsebinsko bogato razpravo, k't je nakazala nadaljnje pot telesne kulture v tem mestu. Partizan se je odločil izvajati le tisti del telesne vzgoje in športa, ki spa da v njegov delokrog po republiški usmeri tvi partizanske organizacije, tekmovalni šport pa bo odslej našel streho v bodočem enotnem športnem društvu, že doslej je društvo v glavnem skrbelo za svojih 250 aktivnih članov, da bi preko redne splošne vadbe in športno rekreacijskih oblik delo zadovoljevalo njihove potrebe. Tako je po stala temeljna skrb za telesno vzgojo pred šolskih in šolskih otrok, na drugi strani pa preko rekreacijskih oblik dela preko od- bojke^ košarke, namiznega tenisa in smu čanja vključevati odrasle občane tega me sta. Da bi podčrtali nov 'društveni koncept dela so na skupščini, ki je med drugim sprejela tudi nov statut v skladu z zako- nom o društvih, preimenovali tudi naziv te organizacije v društvo za rekreacijo in te lesno vzgojo Partizan. Vsebinska oprede litev in dehtev dela bo vsekakor le v dobro nadaljnega napredka telesne kulture v tem mestu. Tako je izzvenela razprava aktivne- ga članstva, predstavnikov TKS in ZTKO Občine Šmarje ter drugih krajevnih pred- stavnikov od TOZD in KS. Ob tako enot- nem gledanju so lahko sprejeli okvirni srednjeročni razvoj Partizana do 1. 1980, pa tudi akcijski program za letošnje leto. Omeniti velja, da je že sedaj v Rogaški Slatini nad 1/3 občanov in delovnih ljudi aktivnih na področju telesne vzgoje, športa in rekreacije. Z novo delitvijo dela tn orga- niziranostjo bo možno skrbeti za nadalnjo povečanje množičnosti, ki je osnovno vo dilo partizanskega društva. Ob razpravah je bila izražena močna želja po gradnji no- ve telovadnice, ki jo to mesto nujno potre buje, o gradnji rekreacijskega centra, ki bi naj vseboval tudi naprave za atletiko kot prioritetni šport v prihodnje v republiki, o potreba po gradnji trim steze, odprtega in pokritega plavalnega bazena, dveh kegljišč in urejenih igrišč za male športne igre. Te zamisli pa terjajo velika investicijska sred- stva, ki jih js v sedanjem trenutku težko zagotoviti. Ta perspektiva pa mora biti pri načrtovanju razvoja Rogaške Slatine priču- joča na vseh nivojih, saj postaja telesna kultura z vsemi svojimi oblikami del druž- benega standarda vseh občanov. Pri volitvah so izvolili 13-članski upravni odbor, v katerem so prizadevni amaterski delavci na področju telesne kulture z La- dom Bračunom na čelu. ki je doslej že 16 let prizadevno vodil partizansko društvo K. JUG MLADINCI VODILNI Mladi košarkarji Kovi- notehne so sredi prvenst- venega plesa v republiški ligi. Doslej še niso utrpe- li poraza. Z dobrimi igra- mi nizajo zmage iz kola v kolo tako doma kot na tujih igriščih. Take so pred dnevi tudi sredi Lju- bljane premagali mlado moštvo Olimpije. S tek- mo manj so trenutno v republiški ligi sicer drugi za trboveljskim Rudar- jem, s katerim se še niso srečali za točke. Skra,tka — mladi Celjani so na najboljši poti, da letos osvojijo naslov mladin- skega prvaka Slovenije. Na občinskem prvenst- vu SŠD na srednjih šolah pa je v finalu pri mladin- cih presenetljivo zmagalo moštvo ŠŠD Tehnik pred ŠŠD Kajuh iz celjske gi- mnazije. Kajuhovci so pred tem namreč osvojili naslov področnega prva- ka! Pri mladinkah je zma- galo SŠD Kajuh pred PSC. K. JUG ROKOMET MLADIDRUa V DRŽA VI Na Reki jc bilo letošnje mladinsko državno prvenstvo klubskih prvakov republik in pokrajin. To, kar ne uspeva republiški mladinski vrsti, je uspelo mladi ekipi Celja. Osvojila je odlično drugo me sto, potem ko je v finalu iz- gubila proti prvaku Srbije Obiliču z 18:12. Celjani so na poti v finale v svoji skupini premagali pr\'aka BiH Radničkega iz Goražda z 31:21, igrali neod ločeno proti prvaku Vojvo- dine Crvenki s 23:23 in od pravili prvaka Makedonije Rabotničkega s 25:19. V fi- nalu pa so izgubili z Obili čem, na.)več zaradi svoje mladostne neizkušenosti in velike psihične obremenitve Pred prvenstvom so nam- reč mladi Celjani pričakova 11 uspeh od tretjega do če- trtega mesta. Celjani so nam reč nastopili z mladimi igral- ci, ki bodo igrali še dve leti skupaj v mladinski konku- renci. Zato sta menila tre- nerja Mile Cepin in Tone Goršič, da je to njihov krst na tako velikem tekmovanju. Toda sami dogodki so poka- zali, da Celjani igrajo mode- ren rokomet, poln kombina- cij in duhovitosti. Žal pa za zadnji veliki skok ni bilo do- volj zbranosti. Toda kljub te- mu je drugo mesto v državi izreden uspeh mladinskega rokometa v Celju in istočas- no tudi v Sloveniji. Posebno priznanje je dobil komaj petnajstletni STANKO ANDERLUH, ki .je bil pro- glašen za najboljšega igralca turnirja. To je korak na poti v mladinsko državno repre- zentantco. Čestitamo! J. KUZMA ODLIČNA ANDREJA Tudi letošnja »Pohorska lisica« za svetovni smu- čarski pokal ni bila za- radi pomanjkanja snega na Pohorju, temveč so jo tokrat prestavili v Kranj- sko goro. V izredno moč ni mednarodni konkviren ci (hujši, kot na bližnjih olimpijskih igrah) je v naši državni reprezentan ci nastopila tudi članica SKI kluba Izletnik Andre- ja Jezernik. Medtem, ko je bila prvi dan samo »predvozač« v veleslalo- mu, je naslednji dan nas- topila v slalomu. Med 76 tekmovalkami je os- vojila med 30 uvrščenimi tekmovalkami 26. mesto. Bila je edina Jugoslovan ska tekmovalka, vse dru ge so odstopile ali bile diskvalificirane. To je eden največjih smučar- skih uspehov mlade Ce- Ijanke. Čestitkam, ki jih je že prejela, se pridružuje tudi naša redakcija. tv ššd 5 ZLA TIH ZVEZDIC Na skupščini sšD na RŠC Velenje so mladi odborniki pred delegati vseh šol tega centra polagali bogat obra- čun dela. Čeprav tudi to društvo, ki šteje 1350 učen- cev (100% vseh na šoli!), pestijo določene težave kot dvoizmenski pouk, pomanj- kanje igrišč, stiska s telo- vadnicami, 2/3 učencev je vo- začev itd., pa so vendarle dosegli izredno lep>e rezulta te. V tekmovanju ŠŠD v re- publiki so bili v zadnjih pe tih letih vselej med najbolj- šimi. Njihovo vitrino kras; na plaketi RC ŠŠD kar pel zlatih zvezdic, dokaz, da so bili vselej v republiškem vr hu. V 16-tih športnih sekci- jah in krožkih, ki razvijajo svojo dejavnost preko vadbe, tekmovanj, izletov, tečajev, pohodov, taborjenj, preda vanj in prostovoljnega dela. se združujejo učenci po svo- jih interesih in nagnjenjih. Najbolj množični so planin- ci, preko 230 po številu, ki so opravih v zadnjem letu 12 izletov, planinski tabor, 10 predavanj, 3 orientacijske pohode, pot po Savinjskih Alpah in še vrsto drugih na log. Ob bok planincem velja postaviti strelce, 100 po šte- vilu, fci se odlikujejo po iz- redno kvahtetnih dosežkih in strokovno utemeljeni vadbi. Z vsebinsko bogatim delom se odlikujejo taborniki, ki so taborili v Ribnem na Go- renjskem, pripraviU pa so tudi vzoren tabor ob pro slavi 30-letnice osvoboditve v TofKJlšici. Tu so še šport niki v košarki, ki je vodilna Igra v ŠŠD. pa odbojfcarji nogometaši, rokometaši, pia valci, smučarji, igralci na- miznega tenisa, šaha, dvi- gale! uteži in številni pred stavniki borilnih športov, od katerih prevladuje karate s preko 100 aktivnimi člam. Vse več je tudi ljubiteljev športnih plesov, saj vodita šolo bivša državna prvaka zakonca šulek. Skratka — pestra dejavnost, razgibano delo, lepi tekmovalni do sežki. V prihodnje bo delo ŠŠD preko delegatskega sistema, kjer ima vsaka šola v centn; svoj odbor, svoje razredne delegate m preko njih po- vezavo s centralnim pred sedstvom, brez dvoma še bolj zaživelo na samouprav nih osnovah. Za predsednika je bil ponovno izvoljen uče nec Bojan Zorko, vodilna vloga mentorja pa je v ro- kah pedagoškega delavca tov. Draga Nežmaha. K. JUG I HOKEJ NA LEDU: ! NA VRSTI JE SPARTAK I Po uspehu celjskih hoke I jistov na ledu, ko so v Ljub- I Ijani v zadnji resni oviri pre I magaM Triglav z 9:6, so vra- r ta v prvo zvezno ligo ekipi I Oelja odprta. Trenutno so v I prvenstvu v skupini B. prvi I « prednostjo šestih točk pred I Triglavom in osmimi točka- I nxi pred Tivoli j eni. Toda Ce- I IJani morajo v tem prven- I stvu igrati še tri tekme. V I soboto proti Ini, pozneje še I proti TivoUju v Ljubljani in I v zadnjem kolu doma proti P Triglavu. Vse te tekme niso I ^eč pomembne. (Deljani so že I prvi in se bodo tako srečah ! y kvalifikacijah s prvakom I južne skupine, verjetno pro- I 'i vodeči ekipi Spartaka. Kva- I ^ikacijski dvoboj bo 18. in I \L ^^^^^""j^ v Celju in Su- P botici. o tem pravi trener j *>že Trebušak: I »Pravo delo se bo šele za- I *elo. Obramba nam še ne- I »oliko šepa. Uspeli pa bo I Zato bomo v prihodnjih S ^eh igrali več težkih prija I J^ljskih srečanj proti prvo- I g^^^- Tako je bilo tudi v i proti Jesenicam, ko I držali muos^o časa ko- rak z najboljšimi igralci pri nas. Potrebno pa bo omogo čiti vsem igralcem pristop k tem zadnjim pripravam za končni uspeh, za vstop v pr- vo zvezno ligo.« Celjani so na memorialn. tekmi v spomin Janeza Ko- kalja v soboto izvrstno za- igrali proti Jesenicam. Sre- čanje so izgubiU s 4:12 (2:5, 1:4, 1:3). Toda v prvi tretjim so bili kar petnajst minut boljši. Povedli so z 1:0, 2:1 tn 3:2. Žal pa sta sicer do- bra sodnika Belcer in šeti- na uničila zadnji zadetek Ce- lja. Ce bi obramba Celja imela več umirjenosti in bi napadalci boljše streljali, bi bil rezultat lahko mnogo ugodnejši. Enakega mnenja so bili tudi gostje, ki so f>o srečanju ugodno ocenili na- predek domače ekipe. J. KUZMA ŠAHOVSKE VESTI: TESEN PORAZ V MARIBORU Celjski šahisti so v dru- gem kalu Inter hge igrali v Mariboru proti najboljši slo- venski ekipi. Srečanje so brez dvojice dobrih šahistov Ceglerja in Ojstreža i2^bil! minimalno 3,5:4,5. S tem so še nadalje kandidati za viso- ko uvrstitev, kajti Maribor ima prednost ene same točke. V srečanju proti Mariboru je zmagal izmed celjskih ša- histov le Edvard Planine, k; je premagal Hočevarja. Re- mizirah pa so Franc Pešec proti republiškemu prvaku Mihelcu, Pertinač, Jazbec, Studnička tn Streiher. Sreča- nje sta izgubila Bervar pro- ti Musilu in Bogadi, ki je vskočil v ekip>o namesto manjkajočih Ceglerja in Oj- streža. V nedeljo dopoldne bo na sporedu srečanje Olje : cieimeinde v dvorani hotela Evropa. SIMULTANKA V LUČAH v malem kraju v Lučah imajo izredno marljivo ša- hovsko sekcijo, ki jo uspeš- no vodi Lev Stermecki. Ta sekcija deluje v okviru zgor- njesavinjskega šahovskega kluba Nazarje. In ravno ti mladi šahisti iz Luč so pri pravili simultanko proti pr vokategomiku Olja Francu Pešcu. Kar enaindvajset igral cev se je borilo v Lučah pro- ti njemu. Borbe so bile zelo kvalitetne in ob koncu je Pešec zmagal z rezultatom 19:2. Premagal ga je duhov- ni vodja mladih šahistov v Lučah Lev Stennecki. Dva domačina pa sta remiziraia. Zelo dobro igro je pokazal komaj štirinajstletni Slapnik, V Lučah si želijo še več po- dobnih šahovskih srečanj. Celjani pa jim bodo pri tem radi p>omagah. Franc Pešec — od igre do igre. Tekmovanje v Inter ligi, simultanka, prvenstvo železničarjev šahistov Jugo- slavije. Uporen je in želimo mu veliko uspehov. MEŠTROVIČ V CELJU v nedeljo ob 18. uri bo svečana otvoritev letošnjega državnega prvenstva železni- čarjev v šahu. V hotelu Ce- leia se bodo zbrali najboljš; šahisti — železničarji iz Ju- goslavije. Državno prvenstvo daje namreč najboljši sed- merki vizo za sodelovanje na olimpijadi železničarjev. In za ta mesta se bo borilo kar dvajset najboljših želez- ničarjev šahistov, med nji- mi tudi celjski predstavnik Franc Pešec, republiški prvak Slovenije, medtem ko je Ja- nez Pešec prva rezerva. Omeniti moramo, da bo sodelovalo lepo število naših vrhunskih šahistov. Med pr- vimi bo tu mednarodni moj- ster Zvonko Meštrovič, sledi pa cela vrsta mojstrskih kan- didatov in prvokategornikov. Prvenstvo, ki se bo pričelo v ponedeljek zjutraj, se bo igralo po »švicarskem« siste- mu in bo imelo 11 kol. Naj- boljši bodo imeli možnosti za osvojitev naslova »moj- strski kandidat«. Celotno or- ganizacijo imajo v rokah športni delavci celjskega že- lezničarskega podjetja. TEČAJ ZA SMUČARSKE VADITELJE Prizadevni podiočni zbor vaditeljev, učiteljev in tre- nerjev smučanja v Celju bo tudi letos organiziral tečaj za nove smučarske vaditelje. Potreba po takšnih kadrih je v bazi velika. Tečaj bo v ča- su od 27. februarja do 7. marca 1.1. na Kopi na Po- horju. Pogoj za sprejem v tečaj je za kandidat" starost 16 let, končana osnovna šo- la: in dober preizkus znanja smučanja. Program tečaja bo obsegal 15 teoretičnih in 50 ur praktičnega dela na sne- gu. Po končanem tečaju bo- do tečajniki pred izpitno ko- misijo opravljali izpit za pri- dobitev zvanja smučarskega vaditelja. Prijavmna po ose- bi, ki jo plača osnovna orga- nizacija ali posameznik zna- ša ob udeležbi nad 30 kan- didatov 600.— oziroma 900.-- ob udeležbi 20—30 kandida- tov. Prijave sprejema do 18. februarja Peter Faktor, Ce- lje, Malgajeva ulica 8. Prepričani smo lahko, da bo za tečaj dovolj prijav, saj je v2^oja novih strokovnih kadrov ena izmed prednost- nih nalog TKS in ZTKO v JUTRI V TUNIZIJO Celjski rokometaši bodo jutri zjutraj odpotovali z Izletnikovim avtobusom na Brnike in od tam z leta- lom v afriško državo Tunizijo. To bo doslej najdaljša turneja celjskih rokometašev, ki se pospešeno priprav- ljajo za spomladanski start v II. zvezni ligi. kjer tre- nutno vodijo in imajo tako vse možnosti, da ob koncu osvojijo prvo mesto ter preko kvalifikacij uvrstitev v I. zvezno ligo, kjer so pred leti že igrali, lurnejo po Tuniziji, ki pa jo pameravajo v glavnem izrabiti za temeljite priprave, jim je pripravil zvezni kapetan Ivan Snoj. Predsednik kluba Stane Bizjak je povedal, da gre na pot 12 igralcev (brez Vlada Bojeviča in Bojana I^vstika), vodstvo in nekaj turistov. Na turneji, kjer naj bi se srečal! tudi z državno reprezentanco Tunizije (ta se pripravlja za vseafriške igre!), bodo v glavnem trenirali, seveda pa bo doslej najdaljša turneja za celj- ske rokometaše tudi priznanje za njihove dosedanje uspehe. S turneje se bodo vrnili 8. februarja, na poti pa jih bo spremljal tudi novinar NT — RC Tone Vrabl ter o tem kasneje kaj prijetnega napisal. 18. stran — NOVI TEDNIK St.4 — 29. januar 1976 gt.4 — 29. januar 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 SKOK CEZ LUŽO (23) Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Ko amo se nekega dne odločili, da obiščemo ene- ga številnih muzejev, sem se pripravil na dolge hod- nike, svečanost, mir in še- petanje v urejenih soba- nah. Kalvšna zmota! V Wash;ngtonu nas je poit vodila med drugim v Nacionalno galerijo, kjer si lahko brez vstopnine ogl&daš dela najbolj zna- nih shkarjev vsega sveta. Poleg oboroženih stražar- jev, ki so v vsaki sobani z umetninami, je zanirmv predvsem sistem, kako skušajo slikarstvo pribli- žati človeku oziroma ga seznaniti s slikarji. V pri tličju imaš posebno dvo- rano, kjer lahko nakupiš prav vse odtisnjene repro- dukcije slavnih mojstrov, katerih originale pozneje vidiš na stenah, če se prav spomnim, so bile po tri reprodukcije za dolar. Hkrati s temi pa prodaja- jo številne knjige in razne publikacije o umetnosti, slikarstvu itd. V vsa.ki so- bi, fcjer so razstavljene slike, lahko vzameš pri izhodu listič, na katerem je- natisnjen »vodič« iste sobe s podatki o slikarju in posamezni sliki. Listi- či imajo luknjice za spe- njanje, tako da j'."h po og- ledu lahko pcvežeš v de- belo knjigo. Ker smo ime- ti na razpolago le eno uro, smo hiteU iz sobe v sobo, pa si vendar ogledali le eno desetino razstavljenih umetnih. Najbolj pa me je navdu. šil muzej z;nanosti, ki ima številne oddelke. Na mojo željo smo si ogledaU od- delka komunikacij in me- dicine. Pogled na parkir- ni prostor pred ip.uzejem me je prepričal, da se jim za obiskovalce resnično ni po-trebno bati. In res, med obiskovalci so bili pred- šolski otroci in starčki. Bistvo muzeja znanosti je v tem, da se v njem lahko uč-š, ne pa da si samo ogleduješ razstavlje- ne eksponate. Pred vsako shemo, miniaturnim elek- tričnim ali telefonskim omrežjem mesta, je po pet telefonov. Ko dvigneš slušalko, ti prične prije- ten glas pojasnjevati, kaj miniatura" predstavlja. Ta- koj imaš oddelek nastan- ka in razvoja telefona, ki se zaključi s popolnim pri- kazom, kako deluje tele- fonska mreža v mestu. Še petletnemu otroku posta- ne jasno, vse skupaj pa je izredltio privlačno, saj je urojeno z brez števila malih lučk, potekajočih osvetljenih črt, hišk, cest, dreves itd. Američani ne bi bili Američani, če ne bi tudi tu poskrbeh za atrakcijo: Le-to predstav- ljata dve ukrivljeni visoki napol prozorni plošči. Razdalja med njima je približno 50 metrov. Z Iz- tokom sva se postavila z obrazom vsak proti svoji plošči, tako da sva se ju skoraj dotikala z nosom. Ko je spregovoril, sem ga na razdalji 50 metro\' sli- šal tako, kot da je tik ob meni. In obratno. Najbolj to zabava otroke, ki tako še in še radi zahajajo v muzej, to pa, i>om.eni, da se tudi učijo. Oddelek medicine je ne- verjeten in izredno plasti- čno prikazuje človeško te- lo, najbolj komplicirane operacije, najnovejše do- sežke v mediicini, skratka vse, kar je poa-^ezano z njo. Od tod tudi naslov da- našnje reportaže. Ste se že kdaj ■vprašali, kako ot- roku točno prikazati de- lovanje srca, kako srce iz- gleda itd. Del tega opraviš s pomočjo knjig, risb, v muzeju pa je to veliko bolj preprosto. Po slikah, ki prikazujejo operacije srca, se nenadoma znajdeš pred ogromnim (rdečim seveda) srcem. Na zunanji strani te napdsi in puičice opozarjajo na žile, preka- te, ob »vznožju« srca pa , je vhod. Obiskovalec se tako napoti v srce. Po oz- ki potki se sprehodi po srčni votlini v rdečkasti svetlobi med nenehno glas. bo, ki jo predstavlja rit- mično bitje srca. Pi'av ta- ko kot v filmu »Fantasti- čno potovanje«, se nena- doma znajdeš sredi mo- torja človeškega telesa. Povsod znotraj pa napisi, ki te opozarjajo, kaj gle- daš. Vse nekako skriv- no.s^tno, vendar kristalno jasno. In to je bistvo, vse kar je razstavljeno, te tu- di pK>uči, seznani s tistim, kar morda nisi najbolje raz:'.imel. Zato so muzeji izrediia šola. (se nadaljuje) Piše MILAN SENIČAR Verjetno parkirni prostor z množico avtomobilov pred IMuzejcm znanosti najboij nazorno kaže na izreden obisk, čeprav je bil delavni da« Zgradba kongresne kn.^žnice Reke v velemestih .so sicer plovne, umazane pa najmanj tako kot naša Voglajna Ni kaj reči. Svoje je opravila. In vendar ne po lastni krivdi. Če bi z njo ravnali bolj skrbno, bi ne bila za odpad. Toda, navzlic temu še vedno čaka na svojo usodo. Kdo se je bo usmilil? In kdo zamenjal? Sicer pa tudi smeti po tleh kažejo, da s to snago nekaj ni v redu. »Dokument« je oziroma je bil v pasaži stanovanjskega bloka med Gregorčičevo ulico in Šlandrovim trgom. Foto: M. BOŽIČ Spodiiji posnetek pa govori o tem, da nič ne pomaga, če so posode za smeti na svojem mestu — če pa jih ljudje ne znajo uporabljati. Foto: D. MEDVED NOVI TEIDNIK - Glasilo občmskih organizacij Socialisučne zveze delovnega Ljudstva Celje, Ljaško, Slovenske Konjice, Šentjur. Šmarje pn Jelšah m Zaiec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštna predal 161; Naročnina m oglasi; Trg V kongresa 10 - GlavTM in odgovorm uredmk: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Semčar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopaj, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsaJs četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posam^ne Številke 2 din - Celoletna naročnina 7S din, polletna 37 din Tekoči račun .=10102-601-20012 CGP »DEl/3« Ljubliana — reiel uredništvo 22-369 m 23-105, mah oglasa m naročmne 22 800