Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October «, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.	.
I aa korUti dela vekega
I ,odatva. Delavci m opra-j- *Us«l do vi«|«, kar pr«. ductrajo.
, lh»a papar ia d«volad ta tha intarasts of tka work-iug class. Workars ar« aiilitlad to all wkat tkay producá.,
«V
Of'
Kn t «rad as »eeoad-claae matter. Dae. 1991. at tks post offlee at Ckicaco. 111., under tb. Act of Coa«ree» of March Ird. 1S7».
Office: 4008 W. 31. St., Clicip, III. Delavci vseh dežel«, združite se!'
PAZITE
ta številko v oklepaju, ki a nahaja pola g vaiag« naslova, prilepijo* naga spodaj ali oa ovitku. Ako ja ($£() \
itevilka ........
tadaj vam s prihodnjo it«» vilko «asaca líela p ota i« naročnin«. Prosim«, ponovite jo takoj.
5TEV. (NO.) 559.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZ?. -:- CHICAGO, ILL., DNE 2*. MAJA (MAY 28th) 1918.
LETO (VOL.) XIII.
jugoslavija.
Jugoslovani so nehvaležno ljudstvo in dobri eesar Kari bi si moral pravzaprav vzeti za zgled starotestanieutarnega Jerobeama, ki je hotel bi-«ati Zide s škorpioni. Odkar uživajo blagodati Habsburžanov, so bili vedno pijani in božani a namesto da bi se na kolenih zahvalili za vse dobrote, bi se radi kar (znebili presvetle halnbur-ške dinastije. Nehvaležni kakor so, pravijo, da so bili sicer pitaui, ampak s strupom in pelinom, da so bili sicer božani, ampak z železno rokavico. Pa ne spoznajo, da je bila to le vzgoja, ki je imela ka namen kulturo, kateri naj bi oni služili le kot gnoj, za kar ni treba nobenega truda.
Vsem svetnikom in svetnicam božjim bi se morali Jugoslovani zahvaliti, da imajo tako dobrosrčne gospodarje, ki jih ne pokopljejo in iztrebijo popolnoma, ampak jih pobesijo in po-streljajo le par tisoč. Toda kaj! Habsburška milost i ploh ne pozna nobenih meja; v svoji brez-primerni prizapsljivosti in dobroti hoče gospod Kari kaT sam ustvariti Jugoslavijo.
Iz Londona prihaja poročilo, kako sta se Vi-Ijent in Kari sporazumela tudi o tem vprašanju.
Stvar pač ni popolnoma nova. &e ko je bil stari Frane Jožef živ, je Avstrija "reievala" jugoslovansko vprašanje. Nikar se čuditi, da ga še ni rešila. Taka stvar vzame časa, posebno če se ideje o načinu reševanja* tako izpreminjajo, kakor so se menjavale v Avstriji.
Ampak sedaj so prišli do definitivnega načina rešitve. Definitiven bo vsaj dotlej, dokler si ne izmislijo zopet kakišne druge metode.
Kakšen pa je ta način!
Londonsko poročilo pravi, da se združijo Dalmacija, Bosna in Hercegovina s Hrvaško in Slavonijo in pridejo pod ogrsko vlado, primorski Hrvatje in »Slovenci .bodo pa prepuščeni Nemcem v Avstriji.
ritajmo to vest hladno in brez sovraštva, t e je v tem oziru spisana kakšna pogodba, tedaj v njej gotovo ni rečeno, da bodo "Hrvatje in Slot venci prepuščeni Nemcem." To opazko je pač naredil poročevalec.
Ampak svoje sklepe lahko izvajamo iz tega poročila, zlasti če vzamemo v poštev še mnogošte^ vilua druga poročila, ki «o kakšni zvezi s tem predmetom. Takih poročil je bilo že toliko, tla A kritičen človek lahko sestavi precej zanesljivo sliko.
Predvsem pravijo vesti, da se bavita Avstrija in Nemčija z jugoslovanskim vprašanjem. To se brez pridržka lahko verjame. V prvi vrsti ni vprašanje, če je Avstrija Jugoslovanom naklonjena ali nenaklonjena. Ampak stvar stoji tako, tla ne more Avstrija več ignorirati tega problema, ker ji gre za kožo, kakor noben drugi ne.
Avstrija je v vojni — seveda čisto po nedolžnem. Berehtold ni nikdar pošiljal ultimatov vj Helgiad; nikdar jih ni tako stiliziral, da so bili nesprejemljivi; nikdar ni odklanja! med na rod nega razsodišča v Haagu. Avstrijci niso nikdar za« čeli obstreljavati Belgrada. Vojna je prišla !c kot elementarna nesreča nad Avstrijo in moral je biti le slučaj, tia so bile že par mesecev poprej izpisane vojaške pozivnice in natisnjeni mobilizacijski plakati. Tbtvga Avstrija!
Ampak sedaj ima vojno. In vrag naj jo.-v od i, če ima doma samo nezadovoljnost in večne kra-vale! Je že res, da je ral>elj dolgo delal over tirne in da so porabili zoper avstrijske državljane skoraj več svinca in smodnika, kakor zoper zunanje sovražnike. Ampak vseh svojih podložnikov vendar ni mogoče poklati, zakaj tudi cesar jc brez podanikov le našminkana figura.
Če
se ne morejo notranje homatije rešiti s
samimi vislicami, je torej treba poiskati drugo metodo. Pravzaprav jc to v Avstriji že stara metoda, tia se vlada enkrat z bičem, drugič pa * slaščicami. In kakor je videti, prihajajo za Jugoslovane zopet slaščice na vrsto; rešuje se jugoslovansko vprašanje.
(V je mogoče na ta način potolažiti Jugoslovane — in seveda tudi ostale uporne narode — bi bilo mogoče poslati zopet nekoliko več divizij na fronto, kar ne bi bilo le Karlu všeč, ampak kar tudi llerr VVilhelm v.elo nujno in zelo kategorično zahteva. Odtod prihaja tisti NVilhelmovo zanimanje za jugoslovansko vprašanje.
Nekaj časa je bil v Avstriji na dnevnem redu trializem. To se pravi: Iz jugoslovanskih dežel naj bi se sestavila posebna skupina, ki bi im.»-la v monarhiji tako mesto, kakor ga ima sedaj Ogrska poleg AvsVije. To bi se najbolj v jemalo s starčevičanskini programom.
Koliko jc bilo na Dunaju resne volje, tia bi >e uresničila taka jugoslovanska avtonomija, ne vemo. Pač pa veiuo, do ni do nje nikdar prišlo. Vzrokov ni treba iskati v daljavi. Vsaka taka avtonomija jc iuiela tri glavne nasprotnike: 1. Dunajske centralistc; 2. Nemško buržvazijo; 3. .Madjarsko fevdalno oligarhijo. Če je katerakoli vlada res kdaj uvaževala tako avstrijsko Jugoslavijo, se je gotovo zbala omenjenih nasprotij in je kapitulirala pred zaprekami.
Setlaj ni več govora t» trializmu, ampak ka Icor se vidi, misli Avstrija vzdržati dualistični sistem, pa v njegovem okvirju rešiti, kar se na tak način sploh ne da rešiti.
Dalmacija, Bosna in Hercegovina naj sc združijo s Hrvaško in Slavonijo. To bi bila torej nekakšna povečana Hrvaška, iu bila bi najbrže avtonomna, kakor je današnja Hrvaška.
Gotovo bi nc našli elementi, posebno med frankovcl, ki bi tudi tako reformo razglašali kot velik napredek in kot "zmago hrvaške ide-je". V resnici bi bila pa to le pridobitev "ina-iljarske ideje", kar postane kmalu jasno vsakomur, kdor pozua strukturo habsburške liionar-liijc.
Kakor Bosno iu Hercegovino, tako zahtevajo madjarski oligarhi tudi Dalmacijo že davno in sicer zahtevajo vse te dežele kot sestavne dele ogrske drža*e. Svoje zahteve naslanjajo na fal-sifieirano zgodovino.
Toda za to ne gre, na kaj opirajo svoje zahteve. Glavno je to, tla jim hoče Avstrija ugoditi, kar ni posebno težko; kajti nemški nacional.i so /.(• davno predlagali, tla naj se Dalmacija loči otl ožje Avstrije. S tem bi se namreč skr-čilo število slovanskih glasov "v drža Snem zboru in nemški naeionalci bi bili na konju.
Navidezno bi pač pridružitev Dalmacije, Bosne in Hercegovine ugodila hrvaškim, ne pa matija i skim zahtevam. Ttnla le navidezno. Povečana Hrvaška bi ontala tako avtonomna, kakor je bila doslej v svojih tesnejših mejah. Ta avtonomija pa ni sedaj nič druzega, kakor popolna odvisnost od Ogrske, in po reformi tudi ne bi bi-a ni«* druzega. Msdjari bi indirektrio postali gospodarji Dalmacije; toda direktno ali indirektno, gospodarji bi bili na vsak način.
Istra in slovenske dežele naj bi pa ostale v avstrijski polovici. Z izgubo Dalmacije bi m moč Jugoslovanov v Cislajtaniji še skrčila in s tega stališča je resnično, tla bi bili Slovenci in istrski Hrvatje izročeni Nemcem.
Na ta način bi se jugoslovansko vprašanje u-bilo, ne pa rešilo. Le da je že premočno, pa se ne da več ubiti.
Revolucionarnost v habsburškem sultanatu.
Pred kratkim je bilo v Ljubljani razglašeno obsedno stanje, o čemer smo že poročali. Knako je sedaj uveljavljetut vojn» nt«*«}« s asfia
Pragi in v nekaterih drugih mestih na Češkem.
Zdi se, da je položaj na Češkem še resnejši, kakor v slovenskih krajih. Nekoliko povedo o tem poročila, ki prihajajo iz Švice in iz Amsteidama, drugo je treba ugeniti. Telegrami govore o demonstracijah, ki so ih priredili Čehi, Jugoslovani in zastopniki drugih narodov v češkem Narodnem gledališču v Pragi. Baje vse je v gledališču govorilo »n sicer proti Nemčiji, in posebno se je napadala nova avstro-neniška pogodba.
1» drugih vesti je spoznati, da so bili v Pragi te dni navzoči razun Jugoslovanov tudi zastopniki drugih avstrijskih narodov. Nadalje govore poročila tudi o uličnih demonstracijah, pri katerih je bilo slišati približno enake klice kakor zadnjič v Ljubljani, na primer "Živio Wilson!" "Zi-vio Lloyd edorge!" "Slava Ameriki!" i. t. d.
Polletja je izpraznila gledališče in vsem Jugoslovanom je bilo ukazano, da nemudoma zapu-ste Praro.
NVko amsterdamsko poročilo piavi, da so bile r	ledališču tridnevne slavnosti, ne po-
w |.... Vod«. Kljub temu si je mogoče po v srh teh vesteh setaviti precej zanesljivo sliko, čilo.
Naj so bile slavmmti v gledališču kakršnekoli, toliko je gotrtvo. da se niso pripeljali jugoslovan-
ski in drugi zastopniki samo zaradi kakšne g!eda: liške predstave v Prago, pa naj je bila kolijiorkoii ■¿•rds-4» Hhnliilinftt l>i—i
kakšen jubilej ali pa da so bile gledališke predstave le en del kakšne druge slavnosti. A če niso te sla vnesti same po sebi imele političnega pomena, je moralo zastopnikom drugih narodov biti znano ali pa so morali zelo močno .slutiti, da se bodo vršile politične reči.
Politične manifestacije v Pragi pa ne morejo v sedanjem času imeti drugačnega kakor revolucionarnega značaja. Idejno so Cehi že davno v uporu proti Avstriji in dunajski vladi jc to dobro znano. Knako jc pa to znano tudi ostalim narodom v Avstriji. Kdor hoče pri habsburški vkdi ostati v milosti, ne hodi v sedanjih dneh sploh v Prago, ker ve, tla postane "politično sumljiv", čim se le približa rebeličnim Čehom.
In vendar so bili v Pragi Slovaki in Slovenci, Hrvati in Srbi, Kuniuni in Italijani. To se ne more razlagati drugače, kakor da so hoteli izraziti svojo naklonjenost tistim idejam, ki jih zagovarjajo Čehi in da sprejemajo eiuikc ali bistveno podobne ideje za svoje.
S cesarsko-av.strijskega stališča jc pač po -čet je Čehov " veleizdajniško". Vsak tiran označu- • je za veleizdajništvo vse, kar jc naperjeno zoper njegove zločine. Ali beseda " velcizdajstvo" ni več strašilo v Avstriji. Biti lojalen pomeni v Av-
striji .služiti pedleinu sistemu zatiranja in goljufije; kdor hoče kaj storiti za svoj narod, za svobo-jttuuiUiiii velidolsjiuk... ..
In sedaj je videti, da so v.*topili takorekoč
vsi narodi v "veleizdajniški" talmr. Z navzočnostjo svojil. zastopnikov v Pragi st» to potrdili.
Kjer je po nazorih vlade vse veleizdajniško, se pa ne more s stališča naroda govoriti drugače, kakor da jc vse revolucionarno.
Očitno so torej ogromni tleli avstrijskega prebivalstva danes v idejni revoluciji. Kolikor jc v vladajočih razmerah mogoče, sc izraža ta revolu-ciotfkrntst tudi v dejanjih. Da sc ne more preleviti v pravo, aktivno revolucijo, za 11» skrbi vojno stanje. nagla sodba, vojaštvo in krvnik.
Ce bi se mogla avstrijska revolucionarnost razviti \ pravo, bojevno revolucijo, bi bilo 11» seveda velikanskega pomena. Vojna bi se s tem zelo okrajšal,- iu prav hitro bi sc približali miru. Toda kdor vpošteva razmere, kakršne so, ve, tla je to danes nemogoče. Kombinirana vojaška sila A v -st rije iu Nemčije jc še dovolj močna, da zstre vsak revolucionarni poizkus.
Toda revolucionarno razpoloženje v Avstriji je že samo na sebi mnogo vredno. Kjer vlada tak revolucionaren duh, pride do revolucije, čim postanejo razmere ugodne zanjo. Nadalje kaže javno izražena revolucionarna misel v taki svet preobra čajoči vojni, na kateri strani ie v interesu naro-
dov potrebna zmaga. Revolucionarnost -ljudstva v Avstriji je eden najmogočnejših faktorjev, ki Qfti ttv h; u jej» »tdelažUo Amerike v vojni. Za M» je, .¿m
tudi Zelo razumljivo, tla jc v Avstriji tako pogo -
stoma slišati klice: "Živio Wilson!" in "Slava
Ameriki!"
To revolucionarno razpoloženje pa naposled tudi materijalno pomaga v vojni. Vse tiste divizije, ki jih drži Avstrija iz strahu pred revolucijo dom«, bi bile že davno na fronti, če ne bi bil strah tako velik.
Naposled kažejo vse take demonstracije, da se Avstrija ne more rešiti in da ne more biti nobena mirovna pogodba dovolj močua, ako sko£« o-hrauiti Avstrijo. Narodi ne marajo več habsbur- , j ške dinastije, to jc danes popolnoma očitno. Če imajo zauaprej narodi sami odločevati o svoji usodi. se lahko pravi, tla so avstrijski narodi vsaj v eni točki že odločili, to jc o poginu Avstrije. Razpad te priženjene, priropane in prisleparjene monarhije zahtevajo vsi.
Taka jc danes volja narodov v Avstriji. Tisti tleli narodov, ki žive v krajih, kamor ne dosega roka habsburških biričev, morajo pa to razumeti in po svojih močeh pomagati, da si rojaki v stari domovini olajšajo osvoboditev. Tistim, ki žive v Ameriki, jc 11» tem ložje, ker pomeni zmaga Zedi-njenih držav tudi svobodo za doslej zatirane narode. v habsburškem sultanatu.
Hohenzollerni In revolucija.
Gotovo je ni vlade na naši zemlji, ki bi -bila tako navdušena za revolucijo in ki bi toliko storila zanjo, kolikor kajzerjeva Nemčija. Nikakor ne mislimo tega ironično, kajti stvar je popolnoma resnična. Le to je, da je vse navdušenje Viljemovih lakajev od Bethmann Hollvvega do Hertlinga veljalo revolucijam — v tujini. Všeč jim je bila ruska revolucija; na pol miljona Nemcev tso računili, da bodo revoltirali v Ameriki; v Indiji so smatrali revolucijo za gotovo stvar, v Egiptu so jo podpihovali; 1111 Irskem se vsak čas pojavlja nemška roka.
V centralnih državah, kjer so Hohenzollerni gospodarji, je seveda revolucija prepovedana, da-sl ni nikjer na svetu toliko snovi zanjo, dasi ne bi bila nikjer tako potrebna, dasi ne hrepeni nikjer ljudstvo samo tako po njej.
Revolucija torej ni načelo Hohenzollernov in njihove vlade; faktično jo smatrajo le za sredstvo, ki naj služi njihovim namenom v sedanji vojni. In doma ne mislijo preprečiti revolucije n tem, da bi dali ljudstvu sami, kar more po pravici >*htevsti, ampak tam velja enostavno sila, s katero se zatre vsako gibanje za večjo svobodo.
Rcvoluci ja v tujih deželah, ki je kajzerjevi Nemčiji sedaj tako pri srcu, naj bi oslabila sovražnike pruske avtokracije. Na Ruskem je to res dosegla. Zato je umevno, d« je Nemčija sama pospeševala to revolucijo, kolikor je mogla.
S tem ni rečeno, da jc bila ruska revolucija tlelo Nemčije. Nobena misel ne bi bila bolj napačna. Tudi tiste govorice o boljševiških voditeljih, ki so bili baje podkupljeni otl Nemčije, so bile enostavno izmišljene in prav lahko bi bilo mogoče. da so iinele svoj vir bas v Nemčiji.
Ttnla ko jc bila revolucija na Ruskem že v tiru, so jo hoteli nemški mogotci kolikor mogoče izrabiti sctii v prid. Nič se ni čuditi trditvi, tla je na Ruskem mrgolelo nemških agentov, odkar je dognano, tla je 'bil v Zedinjcnih državah v nemškem veleposlaništvu glavni ipionskj tabor ^n da je bilo v tej deželi na tisoče oseb zaposlenih od nemške vlade v njenem interesu. Da so pruski ogleduhi in agenti v Rusiji nastopali tudi kot "socialisti" in "boljševiki," je bila le zelo naravna taktična poteza, odkar sc \je pokazalo, da se obrača ruska revolucija sploh na socialistično stran.
Fraterniziranjc z ruskimi vojaki na fronti, pri čemer se je temeljito poskrbelo, da se ne ;>i nemški vojaki nalezli kakšnih ruskih idej, jc bilo drugo sredstvo, s katerim je Nemčija poviševala revolucija. Kakšen uspeh je imelo, jc danes zadostno znano. Rusi morda ne bi bili šli na tiste limanice. če bi bili nekoliko bolj temeljito mislili o stvari, nego so. Lahko bi sc jim bilo na primer zdelo čudno, kako da jc znal vsak nemški vojak rusko; nasprotno pa ni nikakršen ču-
dež v tem, da znajo nemški generalštahski oficirji tudi rusko, zakaj Nemčija, ki sc je že davno pripravljala na vojno na vzhodni in ua zapadni fronti, je tudi že davno skrbela za to. tla se razširi znanje ruskega jezika med častniškim /borom. V Avstriji jc 'bila taka želja že pred tridesetimi leti.
Rusijo je revolucija res vojaško oslabila. O tem ne more biti danes nobenega dvoma. In to je bil namen Nemčije.
Toda vprašanje nastane, če jc treba revolucionarjem vprašati, k «to bo imel veselje nad revolucijo, kdo pa jezo. Ako bi bila Nemčija le pomagala izvršiti revolucijo v Rusiji, pa potem prepustila Rusijo samo sebi,•ne bi bilo treba ruskim revolucionarjem skrbeti, zanj se jim je Nemčija pokazala naklonjeno. Povsem naravno jim je svoboda njihove dežele prvi cilj in enako je logično, tla porabijo položaj za dosego tega cilja, ka^ kor ga najbolje morejo porabiti.
Prav tukaj pa prihaja vmes velik vprašanj.
Ali gre Nemčiji res za to, tla sc izvrši v deželah njenih sovražnikov revolucijaf Ali jc zadovoljna, kadar se to doseže in prepusti nadaljno usodo zrcvnlueioniranini deželam samim?
Takt» bi Nemčija lahko ravnala, če bi res vodila le obrambno vojno. Otl zmagovite revolucije v drugih deželah se ji ne bi bilo treba bati nobene krivice zase. Toda ker so njeni na-
meni imperialistični in ker je sploh zaradi njih začela vujno, ji ne prihaja niti na misel, da bi dala zrevolucioniranini deželam mir. Kajzerizem sploh ne misli resno na revolucijo iu na njeno ohranitev; ona mu ni nič druzega, kakor vojna zvijača, sredstvo za desorganizacijo in popolno oslabitev nasprotnika. Prijazna jc revoluciji, dokler.ima sama vojaško korist od nje; kadgr je njen namen dosežen, kadar je vsled revolucije nasprotnik tako opešan, tla ne more več nadaljevati vojne, pokaže kajzerizem svoje protirevo-lUcionarne rogove in skuša poteptati revolucijo, otl katere jo dotlej imel profit.
Najboljši zgled nam daje Rusija. Ondotris revolucija jc Nemčijo bolj veselila, kakor potop Lusitanije. In lahko jo jc. Kajti za pruske vojne lorde je bilo najvažnejše vprašanje, kakšen vpliv bo revolucija imela na bojni poloržaj. Kmalu sc jc pokazalo, da je imela prav takega, kakr-ien je bil za Nemčijo najbolj ugoden. *
S tem še ni rečeno, da je bila desorganiza« eija ruske armade šele posledica revolucije. Nasprotno! Revolucija sama je bila deloma poitledi-ca tistih razmer, ki jih jc carizem ustvaril na fronti in za fronto. Ko so se Rusi po sijajnih vojaških uspehih začeli umikati iz karpatskih sora, ni tega zakrivila slabost vojakov ali pa premoč sovražnika, temveč pomanjkanje orožja
(Konec na H. *tnwii.)	► .
/
j»
Slovensko republičansko
m L združenje.
SEDEŽ V CHBDACkt Ttt
IZVR&EVALWI ODBOR: Frank BostiŠ, Filip Godil a, Martin V. Konda, Rtbiu Kristan, Frank Keržc, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.	> i
NADZORNI ODBOR. . Matt. Petrovich, Ludvik Beucdik, Frank Verauič.
CENTRALNI ODBOR.
John Eriuenc, Joseph Fritz, Joseph Ivauetič, J. Judiiie, Ivan A. Kakcr, Antou Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. 1(. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezcl, Jos. Stehlaj, Frank &avs, Frank UdoviČ, Charlie Vreael, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Zakrajšck, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki m doslej se niso priglasili, postanejo člani cen-tralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 1*1.)
SLOVENCEM V KANZASU.
¡.v-. Prišel je čas, da sc tudi mi zbudimo iz spanja. Slovenci v Kansasu, ki so nekdaj sloveli za posebno napredne, so zadnja leta skoraj zadremali in po drugih deželah rojaki komaj še vedo, da smo tudi mi na svetu. Toda sedanji čas je preresen za dremež; kdor ne stoji sedaj na svojem mestu in ne poseže aktivno v velike dogodke sveta, preko njega pojde doba s svojimi železnimi koraki in se ne bo brigala za njegov protest, ne za njegove • tožbe.
Jugoslovansko vprašanje je na dnevnem redu. Moralo je priti tako* kajti vsa velika evropska vprašanja so vsled vojne postala akutna. Vsa vprašanja, ki .so v zvezi z bodočo ureditvijo Evrope, z bodočim mirom, z bodočim razvojem, zahtevajo rešitev. In ker jc njih rešitev ueizogibua, se bodo rešila.
To je popolnoma gotovo dejstvo, ker je utemeljeno v svetovnih potrebah.
Odprto je le vprašanje: Kako se bodo re-f šila T
Nešteti interesi se križajo in vsi bi se radi uveljavili, vsi bi radi premagali druge. Tudi z jugoslovanskim problemom je tako. Kar bi rada dinastija llahsburg Lotringcn, ne ugaja dinastiji Karagjorgjevic; kar želi dinastija Karagjorgje-vič, ni všeč dinastiji Petrovič Njeguš; in po čemer stremi katerakoli dinastija, «e ne vjema z interesi naroda.
Naj li ljudstvo vpričo tega ostane v kotu in ■L molči? Ce bo držalo roke križema, bodo drugi reševali njegova vprašanja, in rešili jih bodo proti ljudskim interesom. Ako hoče) judstvo, da se uresničijo njegovi eilji, mora samo nastopiti in vzeti vajet! Svoje iKode v svoje roke.
Ljudstvo v starem kraju nc stoji v kotu in ne molči. Kljub stalno pripravljenim vislicam govori tako glasno, da je njegova Volja razumljiva. Toda rabljeva roka mu žuga neprenehoma. V svoji strašni stiski obrača oči preko oceana, v to deželo, v kateri prebiva na tisuče njegovih članov, pa pričakuje od njih, da izrečejo, česar ne morejo sami izreči svobodno.
Vstali so v Ameriki Slovenci v mnogih drža vah^ Zbrali so se v Slovenskem Republičsnskem Združenju in ono tolmači resnične zelje in zshteve vseh svobodo ljubeči)» Slovencev, jugoslovuuska federativna republika j* ujegov cilj.
Kaj pa Slovene» v Kaiuasuf %|i A Marittdo tftkli, d*:NJU0 zagrnjeni avstrijapi. I to avl resnira Tudi uti vsau», da jc Avstrija le donie;ia eue familije, habsburške dinastije, ne predstavlja pa nobenega enotnega naroda, nobeno geogralično ali gospodarsko pot reki}* forme, nobene naravne zveze naridov* lu če koprue Slovenci v stari domovini sami iz ječe, na kateri se blišči napis '" Avstro-Ogrska", *e ne more pričakovati od nas, da bi se postavili proti njihovim aspiracijam.
Vemo pa tudi, da si ne žele iz ene sužnosti v drugo odvisnost, ampak da hrepene po svobodi. In bilo bi nenaravno, če bi mi, živeči v ameriški republiki, bili manj demokratični od njih. Cilj Slovencev more biti le republičanski, uveljaven v zvezi z ostalimi demokratično organiziranimi Jugoslovani.
Za ta cilj dela Slovensko Republičansko Združenje, in Če ne bi delalo zanj, je gotovo, da bi stlačili Slovence z ostalimi Jugoslovani vred zopet pod kakšno krono.
Mi v Kansasu pa nisuio mouariiisti, ue habsburški, ne kakršnikoli. Republika je edina oblika, v kateri se more svoboda razvijati dalje do popolne zmage. *
Ni pa dovolj, da siuo republikanci iu napred-njaki v srcu. S tem ne pomagamo svoji stvari in ne premagamo nasprotstva. Dela je treba in delo kliče tudi nas.
Društvo "Rožna Dolina" štev. 92 S. N. P. J. je zaradi tega sklenilo vzeti iniciativo za ustanovitev S. R. Z. v Kansasu in v ta namen sklicuje
KONFERENCO ,	v John Krekarjevo dvorano
Franklin, Kana. NA DAN 9. JUNIJA ob 3 pop
Vse organizacije v Crawford County so vabljene, da pošljejo na to konferenco svoje zastopnike. Dobro došli bodo pa tudi delegati iz Cherokee County, če se hočejo kljub oddaljenosti udaJežiti.
„ Cpamo, da nc bo nobene organizacije v našem okraju, ki se nc bi udeležila tega sestanka. Marsikaj smo zamudili, vse pa lahko nadomestimo, če se sedaj čvrsto lotimo dela.
Zatorej: Na svidenje dne 9. junija v Frankli-
nu!
Sklicatelji.
SL0VEN8KIM ORGANIZACIJAM V JUŽNEM 1LLINOISU
0 Klub štev. 50 J. S. Z. je na svoji redni seji dne 12. maja adoptiral načela Slovenskega Republikanskega Združenja in sklenil podvzeti iniciativo, da se osnuje lokalna ali okrajna organizacija za južni Illinois
Da je taka organizacija v današnjih časih nujno potrebna, nam mora pritrditi vaak opazovalec dejanjskik razmer. Jugoalovansko vprašanje se rešuje in koncem te vojne se 1m> rešilo — na ta ali oni način. Ako hoče ljudstvo, da se reši v njegovem interesu in po njegovih zahtevah, mora sa-mo stat* na straži in delati v svojem smislu. Če ostane ljudstvo indiferentno, se bo vprašanje rešilo, ampak proti interesom ljudstva.
V našem delu države, kjer so slovenske naselbine majhne, na niso razmere tako ugodne, da bi kazalo v vsaki naselbini posebej u-»tanoviti lokal-
no organizacijo. V zapadni Pemt*ylvamji vidimo, kako so rešili to vprašanje v podobnih razmerah. Tam so se podporna društva in socialistični klubi V mnogih nasbJhiuah združili v enotno lokalno or» gauuacijo, v kateri delajo neumorno in s katero so dosegli že prav lepe uspehe.
k tem vzoru bi s« tudi mi lahko usp*4»« «r. Itaujzirali» |c združimo društva ii} klube ii vsega tlela tlrže.ve v skupini lokalno organizacijo.
Kakor rečeno, je naš klub pod vzel iniciativo za to in ima v ta namen že 12 dol. 30c v blagajni.
, Zategadelj priporočamo vsem okoliškim društvom in klubom, naj vsako ua svoji prvi seji razmišlja in temeljito razpravlja o problemu in potem naj sporoči svoj zaključek našemu tajniku na naslov: Frank Štempihar, R. F. D., i Box4 W. Virden, 111.
Najbolje bi bilo, da izvoli vsako društvo oziroma vsak klub takoj svoje zastopnike iu nam jih naznani
Na to vabilo pričakujemo čim hitrejš^ odziv, da pridemo do potrebnega pozitivnega dela.
Simon Kaučič.
NVaukcgan, lil.
Dne ''10.' maja priredi tukajšnja lokalna organizacija SRZ. veselico z bogatim sporedom, pri kateri bodo sodelovala vsa društva združena v lokalni organizaciji in to so skoro vsa večja wau-keganska društva. Priredba sc vrši v Mat h Sla-natovi dvorani na 10. cesti.	. •
Program obsega pevske in glasbene točke, ki jih izvajajo pevsko društvo "Ljubljanica", peV-ski zbor "Zvonimir" in tamhuraški zbor "Zvoni-uiir"; nadalje deklamacijo gospe Ane Mahnič.
Kot govornik nastopi sodrug Filip Godiua iz Chicage.
Na programu je tudi uprizoritev Kristanove burke v enem de jim ju "Kdo je blazen?" pri kateri se t.odo udeleženci lahko od srca nasmejali. Pri igri nastopijo Martin J ud nič, ga. France« Grohar, ga. Ana Mahnič, g. John Brus, g. Vinko IMvk, ga. Alojzija Ogrin, g. Pavel Peklaj.
Pričetek igre bo ob 7. zvečer. Pričetek veselice ob 2 po poldne. Vstopnina za odrasle 35 c za osebo. Za otroke lOc.
Po izčrpanem programu sledi ples, šaljiva pošta in prosta zabava.
Odbor lokalne organizacije se je potrudil, da bo nudil občinstvu kar največ razvedrila na tej zabavi. Od va* se pa pričakuje, da jo posetite v obilnem številu, da s tem pomagate stvari, za katero gre, igralcem in drugim, ki se trudijo za prireditev, pa date z obilno udeležbo vsaj nekoliko zadoščenja za njihovo delo.
Pristopajte vlokalno organizacijo kot stalno prispevajoči člani, da jo šc bolj utrdimo. Komur je kaj do svojega naroda in za res demokratični program Slovenskega republičanskega združenja, bo to gotovo stot-il. Nič ne de, koliko prispevate; če ne morte več, prispevajte vsaj 5e na mesec; s tem vsaj^pokažete svojo resno voljo pomagati organizaciji po svojih najboljših močeh.
Ne pozabite prireditev dne .'JO. maja v Slana-tovi dvorani.	M. J.
Detroit, Mich.
V nedeljo, dne It», junija priredi tukajšnja okrajna organizacija SRZ. veselico, pri kateri bodo sodelovala vsa slovenska društva v Dctroitu. Veselica se vrši v korist SRZ. Program bo objavljen pozneje.
Redne seje krajevna organizacije se vrše vsa zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se vrši 26. junija ob 9 zjutraj v Delavskem Domu, E. Ferry, A^e* in pozivam zastopnike društev iu ostalo zavedno občinstvo, da se je udeleži v obilnem številu.	»
Odbor krajevne ' organizacije je .sledeči: Martin Mant^ny, «ajnik ; Jos Klančnik,blagajnik ; nadzornika: Jos. Topola k in J. Aubcl.
V okrajno blagajno so prispevala sledeča dr ušiva: Zveza Detroit skill Slovencev, štev 121. S. N. P. J., $5; Štev. 12.1, S. S. P. Z., $5; slov. pev. dr. Ljubljanski Vrh, *5; slov. soc. klub štev. 111, $5; rojsk J. Jancžič, $1.
Martin Mantony, tajnik.
Kraljevaši med Jugoslovani nimajo uspeha z resnico. Zato se brez pomisleka poslužujejo na -vadhih laži. Kdor pride kaj okrog po naselbinah, sliši pogostoma trditev, da je vlada v Washingto-uu priznala krfsko deklaracijo. Ker se ponavlja ts pripovedka na različnih, med seboj oddaljenih kržjih, ne more torej biti le slučajen izrodek kakšna prenapete ali prehitre domišljije, ampak oči-vidue je, da se to sistematično razširja.
Lahko je razumeti, s kakšnim namenom se to dela. Politični šarlatani hočejo napraviti vtisk, da mora biti vsak Jugoslovan v Ameriki za Kam-gjorgjevičevo dinastijo, ker Im> sicer smatran za nelojalnega napram Zed i njeni m drŽavam. Seveda računajo največ ua take ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo iu na take, ki premalo čitajo, pa se potem zanašajo n« tisto, kar slišijo od drugih.
Vpričo take propagande je treba jasno povedati, da je ona trditev o krfski deklaraciji prosta laž. Absohitno nobeua vlada ni priznal« krfske de-klaracijc, pa tudi washingtonska ne. Č#» hi imeli ljudje le količkaj možganov v glavi, bi morali razumeti, da je tako priznanje sploh nemogoče. Vsaki vladl^ se lahko pošlje vsak dokument in vsaka g* lahko "vzame na znanje"; to se pravi: Seznani se z dejstvom, da je bil izdelan tak in tak dokument. Ampak odtod do "priznanja" jc zelo dolga pot in te ni nastopila nobena vlada. Kdor torej trdi, da ima krfska deklaracija Wilsonovo ali Lansingovo priznanj?, je navaden lažuik.
Prav tako ne more nobena vlada "priznati" londonskega idbora, jugoslovanske kaiicelarije v Washinjrtonu ali katerekoli podobne institucije. Zakaj noben tak "odbor" ali "svet ' ali kakor se že imenuje, ne more dokazati, da zastopa Jugoslovane v Avstriji; ne more jih zastopati, ker ne morejo sami izvoliti takih odborov.
Slovensko Republičansko Združenje vg. to in zato ni nikoli zahtevalo takega priznttn-j^ Če pa kakšna druga inštitucija o sebi trdi, da ima tako priznanje, tedaj se zopet uesramno laže.
Če pravi kdo, da je kralj Pctar priznan v Washmgtonu, je to že res. Ampak dodati je treba, da jc priznan kot kralj Srbije, ne pa kot kralj "Kraljevine Srba, Hrvata i Slovcnaca", katere do danes še ni.
Slrj»srji ao tisti, ki nam priporočajo, naj za
sedaj nič ne govorimo o monarhiji in republiki. To ne pomeni nič druzega, kakor da naj mi molčimo o republiki, oni bodo pa delali za monarhijo.
Krfska deklaracija ni deklaracija slovenskega naroda. Ne ena slovenska organizacija jc ni priznala; celo S. N. Z. jo zatajuje. Ampak zatajc vanje ua tihem nc zadestuje; glasno jc treba povedati, kaj se noče, pa tudi, kaj se hoče.
Z Dunaja poročajo preko Berna: "Slovenski Narod" v Ljubljani je pred kratkim komentiral načrt vlade za reformo ustave, ki ga pripravljajo avstrijske oblasti z namenom, da preprečijo drastično akcijo od strani podložnih narodnosti, »n v tem komentarju pravi:
"Med državnozborskiini poslanci že nekaj časa kroži poročilo, da Nemčija pritiska na Avstrijo za hitro rešitev jugoslovanskega vprašanja in da je nemška vlada v tem oziru dala gotove nasvete vladi na Dunaju. Uradna nemška "Nord-deutsehe Allgemeine Zeitung" pobija to poročilo, češ da Nemčija sledi Bisuiarckovemu pravilu in se ne bo vtikala v notranje zadeve av-stro-ogrske monarhije. Mi pa vemo iz zelo zanesljivih virov, da sc v Berlinu močno zanimajo za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Nemški državniki eelo smatrajo to vprašanje za glavni problem monarhije in zanikanje omenjenega nemškega lista nikakor ne more spremeniti dejstva, da so berlinski krogi svetovali avstrijskim državnikom, <la naj zadnji rešijo jugoslovansko vprašanje čim prej mogoče. Berlinski svetovalci niso v tein oziru samo akademkMii, temveč imajo gotovo konkretne predloge, kako se naj po njihovem mnenju resi to vprašanje. Ti predlogi pa segajo dalje, kakor pa Seydlerjev načrt za narodno avtonomijo v mejah monarhije."

Iz Londona poročajo: V Černigevu v Ukrajini je izbruhnila ostaja kmetov proti Nemcem, kakor poročajo iz Moskve. V po mletje k je bila krvava bitka med Ukrajinci in Nemci hlizo Rom-na in zadnji so bili tepeni. — Bivši car Nikolaj je zaprt v ječi v Jekaterinogradu, ker so boljše viki izvedefi, da jc hotel pobegnili » pomočjo inonarhistov.
Iz Dublina poročajo: John Dillon vodja ir- | ske stranke, je obelodanil dolg apel na Irce v Ameriki, proseč jih, da podpirajo narodno stranko kot "edino stranko, ki se bori za svobodo Irske, ne da bi izdala načela in stvar svobode v drugih državah."
Dillon hudo obsoja taktiko organizacije Sinu Fein, ki prejema neomejeno finančno podporo «z New Yctrka. Dillon pravi, da je Sinn Fein spravila Irsko v kritičen položaj zaradi svoje neumne in krivične politike.
Narodna stranka je izdala proklamacijo, v kateri napada angleško vlado, češ da hoče s svojo obtožbo, da so Irci v zvezi z Nemčijo, zastrupili javno mnenje v Ameriki proti Irski. Stranka • udi protestira proti deportaciji sinufeinovskih voditeljev na Angleško.
Sinnfeinovci so izvolili nove voditelje, ki pa uiso tako radikalni, kakor so oni v zaporu, iu a-pelira na ljudstvo, da naj vstraja v boju zopc»r konskripcijo.
Iz Ženeve poročajo: Vojno sodišče v Draž-danih je pred kratkim obsodilo v dolg zapor šest mladih žensk, ki pripadajo neodvisni ali manjšinski socialistični stranki v Nemčiji. Socialiste to obdolžene, da so vodile pacifistično propagando med vojaki.

F, ;Avstrijska vlada je izdala naredbo, po kateri sc ima Češka razdeliti v dvanajst okrožij, in siccirna ta način, da naraste zastopstvo nemške manjšine v deželnem iu državnem zboru na račun češke večine.
Uradno poročila iz Francije pravi, da je ta naredha povzročila krvave izgrede v Ost rovi, Plz-n ju, Nahodu is drugih kr*jih.j •	(>.
Vlada jc proglasila obsedno stanje po vsej Češki in 150 oseb je bilo aretiranih.
Bezžična brzojavka iz Moskve pravi, da je general Skoropadski, ki se je nedavno proglasil za hetmana v Ukrajini, navaden slepar, ki si je «adel drugo ime in ni 1*1 nikoli general. V mnogih krajih Ukrajine so kmetje zaključili na taj-nih zborovanjih, da ImhIo požgali kašče z žitom in drugimi živili, preden jih zaplenijo Nemci. Dežela trpi veliko pomanjkanje, bedo in sužnoat pod tujim sovražnikom (Nemci in Avstrijci). Prebivalci beže v Veliko Rusijo in zažigajo bivališča za seboj. Brez malega vse prebivalstvo je oboroženo in Nemci nimajo lahkega dela z raz-oroževanjem sovražne mase. Nemci se obnašajo kakor pravi roparji; kamor pridejo, ugrabijo žito, živino in vse, kar se-jim zdi koristno in pošljejo v Nemčijo
V Kijevu so Nemci zaprli večje število članov revolucionarnih odborov, ki bodo postavljeni pred vojno sodišče.
Iz Dublina javljajo, da je na Irskem vse mirno. V Londouu poročajo, da bo vlada obelodanila dokaze neniško-irske zarote. Pravijo, da jc vlada dobila večino dokazov iz Amerike o obstoječi'zvezi rebolnih Ircev z nemško vlado.
"Times" piše, da jc aretacija 500 Ircev komaj začetek. Na stotine drugih bo sledilo v ječo, ker so sodelovali za ponovno rcvolto s pomočjo Neiačije.
Grofico Markievvicz so pripeljali v London. Med drugimi znamenitimi voditelji rebelne organizacije Sinu Fein, ki so že v zaporu, je tudi grof Plunkctt, poslanec v angleškem, parlamentu. Plunkett se je udeležil zadnjega upora in je bil zaprt s svojo ženo vred, toda pozneje ga je vladi pomilostila kakor tudi dva njegova sina, ki sta bila obsojena na smrt; čelen njegovih sinov je bil usmrčen.
Irska izgleda, kakor da jc v vojueiu stanju. Močne angleške čete patrulirajo po večjih mestih in posest orožja je Ircem prepovedana. Četa maskiianih mož je zadnjo soboto iuip?dla grad Barncourt v nadi, da.dobi lam kaj orožja, ki ga pa ni bilo Drugi spopad med vojaštvom iu sinnfeinovci je bil v Skibihereenu, ko so se zadnji upirali aretaciji. Eden upornikov jc bil ustreljen v roko. Vse železnice na Irskem so pod močno vojaško stražo.
Iz Londona poročajo: Vesti iz ruskih virov naznanjajo nove nemire. Boljseviška 'Pravda' v Moskvi piše: 'Nemčija je odprto prelomila brest-litovsko pogodim za mir. Vsled tega sc lahko smatra, da pogodba ne eksistira več."
V Moskvi je bilo zadnje dni zaprtih 500 anarhistov in sovjet je ukazal razpustiti HO političnih organizacij. Obeneui je bilo ustavljenih dvajset buržvaznih in anarhističnih listov v moskovskem okrožju. Strelci rdeče garde so ubili in. ranili večje število anarhistov.	♦
Z Dunaja poročajo: Cesar Karl* »n cesarica Zita sta od po ovala iz avstrijskega glavnega mesta v Sofijo jn Carigrad, da posetita bolgarskega kraljs Ferdinanda in turškega sultana. Cesarja so spremljali baron Burian, minister zunanjin stvari, baron von Weiser, trgovinski minister, in grof Zichy, minister dvorskih stvari.

Iz Moskve poročajo: Nemške čete so okupirale otok Bjorko, ki sc nahaja v Finskem zalivu južno od Viborga in le trideset milj severnoza-padno od Petrograda. Živezni položaj v Petro-gradU; kakor v drugih večjih mestih Rusije, je slab., »■
V Kijevu in mnogih drugih mestih Ukrajine so nemške Čete v krvavih bojih z ukrajinskimi revolucionarji. I krajinska diktatorska vlada, katero so nastavili Nemci, je proglasila obsedno ¿tanje in mtiogo Ukrajincev je Že v zaporu.
Iz Berlina poročajo, da bo nemški kaitcoiar l le rt lin g poročal zveznemu avetu o nedavno sklenjenem paktu med nemški is in avstrijskim cesarjem.	/
f I	U	L
.Iz Pariza poročajo: Poslaniki Francije, Anglije. Italije in Združenih držav so odgovorili na- ' obvestilo Kouštantina Arioua, zunanjega ministra Rumunske, da je bil sklenjen mir med Rti-munijo in centralnimi državami, da smatrajo mirovno pogodbo za neveljavno in proti načelom, za katere se bori ententa.
Iz Ijondoita poročajo: Na Češkem je bilo pro-/la.šeno vojno stanje in mnogo .ljudi je bilo vrženih v ječo radi ljudskih nemirov. Tako poroča brzojavka iz Berna "Daily Mailu," ki citira "Slovenski Narod."
NcJuiri so se vršili v Plauju, Nahodu in dru-fcih uicstih. Dciuonat ran t je so opustošUi obširno jjascvtvo kneza Fucrstenberga, prijatelja nemškega cesarja, in požgali so poslopja.
Dr. von Seydler, avstrijski ministrski pred-scduik, je pozva-1 češkega poslanca Staneka na razgovor o položaju, Stanik jc odklonil iu je rja, naj se nc poslužuje politike uasiija na Češkem» kci; najbrž, sluti, da hočejo avstrijski mogotci spraviti, v prakso preganjan ja z viy'icami iu ječami, kot so bila v navadi na Poljskem v začetku vojne.
Brzojavka "Daily Mailu" iz Kodanja, ki ci-tira vratislavski list "Volkawacty," pravi, da ie dr. Scydler obiskal Prago iu nagovoril štrajka-ioče rudarje na severnem češkem. Obljubil jim je, da ppanje še ni minilo za zgodnji splošni mir, za katerega se baje trudi cesar Kari,
Inteligenca In politika.
lit »¿ni uuieH oziroma ume biti privta« kake politične stranke, precej važnega pomena.
Nekateri vprašanju pritrjujejo, drugi pa za-nikujejo. Kdor dobro pozna bistvo politike in na-meti utra-ukarst va in ve, da se po sedanjem stanju vede ne da navtuti motena meja glede starosti ali pa znanja, pri kateri je mlad človek zrel aa politiko, mora reči, da sta oba od<g"Voru ekstremu in da je odvisub vue od individuuùiih lastnosti. Za logično mislečega človeka je uaiuo na sebi uiuJji-vo, da je mladi študent ravno tako lahko print au kake politique srneri ali stranke, kakor vsak človek, ako pride iz lastnega prepričanja k smeri ali pa v stranko. <*V pa dotičnoamer ne pozna ali pa ne pozna strankin program, tedaj ravno tako ne spada tja kakor sploh vsak človek, ki ne ve, za kaj gre.
Od puAtonega Človeka se mora zahtevat^ da pride iz prepričanja v stranko, ne pa radi mode ali pu dobičkaželjnortti. Kdor ne pride iz prepričanja, od tega je vsak hip pričakovali, da se izneveri. Prepričanje pa ne pade iz neba; treba si ga je pridobiti. Do resničnega političnega prepričanja pa pride inteligeut le, ako se v dijaških letih ni omejil samo na šolsko učenimi, temveč pogledal tudi nekoliko okoli sebe, odprl oči, Študiral politično življenje, m se orientiral v glavnih tende ilea h sodobnih socialnih skupin. ('e dijak ne Študira samo iz kruhohorstva, radi golega, brezciljnega zanimanja, radi zabave ali pa ia Športa, posledice navadno ne izostanejo. Ce si osvoji glavne pojme filozofije, sociologije in gospodarstva, je pot do jasnega političnega prepričanja lahka. Ako pa se dijak posebno kot visokošolec izven svojega strokovnega Študija za nič r\e briga, posedeva v zakajenih kavarnah, zatohlih gostilniških brlogih pri alkoholu in kartah, koke-tira k večjemu ?ê umetnostjo ali pa se zanima samo zà Sport ali telovadbo itd., potem ni govoriti o kaki politični izabraabi, Se manj pa o jasnem političnem prepričanju. Tu igrata svojo vlo\o slepa vera in moda. Največ takih elementov imajo stranke, ki ne temelje na znanstvenih hipotezah in teorijah, temveč le na Mestecih frazah, ideologiji in slepem navdušenju, ker tu ni treba liikake posebne politične izobraabe.
Sedanje dijaštvo se da razdeliti na 3 karakteristične skupine. V prvi skupini so oni, ki se brigajo radi veselja in velikega zanimanja do svoje stroke samo za Solo. Vsled pomanjkanja časa se ne morejo brigati za-druge utvari, kakor so na pr. politična vprašanja in se tudi ne smejo, ako hočejo dovrSiti svoje Študije v določenih..terminih in z dobrim uspehom. Drugo skupino tvorijo oni, ki nimajo nikakega zanimanja za šolo, študirajo le radi dobrih mloir, spričeval in radi
boljšega kruha, ki jih čaka. Tak dijak navadno tudi za samo izobrazbo in politična vprašanja ni« mu nikakega smisla. V tretjo, najmanjšo skupino, upadajo dijaki, ki ue ne omejujejo samo na šobko in strokovno učenost, temveč skušajo apopokiiti in dopolniti, kar šola uči, oziroma ne uči in skušajo priti do jauuih političnih naeorov. Da se takih dijakov nuvadno ne msjdo med "odličnjaki" in "zelo dobrimi" učenci, leži pri našem Šolskem sistemu na dlani.
Akoruvno je večina dijuštva na prvi pogled politično indiferentna, je vendar politično pupol-notna brezbarvno dijuStvo v manjšini, kar velja za inteligenco sploh. Večina pripada že po rojstvu, vz«oji ali po okolici, če že ne kaki stranki, vsaj kuki politični umeri, včasih ne da bi se do-
ti&tfk savedM. To |H [padanja M onjiji lahko samo na nasprotovanje, kakor so antiklerikalizem ild. proti gotovim pol it iruim smerem. In «V eni izmed danih političnih smeri vedno prizanašajo, se lahko s precejšnjo sigurnost jo trdi, da je pripadnik dotične smeri, akoruvno bi morebiti to tajil, uli pa se tegu sploh ne zaveda. To je zelo dobro videti pri onih, ki trde, da uganjajo "vue-narodno", neodvisno", nacist ransko" politiko isli pu pri tistih, ki se navdušujejo za "neodvisne" politične stranke. Med inteligenco pu se dobe tudi elementi, ki obračajo plašč po vetru in ki režejo na več struni nu enkrat.
Kukor je nujno in koristno, da se peča mlad
človek ze kot dijak s politiko pasivno, je treba v interesu dijuštvu Mumegu in v interesu strank odločno odkluujuti in grajati, ako se dijaštvo u-dcležuje politike aktivno ali pa uko delu skupina dijuštvu svojo lustno politiko, (irajati pasivno u-deieževanje dijastva v političnem življenju pa bi bilo ravno tako nesmiselno kot grajati politično udejstvovanje ljudi sploh: Za aktivno politiko pa je povprečen dijak Se nezrel. Treba je poiniuliti pred vsem na to, da ue v visokošolskih letih Se ne more govoriti o popolni konsolidaciji, kajti razvojni proces v tej dobi navadno iie ni končan. In tudi stranki tak "socialni etnlbrio" Se ne more mnogo koristiti. Tudi čas mu ne dopušča, da bi deloval v kaki »tranki, kajti visoka šola, Hzvzem-ši par visokošolskih strok, kakor na pr. juridtfni študij zahteva preveč na enkrat, kot pa prenese normalen človek. Dočim dela modemi delavec (sem ur na dan, mora prečepeti povprečen Študent večinoma čez 12 ur pri knjigah, ako hoče napraviti vse v določenem času, kar pusti no mladini večkrat sla«l»e posledice. Zato je za dijaka, ki je p ,'"el > rn časa S: tuli i na ta ali oni način do polit { Tli 'i.«».rorov, najbolje, da zasleduje politično življenje samo pasivno kot vesten opazovalec, da prepušča aktivno politiko zrelim in odraslim
Koroško gorovje,
Nedaleč od Sedla je 1618 m vkoko sedlo Kočna, po katerem pride! iz Steč ob Mali Suh!
tudi na Jesenice ali Javornik. Tri panoge se raztezajo tu od glavnega grebena proti ueveru: pr-va med Hudo Dolino in potokom Hadižo s Suhim Vrhom (1289 m) in Kludijem (1121 m), druga med Hadižo in Veliko Suho s Kupelo (1200 m) in tretju severno od lepega Vrha (1766 m) med Veliko in Malo Suho z Mučenikom (1095 m).
Pzhodno od Lepega Vrha postaja gorovje vedno bolj divje in strmo ter vrhuje v Kočni (1964 m), po svojem razgledu v Korotanu znani Korenčici (1800 in), Lepi Dolini (1820 m) in Zija vkah (1950 m). Med koroškim in kranjskim Medvedjim Dolom drži zložna steza iz Bistrice oziroma Sveč črez Seče (1684 m) na Javomik. Gorska gmota med Kočno in Medvedjem Dolom se zove Svečica. Vzhodno od Medvedjega Dola do Štela je Belščica, ki tvori mnogo-vejnato, ležičavo gorsko gmoto, katere odrastleki se raztezajo z gozdnatimi grebeni do Drave, glavni greben pa označujejo strmine, goljave in višine. Belščica se vzdiguje strmo nad Scearai in prehaja na vzhodu v 2103 m visoki Vajnau. Malo sedlo loči Vajnaš cd Stola (2293 m), kjer ue Obrne glavni greben zopet proti vzhodu. Stol ima
1) Kakor kaže ime Svečica, je bila ta planina nekdaj last Svečanov, dočim je dandanes last občine Koroška Bela na Gorenjskem.
dva vrha: Veliki Stol (2239 m) in Mali Stol (2187 m). Fo netežavni prlstopnosti, po bogati flori in
velikanskem razgledu pripada Stol goram, ki so
v Alpah najbolj vredne pose t a. Čudoviti razgled s Stola obsega največje ravnine v Korotanu in na Kranjskem z jezeri in z glavnima mestoma Celovcem in Ljubljano. Daleč na severu vidiš Ture z Veliki m Klekom in Venedigerjem, na zahodu strme Dolomite, Karnijske, Beneške in Julijske Alpe, pa vzhodu Kamniške Alpe, na jugu pa Jadransko Morje.
Ob Stolu se delijo Karavanke razločno v dva malone vzporedna grebena. Severni v divje razora nih stenah proti Korotanu prepada joči greben se (lo Ljubelja zove Zelenica, ki ima samo gole vrhe, kakor: Vrtača (1961 m), Kozjak z Ovčjim Vrhom (2027 m), Macnn.ska Planina (1715 m), Zelenica (2179 m) i. dr. Od Zelenice se odcepi gorska panoga proti severu med Podnom in Ljubeljem nli Brodmi ter se znižuje v Rjavici (1792 m), Kamnu (1615 m) in Sveti Peči (1474 m) polagoma proti Slovenskemu Plajberku.
Južni vzporedni greben je Begunjšica z 2063 in 2001 m visokima kopama in je pretrgana na zahodu po 100p m globoki Završniski Dolini, na vzhodu jo pa loči dolina Sv. Ane od gorske gmote Košuto. Iz Slovenskega Plajberka drži po Pod-nu lep prehod črez planino Zelenico ob Završniei črez BrezniSke Peči na Breznieo.
možem in da «topi med politične delavce šele, ko ima dijaško dobo za sel>oj, ako misli pomagati v polit ienaui boju.
S tega stališča je tudi otmojati vsa dijaška stremljenja, ustvarjati lastne politične struj«, lastne politične programe s posebnimi političnimi nazori in idejami. Ker je dijaštvo hitro flutc-tujoč element, zato ue oli enem z voditelji menjajo navadno tudi nazori in ideje, tako da je utruja na enkrat čisto druga kakor je bil« v začetku. IVaksa je pokaaaia, da take specialno dijaške politične siru je navadno ne trajajo do4go in da prej ali slej zaniknejo, kot ponesrečeni poukusi iw-potrpežljivih in ueizkuftenih možganov. Včasih zavozijo kake skupine na kako dano politično smer ali pa se razkrope na razne politične smeri.
Nastane vprašanje, kakšne naj bodo organizaciji ukademičiie mladine v visokošolskih mestih. Jasno je, du prideta tu dve obliki v poštev; stranka i sku ali nestrankarska, politična ali nepolitična. Ako ima organizacija namen zbirati somišljenike kake stranke ali pa, ako tvori lastno politično atrujo z lastnimi političnimi 4očkami v svojem programu ,je struja strankarska in politična. <*> pu orgunizuciju ne predpisuje nikakih političnih nazorov, niti nacionalističnHi, niti klerikalnih, ne liberalnih, ne socialističnih i. t. d., potem je organizacija nestrankarska in nepolitična. V program vzame v tem slučaju lahko le tako politično zahttvo, ki je skupna vsem političnim strankam naroda.
Ker prinese le malo kdo trdno politično prepričanje že iz srednje šole na visoko in ker je večina akademikov navadno do gotove meje politično indiferentna, zato bi bile najbolj umestne v prvi vrsti nepolitične in nestrankarske organizacije. Posebne, "nadatrankamke" dijaške organizacije in struje z lastnimi političnimi programi, je treba v interesu dijautva odločno odklanjati, ker rode navadno ljudi, ki uaiuo govore, mečejo visokodoneče fraze okoli sebe, zabavljajo čez politične stranke, se izražajo zaničljivo o strankar-stvu, ribarijo v kalnem in uganjajo kritikaster-stvo, ki obstoji v tem, da se kritizira brez stališča in ne da bi se povedal svoj nazor.
Ako je organizacija nepolitična in nestrankarska, ne sme imeti v svojem programu noibene pozitivne ali pa negativne politične točke. Napram vsem političnim strankam mora biti nevtralna in tolerantna. Trditi, da je kaka organizacija, institucija ali pa društvo nepolitično in nestrankarsko, ob enem pa nasprotovati kalri poli-< V-ni franki in izključevati njene nriMaše, je velikanska nedoslednost, ki se ponavlja večkrat pri ljudeh, ki imajo zelo nerazvit čut za logiko.
i Dalj* ►
Ivan Cankar:
(Dalje.)
Naie šolstvo nam ne more vzgajati prave in-teligenee. Ta ue rodi izven šole in kljub njej Naše Šolstvo odteguje s pretiranim čislanjem preteklosti mladino od sedanjosti in obrača interes naraščaja k stvarem, ki nimajo nikakega pomenu zu splošno blagostanje. Naše šolstvo vzguju nekak nov inteligenčni aristokratiztm, ki si hoče laatitl pravice do raznih privilegijev in monopolov meščanske družbe. Njen vpliv ue kaže pri ljudeh, katerim je znanstveni študij nekak šport, v katerem hočejo uveljaviti svoj ekscentrifoii indl-vidualizeni, katerega gibnu šilu je sluvohlepnost. Naše šolstvo nam vzgaja diplomirane pigmeje, juriste z neverjetno obsežnimi reservoarji aa paragrafe, pa bez pravnega čuta, vzgaja nam man-darinske učenjake, ki nimajo smisla za realno življenje, vzgaja nam umetnike, ki se drže ekseen-tričnega gesla h* art pour V art, kar ue pravi z drugimi besedami užitek radi užitka, ukratka ue-danja šola vzgaja enostranske ljudi in antisocial-ne iudivklualiste.
Ker je zgrajen ves pouk na nesovialnih principih preteklih dob, ker šolstvo ni korakalo paralelno s kulturnim razvojem naše debe in ker sedanja šola niti od daleč ne pokaže svojim učencem sodobno človeško družbo in njene tendence, zato je čisto u ml ji vo, da je najti pri inteligenci, ki se ouienjuje iia oficielno šolsko učenost, filiatrsko in naivno neumevanje sodobnega življenskega toka, sodobnih družabnih stremljenj in politike sploh. Kadi neumevanja se ogiblje tak človek političnega življenja: boji se idej, principov in nazorov. Ker ni v stanu najti pravih vzrokov družabnim nedostatkom in krivicam, tudi ne more priti do .nikakih idej in načrtov, kako bi ue zbolj-uule uli pu predrugučile razmere. Da pa more delovati človek uspešno zu predrugačeuje in zboljšunje socialnih razmer, mora imeti trdno prepričanja v končno zmago klej, nazorOv in idealov in v uresničenje načrtov; kjer ni takega trdnega prepričanja,' tam zavlada pesimizem, fatalizem in blaziranost. "Človek, ki išče prepričanje, se mnogifkrat utrudi tako, da nima sile in odločnosti priti do prepričanja in iz utrujenosti postane indiferenteh. Indiferentni ljudje pa so največji sovražniki mišljenja in ljudskega na preti k a sploh." (Masaryk). V tem slučuju tudi največja načitunost in strokovnjušku učenoMt nič ne pomaga.
III.
Ker je dijaška doba odločilnega pomena sa nastopajočo inteligenco, zato je vprašanje, . uli sme obstojati mladi človek kot dijak.na kaki po-
Deželna meja se obrne od preheda črez Bel-co ob glavnem grebenu proti jugovzhodu do Ko-
žčice in jo značita Plevnica ali Baba ali Kraljevič (1894 m) in 1767 m visoka Rožčica ali Hruški Vrb. Med Plevnieo in Rožčico je sedlo Za Selom, ki drži iz Fužin po Gradiškem Jarku na Jesenice in HrušieO. Tudi črez 1595 m visoko sedlo Rožčico med Rožčico in Petelinkom (1754 m) je prehod nad Karavanskim Predorom iz Podrož-čiee na Jesenice. r ,
Od Rožčice do Golice se zavije glavni greben proti severovzhodu. Golica nalikuje po obliki (1836 m) Babi in Rožčiei ter prepada kakor vsi vrhunci v glavnem grebenu do Ljubelja strmo na Koroško, dočim so na kranjski strani porast li z rusjem iti travo do vrha. Zahodno od Golice je sedlo Jekelj, ki drži od Kadilnikove Koče na Rožčico in^ dalje na Dovje ali pa tudi v Rož. Veličasten in razsežen je razgled z Golice po Korotanu, Kranjskem, Kamniških Planinah, Julijskih Alpah, Dolomitih, visokih Turah in drugih delih Centralnih in Severnih Apneniških Alp. Pri Ugodni razsvetljavi vidiš lahko razliko v barvi voda. Drava se nam zdi siva, Sava zelena, Baško Jezero svetlomodro, Vrbsko temno-modro, Blejsko pa jeklenosivo.
Vzhodno od Golice drži 1442 m visoko Podgorsko ali Podgorjamsko Sedlo ob Veliki Suhi iz Pod gor! j v "Rožu na Jesenice oziroma na Javornik ali pa na Koroško Belo.
Tone je čakal, da bi prišlo bliže; čakal je in je poslušal napeto, s sklonjeno glavo in velikimi svetlimi očmi. Od one strani se je pač bližal glas, tam iz doline, kjer se je pogrezal kameniti kla» nec v temi. In palolnilnvkeilimiaz shrdlu etaoin nec v temo. In napotil se je a hriba doli. Lezel je počasi in varno, ker je bil klanec zelo strm in poslušal, toda glej, zdaj se je oglasilo od nasprot-ves posejan z ostrim kamenjem. Dolga je bila pot v temo, truden je bil in žalosten. Postal je, da bi ne strani, prav od onega kraja, odkoder je bil prišel. In vračal se je trndoma, dihal je težko, zakaj tako da so mu noge krvavele. Plezal je in je pri-plezal do vrha. Stal je na hribu, odkoder se je vi-strma je bila pot in vsa posuta z ostrim kamenjem, delo daleč naokoli po neizmerno pusti pokrajini. Samo kamenje, kamenje, nikjer drevesa, ne zelene trave, niti samotnega osata. Pokrajina, ki jo je bil Bog proklel. In na nebu je bila čudna tema, niti zvezde niso svetile, tudi meseca ni bilo — tema je bila, in.vendar je videl vse naokoli, kakor da bi bile dvoje svetlih luSi njegove oči.
PoMlušal je in ogflasllo se je na oni strani, pod klancem, zastokalo je, zaprosilo — izgubilo se je bilo in je blodilo po neizmerni pokrajini; sredi noči in kamenja.
Treslo se mu je vse telo od strahu, od zlo-bfc. Napotil se je in je plezal navzdol, stopal je
varno, da bi se ne ranil, ker je bila pot strma in vsa poHUta z ostrim kamenjem. Ali kakor je plezal navzdol, je bil glas zmerom tišji, komaj še ga je razločil iz tišine. In glas se mu je zdel znan, dišal ga je bil že nekoč — proseč, stokajoč glas bolnega otroka, ki je lačen in izgubljen in čigar misli so brebz upanja, kakor misli starca . . .
Stal je globoko pod klancem, legel bi in se •vključil in zatisnil oči. Utihnil je bit rezki glas, ali tišina sama je bila glasna, donelo je zamolklo, kakor doni bron, ko je bilo kladivo že davno udarilo nanj.
Ozrl se jc, kakor da bi ga bilo poklicalo, In glej, na hribu se je zasvetilo in hrib je bil hipoma čisto pred njim, iztegnil bi roko in posegel tja. Svetilo se je dvoje velikih oči In oči so gledale naravnost nanj. Sklonil se je niže — strah ga je bilo, od zlobe se mu jc treslo telo.
"Idi, idi, vrag!"
Toda oči so strmele nanj, velike 111 svetle. Njegov brat je sedel pred njim, debM in neroden, in njegove oči so se svetile v čdni luči.
"Idi, vrag!"
Ali glej, oči so pričele „mežikati hudobno, razlezel se je obraz In se je smejal prešerno, vse telo je trepetalo od komaj pridržanega smeha.
Tone se je sklonil, zgrabil jc za mehki tilnik, polno pest mehke kože, in jc udaril z desnico v ob-
raz. naravnost na oči. Udaril je in nato je bil za-mahoval je enakomerno in z vso silo, sopefl je težko, kolena so se mu tresla ... Ali bratov obraz se je smejal neprestano, širok je bil in debel in lica so kipela od smeha.
Utrudil se je in je izpustil; padlo je zamol-Mo na tla in je ležalo mirno, toda oči so se svetile in obraz se je smejal.
Smejal s eje, ali ob istem hipu se je-razlegel po tišini stokajoč glas, zajokalo je, kakor da bi bila zajokala noč sama. In zastokal je tudi Tone, zakričal. Zgrabil je teflo, ki jc ležalo mirno, zasadil je nohtove vanj, vzdignil visoko in zalučil. léetelo je po zraku v velikem kolobarju, pad-lo, znkotalilo se malo po klancu in obležalo. Stal je in gledal ,in ko je gledal, so se mu smejale naproti velike svetle oči. Zakričal je od strahu, cd zlobe, skočil je doli in je suval z nogami, sklonil »e je in je bil, neprestano neusmiljeno, dokler niso omahnile roke. Nato je zgrabil telo z obema rokama, vzdignil je in je zamahnil; okrogla glava je bila ob kamen in po kamenu je curljalo, te-nek en rek krvi je curljal po klancu, napravil si je strugo in je curljal v čudnih ovinkih v doli-no, v temo . . .
Ugledal je ta Črni potgk, ki se je vil med kamenjem, in se je prestrašil in je izpustil razbito telo; padlo je v krvi In zabrizgnilo je naokoli. Potok pa je rastel, že so se bočili majhni valovi, kri je padala preko kamenja in kamenje se je premikalo, kotalilo se je po klancu. Od groze ni mogH premekniti nog, ni mogel kričati . . .
Z nekdaj v kupČijskem oziru važnim prela-. zom Ljubeljem (1370 m) se začenja vzhodni det Karavank. Črez Ljubelj je v mnogih ovinkih iz Podi ju bel ja zgrajena cesta na Kranjsko. Za Rimljane je bil ta prelaz zelo važen in so ga rabili mnogo, ko so pošiljali svoje čete v Virnn in dalje proti severu, kar nam dokazujejo rimski kameni ob cesti še dandanes; v srednjem veku je prelaz izgubil svoj pravi pomen; do prave veljave« je prišel šele leta 1728., ko so zgradili tedaj novo, umetno izvedeno cesto s Kranjskega v Koro-tan. Vrh Ljubelja so prevrtali in izvedli cesto skozi predor od leta 1670—1680.; ta predor se je porušil in sedaj drži cesta skozi 130 m <V>lflo in 3l/i» m široko skalnato preseko.
Na vzhodu od Ljubelja se razteza v dolžini 15 km velikanska gmota Košuta, od katere se odcepi proti severu in jugu mnogo razrastlekov. Ne daleč od Babe ali Korošice se odcepi proti Aeve-ru Žerjavova Planina (1615 m) s Praprotnikovo Planino in sedlom Oslico (1902 m), vzporedno s to gorsko panogo je mali Grintavee (1808 m) in Petrov Rob (1425 m). V KoSuti so poleg Babe važni: Veliki Vrh (*2085 m), llanjžev Tirrn (2095 m), Škrbina (1860 m), Mecesen (2100 m) in Košutnik (2135 m), ki se vzdiguje kakor stolp nad skalnatim grebenom in se končuje na vzhodu s Tolsto Košuto (2058 m). '
(Dalje prihodnjič.)
Da bi skočil preko črnega potoka, ubežal! . . . A tam, glej, se je zgenilo telo, vzdignila se je glava in zasmejale so se mu v obraz vesele bratove oči. . . Opotekel se je, gazil je po krvi — kli-cal ewo gs strašne svetle oči, vabile. Ni se ozrl in ni videl, toda roke so našla desko, široko in debelo, hlodu podobno. Vzdignil je, zamahnil in ostri rob je padel z vso močjo naravnost na čelo, med oči, in vbratove oči so ugasnile.
Izvil se je krik iz tišine, proseč in očtajoč; Tonetu so se zašibile noge, vzkViknil je in ue je po-greznil v potok . . .
"Zakaj ne spiš. Tone T"
Tone je pogledal materi v obraz in je zajokal.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Pekinga poročajo: Japonska in Kitajska sta podpisali pogodbo za skupne militaristične o-peracije v Sibiriji. Podrobnosti niso znane, toda rečeno je, da je pogodba sklenjena le v "o-brambne svrhe proti sovražniku na sevemovzhod-nih mejah."
Iz Moskve poročajo, da je sovjet naslovil novo in ostro protestno noto na nemško vlado zaradi zhplemhe ruske lastnine in okupacije for-tlflkafij v Helsingforsu. Komisar Čičerin, ki je podpisal not6, se sklicuje na brest-litovsko mirovno pogodfon, v kateri stoji, da ostane ruski '»ojni materi |al na Finskem, ki se ceni na 150 miljoirov rubljev, pod kontrolo Rusije.
PROLETAREC
LIST Ii INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Laatnlk in iuiajaUlJ : -
Ju(ja*lavaaska delavska tisksvai družba v Cfeleage. Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 7.a pol leta. Za Evropo $ o /.m ealo lol	i m pol lcu.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi l»ivaliS^a je pol**g novega naznaniti tu«li stari naslov.
Olaiil« ilavtmk« org*ni**cij« Juioal. — MMului^M iv«u v Ameriki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednonti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racin« Avs., Chicago, 111.
PROLEf AflEC
PROLETARIAN
(Knud and published every Tu#*d»y by
South Slavic Workmen's Pub. (a., Chicago, Illinois.
Subscription rates: United State« and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for naif year.
Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC
CHICAGO, ILLINOIS n£ki promet.
Kompanijski
njo je ftlo v srak mnogo ljudji in materijala. Oblak prahu in dima se je razprostrl nad meatom strašne nezgode, na tla so padali hudo razmesarjeni ljudje In deli človeških teles, da zgore v ognju, ki je objel podrtine.
Mnogo ranjencev je eksplozija vrgla pol milje daleč od tovarne. Nekatere so pripeljali v takem stanju v pittsburške bolnišnice, da je bila vsaka zdravniška pomoč brez nade.
Takoj po drugi eksploziji so se prikazali iz velikega požara zlomljeni tramovi, požar so pa netile kemikalije, ki služijo za izdelovanje eksplozivnih snovi T. N. T. in T. N. A.
Požar se je širil in je postal k malti tako velik, da je ugrožal vso soseščino in je dosegel nabiralnike. Strupeni plini so se pričeli dvigati iz plamena in se razprostirati po vsej dolini, tako d je bilo rešilno delo onemogočeiu.
Telefonski in brzojavni drogovi so ležali po tleh, na tirih želez jiiec Pittsburgh, Cineinnati, Ohi-eago in St. Louis železnice so ležale podrtine, ki so ustavile žele/.
«oos W. SI. STREET,
VPLIV ELEKTRIKE NA DUHA IN ORGANIZEM.
Slavni švedski fizik Svante Ar-lheniiiN je pravkar «dovršil v Htockholmu. vrsto poizkusov, s katerimi se je več let pečal. Ti uspehi švedskega učenjaka so vzbudili posebno pozornost na sočasne pedagogične kroge. S svojimi poizkusi je hotel Svante Arr-henius pokazati, kako bi elektri-
stražniki so pod vodstvom državnih konštablerjrv obkolili podrtine, kasneje so jim pa prišli šerifi na pomoč. .
Nekaj časa se je zdelo, da je nemogoče pomagati ranjencem, kajti iz goreče tovarne je puhala ta-J<o strašna vročina, da se je bilo nemogoče približati podrtinam. Toda zdravniki se niso dali opla-šiti in so vršili rešilno delo s pomočjo drugih pogumnih mož, kakor je bilo mogoče. Tudi bolniške strežnice so se pri rešilnem delu
ko je z vlakom zapustil mesto
nesreče,' Njegov vlak je -moral >ltulai4je. V tein je seveda velika
dirkati z ognjem, da je prej vozil mimo nabiralnika za 'T. N. T.', preden ga je dosegel plamen.
Dr. Hauna je izpovedal, da je videl otroke ležati mrtve oh gri-' čevih rebrih eno miljo od mesta nesreče. Sorodniki delavcev so h i-teli s silo prodreti skozi kordou ^stražarjev, da izvedo, če so njih svojci še pri Življenju. Dr. Mamin je zadel kos železa, ko se je nahajal okoli dve milji proč od tovarne.
Škodo cenijo na poldrug mi-Ijou dolarjev.
Mrliški oglednik, Samuel C, Ja-mison je odredil ljudsko štetje v mestu, da dožene, koliko oseb je bilo ubitih. Konipanija je izdala okrožnice in priporočila, da se tu koj registrirajo vse osebe, ki so živele v okolišu.
Štetje pri kompaniji vodi J. W. Hoffman, ki je ostal na čudežen način pri življenju. Ob času raz-trelbe je imel v roki pole, na katere je zupisoval delovni čas. Raz-strelba ga je vrgla .skozi vrata, navzlic temu se je rešil.
bótela Železnice kot sredMtvo špe-
razMka. Vladnim namenom služi jo železnice najbolje tedaj, ako so spojene v enem sistemu in operirane po enotnem načrtu. Interesom konkurence pa služi najbolje, če nagaja ena Železnica drugi. Ta duh je ostsl V mnogih ravnateljih tudi po uveljavljenju vladne kontrole.
MeAdoo se je moral tega rešiti in njegov korak je postal neizogi-ban.
Sedanja vladna kontrola na železnicah je precejfinja socialna šola. Upajmo, da bodo njeni nauki veljavni,, tudi kadar se vrnejo normalni časi.
DELAVSKE ZADRUGE.
ka, ki je dandanes že v tako mnogovrstni porabi, lahko pospeševa„ izkazale, la tudi razvoj človeškega orga - Miss Mery Aschelman iz New nizma. Njegov študij se je nam-i Philadelphije, O., ki je^ bila med reč tikal tehnike močnih tokov,! prvimi na mestu nesreče, je dobi-katerih znameniti učinki .so se že >	težk<* PoAkodbe. Druge
neštetokrat obnesli pri zdravije-rešilce je zajel potok kislin in o-nju bolezni v žilah privodnieah¡1 Ja, ki je eksplodiral, ko so ga ho-ali v kosteh. S. Arrhenius je iz - te,i Presti. Sodijo, da je prišlo bral za svoje poizkuse sto otrok Prl tem mn0«° iz švedskih ljudskih šol. Te je *lvlJenje
teh reši lee v ob
razdelil v dve skupini po petde -
Šerif William S. Haddock je
set uíeneev, pri femer je «le<lal "koraj ,ix«"bi!.	pri "?ki
na to. da so si l>ili otroei obel. kasm eksPlu"J'' Vehk koH ,ïzkp-
skupin glede na .starost, zdravje m velikost povsem enaki. Vsaka imenovanih skupin je bila na-,... .	. ... .
•• x i i • i • i • . kljub teniu je nadaljeval stanjena v svoji solski sobi, ki sta	*
pa bili obe enako veliki in sta imeli popolnoma* enako lego. Raz-
ga železa je frčal mimo njega, pa tudi njega je razstrelba podrla ua tla. Bil je precej poškodovan,
z rešil
nim delom. Oblasti sodijo, da je ogenj uni
...	A	. , .čil mnogo človeških trupel, zopei
nkovali sta se pa v tem, da jo, ,	, _ ... . . .
.	. r	• • druge osebe so pa bile tako raz-
imcla ena soba po stropu, stenah'	. ______T______.
, .	.....	». trtrane in raznrsene na vse kra-
ln tleh napeljane izolirane žice,
trgane m razpršene na vse je, da jih po sodbi mrliškega o-
po katerih so krožili močni elek - ledniku lle ,)0 mogoie „poznati, triin, loki. v <lnW sol,! pa vsega Samlle| ,)ien> p^HuperintenJent
tega ni bilo. Onih petdeset učen-
Heidelberške delavnice, je mrtev
cev, ki so bili med poukom v pr- J()hn B J(>hngtonf s„perintende.it vi, z elektriko napoh.jeni učilni-|oakllal(lke delavnice, pa težko raci, je bilo ves čas pouka v močni električni kopeli, onih petdeset u-eencev, nastanjenih v drugi sobi, je pa bilo brez nje. Pripomniti
njen.
Malokdo, ki je preživel eksplozijo, lahko natančno pove dogodke. H. H. Conan, ki je obedoval v
pa je treba, da niso ne učitelj nedružbi drugih delavcev, ko se j^ učenci vedeli, čemu bi bila ona dogodila razstrelba, pripoveduje instalacija. Ko je ta eksperiment s|edeče:
trajal šest mesecev, «e je konsta ! «'Sedel sem s prijateljima ka-tiralo, da so otroci, ki so bili brez kih st0 čevljev ob shramb za T. svoje vednosti izpostavljeni elck- \ f., ko se je dogodila razstrel-tričnemu toku, primerno zrastli ba. pričel sem leteti kvišku in za 51 milimetrov, dočim so otroci! kvišku, dokler nisem postal neza-v sobi, prosti električnega toka, vesten. Ko sem prišel do tal, sta zrastli le za 32 milimetrov. Tudi'moja prijatelja padla do sto čev-inteligenca otrok, izpostavljenih |jev od mene na tla. Pobral se.n
močnim električnim tokom, se je povišala v temistem razmerju z njih rastjo, dočim ni bilo pri u -čencili v normalni šolski sobi na -stanjenih, nobenega sledu o povišanju inteligence. Učitelji in licenci, ki so bili v učilnici, napolnjeni z elektriko, se niso čutili nikoli utrujeni po šolskem pouku, ampak so bili po šolskem pouku prav tako čili, kakor pred šolo. To je za pedagoge interesanten in nadvse važen pojav ter vreden n-važevanja.
STRAŠNA EKSPLOZIJA.
V Oakdalu blizu Pittsburgh,i, kjer se nahaja tovarna znane kemične družbe Aetna, se je zadnji teden zgodila strašna nesreča, po-
se in tekle, ko sem naenkrat pri šel do ranjenega človeka. Vzel sem ga na hrbet in pričel sem teči, ko se je dogodila druga razstrelba."
Razstrelba je metala vroče o-trorke na v*e strani, skoraj milj daleč. Pričele so goreti naprave pri oljnih studencih in s tem se je povečala nevarnost novih eksplozij. Ustavili so sesalke in na naprave so nainetali peska, da So pogasili ogenj.
Dele človeškega telesa so našli miljo daleč od tovarne. Stunovni-ki Kennerdala so pripovedovali, da so videli ljudi frčati po zraku. Roke in noge so pobirali ob železniški progi tri četiri milje proč od mesta nesreče.
Ogenj ,ki je sledil takoj po ek<-
vzročena od eksplozije, oziroma ploziji. je bil ravnotako smrtni-od cele vrste eksplozij, katerih sen kakor razstrelba sama, dasi-vzrok je doslej še nepojasnjen, j ravno so storili rešilci vse, kar je Razstrelba je zahtevala ogromne .bilo v njih moči, da rešijo delav-človeške žrtve: pO zadnjih vesteh ce. Stanovniki v bližnjih trgih o-
REFORMA NA ŽELEZNICAH.
je bilo njih število okrog dvesto. O katastrofi pravijo poročila:
pisujejo razstreibo kot izbruh og njenika. Veliki oblaki rumenorj*
Vladna kontrola železnic prinaša sadove, katerih se nekateri posamezniki nič kaj ne vesele, ki so pa s stališča sulošnosti prav dobri. V nekaterih zadevah nastopa vladna uprava prav radikalno, in zadovoljivo je pri tem, da se ne ustraši nekaterih interesov, ki so včesi sami sebe smatrali za edino merodajne.
Tako poročajo sedaj iz Wash-ingtona :
Železniški ravnatelj McAdoo je
Zadružna ideja, napram kateri je bilo delavstvo prvotno precej a-p«lično, se širi bolj in bolj. Njeni uspehi postajajo čezdalje bolj koristni nele za v zadrugah včlanjen je delavce, marveč tudi za oni del občinstva, ki se s to mudijo ni so sprijaznil in ki goji naptui.i njej neopravičene in neutemeljene predsodke. V tem zavzemajo tr žaške delavske konsuiuiie zadruge, ki so razširile v poslednjih letih «voj delokrog v Istro in Funaiiijo, eno izmed prvih meist iu so zelo po učne za vsakogar, ki se zanima /:i delavsko emaucipacijo. Za ta raz voj se imajo tržaške delavske za druge zahvaliti največ sodrugu Valentinu Pit t oni, ki je njih usta-novitelj in vodja. Razvoj so pa pospešile v prvi vrsti dobrote, i\i jih nudijo zadruge članom in, kakor smo že povedali, tudi ostalemu občinstvu.
Pred nami leži v lični brošuri«*i
izdal odredbo, ki odslovlja vse
železniške ravnatelje in jih nado-	izdHno «lovensko poročilo o osmi
mesca z vladnimi upravitelji.	zadružni dobi teh naših zadrug, ki
Predsedniki, s katerim je Me	obJe,n«	* Julija 1911.
uo
Adoo zadovoljen, bodo imenovani ] ^-Junija 1812.»V tej dobi so ra/-za za vez ne upravitelje, pretrgati Padale zadruge v svojih 15 skla pa morajo z železniškimi družba-}	za 1,258.363.6« kron bla^a.
mi vse finančne in druge stike, ^ te8a ** j« razprodalo v 9 trza-kar je zelo pametno.	iSfcih skladiščih za 896.189.10 kro,i.
Odslovi jeni predsedniki bodo v 6 skladiščih na deželi pa za brez službe, dokler jih delničarji 174.58 kron. Čisti dobiček jj zna
ne izvolijo za predsednike svojih železniških korporacij. V tem času ne bodo prejemali plače, in kot predsedniki korporacije, če bodo izvoljeni, ne bodo imeli najmanjšega direktnega vpliva na železniški obrat. Železniški predsedniki, ki ne bodo nastavljeni kot vladni železniški upravitelji, si bodo tao rali poiskati drugo delo.
Vladni železniški upravitelji ,bodo prejemali plačo, ki jim jo določi železniški ravnatelj. V splošnem sodijo, kar še ni oficijol-no potrjeno, da bo letna plača znašala okoli $20.000. Železniški ravnatelji dobivajo večinoma v privatni službi znatno večjo plačo.
Okrajni ravnatelji in vladni u pra vitel ji bodo morali pretrgati vse zveze z železniškimi družbami in ne bodo nič drugega kot via 1-ni uslužbenci. Richard H. Aish-ton, okrajni ravnatelj v Cliie. poda resignaeijo Chicago in Northwestern železnici, Charles M. Mark ha tn, okrajni ravnatelj v Atlanti, je resigniral pri Illinois Central železnici.
Železniški ravnatelji se niso hoteli pokoravati odredbam vrhovnega železniškega ravnatelja. U-bogljivost je bila zanje tuja reč, kajti vajeni so bili le ukazovati.
Takoj, ko je mr. McAdoo prevzel železnice, je razpustil vojni železniški odbor, ki je sestajal iz železniških ravnatelj. Kmalu se je izvedelo, da so gospodje železniški ravnatelji postali nagajivi in niso točno izvajali odredb, ki so prihajale od zvezhe železniške uprave, čeravno je reden železniški obrat le tedaj mogoč, ako se take odredbe točno izvršujejo. Železniški obrat ie kakor fina žepn ura. Ce polomiš uri le malo kole see ali če je preveč prahu v njej. se ustavi. Tako je tudi z železniškim obratom. Če niso odredbe točno izvršene, pride železniški o-bret V nered in kadar je v nere du. ga je težko spraviti v red.
Železniški ravnatelj McAdoo jr izvršil z odslovitvijo železniških ravnateljev to, kar so železniški ravnatelji zvršili z uslužbenci, kadar se niso hoteli pokoravati njih
V tovarni je delalo okoli pet vega dima so se dvigali v ogromni poveljem. Železniškim ravnat?-
sto delavcev, ko je bilo slišati v i obsežnosti y zrak, noseči s sabo delavnici za sodo pok, kakor da je strupene pline, ki so polegali na počila pištolja. Ljudje so takoj,okolico. Ti plini in plin žveplene spoznali nevarnost; vedeli so, kaj kisline so najbolj ugrožali rešilce. pok pomeni, in so hiteli proti vra- Dr. J. A. Hanna, ki je vodil prtom. Preden so prišli na prosto, so vi rešilni vlak, s katerim so se lizacije, ki jo je izvršila vladna je zdelo, kakor da gori zrak. Zem- pripeljali ranjenci v Pittsburgh, j uprava. Vlada hoče železnice, ki Ija se je zazibala in s strašnim p> je vpi*al Oakdale kot 'živ pekel,' bodo ustrezale svojemu namenu, kom, ki so ga slišali na milje da- Dejal je, da so plameni švigali leč, je tovarna zletela v zrak. Z1.100 do 400 čevljev visoko v zra.c,
ljem se z odslovitvijo ni zgodila krivica, ampak prejeli so, kar so zaslužili.
Naposled pa je bila ta odredba že skoraj nujna posledica centra
namreč čim najbolje služile potre bani prometa. Privatne družbe so
šal 50.796.90 kron. 50% od tega čistega dobička, to je 25.167.27 kron, se je razdelilo v obliki divi-dend onim članom, ki so nakupili v zadružnih skladiščih potoni znamk za skupno svoto 1,258.36.1.-68 kron blaga. 12.583.64 se je vlo-žifo v podporni sklad za bolne člane, vdove in sirote članom. — 5.033.45 se je odmerilo rezervnemu skladu, 2.516.73 podpornemu skladu isdužbencev, 5.033.45 se je d'i!o občnemu zboru, da razpolaga z njimi po svojem preudarku. Polovico te svote je pa nakazal občni zbor raznim delavskim izobraže vnlnim društvom v mestu in okolici in je dobil tako lepo podporo naš 4'Ljudski oder" in vsa naša okoličanska izobraževal, društva. Iz bolniškega sklada se je razdelilo 257 bolnim členom 1344 tedenskih podpor v skupnem znesku 6.032.72 kron Tn 34 sirotam in vdovam 454 tedenskih podpor v skupnem znesku 1880.79 kron. Od list anovit ve pa do 30. junija 1912. ho razdelile zadruge vsega skupaj za 29.852.14 kron bolniških podpor, podpor vdovam in sirotam članov. Po odobritvi bilance osme zadružne dobe je razpolagal ta podporni sklad s svoto 13.289.78 kron. Od Čistega dobička torej, ki je znašal kakor povedano, 50.796.-90 kron, je bilo določenega v korist članov, bodisi v obliki divi-dend ali podpor raznim društvom 85%, 5% v korist uslužbencem in 10% v rezervni sklad, ki znaša letos lepo svoto 16.709.24 kron. Brez konsumnih zadrug bi se bila stekla lepa svota čistega dobička v žepe privatnih trgovcev. Tako se je pa ta denar vrnil v raznih oblikah članom in omilil mnogim izmed njih bedo in pomanjkanje v kritičnih položajih.
Zadruge imajo tudi isvoj hranil ni oddelek. Dne 30. junija 1912. so znašale hranilne vloge v tem oddelku 105.648.64 kron. V ta hranilni oddelek vlagajo svoje dohodke naše strokovne, politične in kulturne organizacije pa tudi posamezniki. Članom so šle zadruge na roko tudi s tem, da so izdale znnmke po 20 vinarjev, ki se jih kupi lehko v vsakem zadružnem skladišču. Pač je to lepa ustanova, ki omogoča malo prihranjevanje. Mple, prihranjene svote je mogočo dvigniti tudi v zadružnih skladiščih Hranilne vloge se obrestujejo s 5%. Kljub temu visokemu obio-ltovanju hranilnih vlog imajo zadruge od hraninelnega odelka velik dobiček. Zadruge uo namreč v stanu izplačevati vše fakture pe!
cafMH pronta in so pri tem deležne velikih «kontov. Poleg tega ne ču tijo zadruge potrebe zatekati se po denar k raznim bankam, kjer se ga dobi, zlasti aedaj, prec« j težavno in kjer se mora plačevati, uko se ga dobi, po 6 in 7 odMotn* ubresti. dojite v hranilnega uide! lav zadrugah je torej zelo priporočljiva.
Podporni sklad uslužbenci v je y naša I dne 30. junija 1912, b.743.-•13 Kron. Amortizacijski sklad pa 12.000, Leta 1912. so zgradile za druge tudi lep Delavski dom v u-liei Madonnina št. 15, kjer imajo sedež različne naše organizacije iu naša društva in ki je ob eneiu ceu-♦rum tržaškega socialističnemu gibu t* ja.
7 tekoči dobi so se začele lazvi-jati naše zadruge nepričakovano Oh koncu osme zadružne dobe so štele zadruge 5481 članov. 31. mar ca t. 1. so imele nad 8000. Iz 15 je naraslo število skladišč ua 25 in so sestvorila skladišča v vseh skupinah občinskih hiš. V teh 25. skladiščih se je razprodalo v 9 mesecih letošnje dobe za 1,672.964.41 kron blaga, razdelilo se je 9.339.02 kron bolniških podpor iu za 22.-243.40 kron podpor vdovam in sirotam. Bolni člani, vdove in sirote dobivajo podpore v blagu in sicer dobi bolni član 12 tednov brezplačno toliko blaga na teden, za kolikor ga je nakupil tedensko v prejšnjem letu. Vdove in sirote pa dobe 18 tednov podpore. Letos so znatno narmsle tudi vloge v hranilnem oddelku in so znašale 31. marca že 280.000 kron, pri katerih je bilo 14.000 kron dozorelih obresti.
Iz vsega navedenega je očitno, da so direktne koristi članov pri zadrugah naravnost ogromne. O-gromne, ako tudi abstrahiramo od dejstva, da dobivajo člani v zadrugah za nižjo ceno boljše in sna-žnejše blago. Zadruge nimajo potrebe dajati blagu visokih cen, ker ni faktorja, ki bi imel od tega koristi. Lehko prodajajo blago ceneje kakor privatniki, ker si nabavljajo vse blago direktno v velikih količinah pri bogatih tvrdkah in zato ker uživajo pri izplačevanju fa ktur per ea>«a pronta ^ velike skonte. Snažnejše je blago v zadrugah zato, ker nimajo zadruge potrebe, devati blago v reklama-eljske svrhe v izložbe, kjer se blago napolni cestnega prahu, mešanega z raznovrstnimi bacili in drugimi nečednostmi. Člani in nečlani pa uživajo od zadružnega dela indirektne koristi KakoT
Pred par leti so ustanovile zadruge v Trstu svojo pekarno, ki je bila spočetka pasivna, ki je pa že postala aktivna. S svojo ceno in kakovostjo kruha so zadruge vplivale na privatne pekarne, da so tudi one izdelovale kruh iz boljše moke in da niso zvišale cene kruhu.
18. septembra 1912. so otvorile zadruge v 1. in II. nadstropju hiše št. 3, v ulici Raffineria svoje veliko skladišče oblek, ki je največje v Avstriji in najmodernejše opremljeno. Od 18. septembra 1. 1912. do 31. marca 1913. se je razprodalo v tem skladišču skupno za 196.976.74 kron blaga. Prodalo se je za 83.616.59 kron konfekcij, za 63.221.38 kron manufaktur, za 34.503.47 kron obuval in za 15.-635.30 kron pokrival. Cene blagu v skladišču oblačil so naravnost neverjetno nižje od cen v privatnih prodajalnah. Tržaški trgovci so javno priznali škodo, ki so jo trpeli vsled otvoritve tega zadružnega skladišča. Škodo ao trpeli, ker so sami prodajali imenovane vrste blaga in pa zato, ker so bili prisiljeni v konkurenčne namene znatno znižati dotedanje cene blagu. Od tega, da so morali znižali cene, je uživalo koristi tudi ono občinstvo, ki je ostantativno nasprotno našim zadrugam.
15. marca t. 1. so otvorile zadruge v Miljah, ki imajo tudi skladišče jest vin, svojo mesnico. Mesnica je bila otvorjena za poskus, Med tniljskimi mesarji je nastal zaradi tega močan krik' in so znižali ceno mesu — seveda v konkurenčne namene — za 16 vinarjev. Zadrugam se izbomo izplačuje prodajati meso po kg. še 4 vin. ceneje od privatnikov. Zopet imajo od tega dobiček tudi nečlani, ker dobivajo KcdjO meso po 16 vin. ceneje tudi pri privatnih trgovcih. Ker se je poskus v Miljah posrečil, se otvore zadružne mesnice tudi v Trstu in «icer najprej v Rojanu. V Miljah se je razprodalo v marcu za 5.166.38 kron mesa. Seveda se
prodaja tneso, kakor vse drugo, le članom.
Zadruge vplivajo na dčlavstvo tudi v moralnem oziru, ako so dobro upravljene in temeljijo ua pravem principu. Tržaške dela v« ske zadruge prodajajo blago le članom in Je proti štetemu denarju. Zahteve po razpiodaji ua kre-Uit so bile pač močne. Vodstvo pa se je upiralo temu z vso eneržijo in tudi zmagalo. Delavci, člani zadrug, so se privadili temu načinu nakupovanja. Naučili so se varčevati z denarjem in ua hraniti pro sebi in spravili stroške v sklad z dohodki. Prodaja na kredit je škodljiva članom in zadrugam. Zaradi razprodaje na kredit je propadlo mnogo zadrug in je trpela pri tem zadružna misel. Zadruge tržuftke N. D. O. so t ud) propadle v prvi vrsti zaradi kredita, ki so ga dajale članom poleg tega, da so imele tudi slabo, nevešče vodstvo. Poloni teh zadrug je vplival precej mučno, zlasti pri sloven.skili delavcih, ki so bili izgubili zaradi tega za trenotek zaupanje v zadružno misel. S časom se je mučni vtis izgubil in so postali slovenski delavci pridni člani in odjemalci blaga v zadružnih skladi-Kadar ima delavstvo priložnost kupovati blago na kredit, nakupi ne morda več kakor potrebuje, ampak navadno več blaga, kakor znašajo njegovi dohodki. Nabranega dolga ne more več plačati in so zadruge primorane iztirjati denar sodnijskim potom, kar napravi ja na člane neprijeten vtis in so taki člani navadno izgubljeni. Ako zadruga dolgov ne more iztirjati, je primorana napovedati j konkurz. '
Poleg vsega tega imajo zadruge tudi svojstvo, da povzdigujejo delavce soeialno, nauče ga bolje živeti in si izbirati boljša jedila. So-drug Valentin Pittoni si je nadel nalogo opazovati, kaj kupuje delavstvo sedaj in kaj je kupovalo v prvih letih ustanovitve tržaških zadrug. Spoznal je, da se je nauči-h> delavstvo bolje jesti. To se o-pazi zlasti pri delavcih, ki prihajajo z dežele, pa tudi pri mestnih delavcih. Čim več let so delavci člani zadrug, tem manj kupujejo blago slabe vrste in tem več boljše vrste. Dočim se je prodajalo v prvih 5 letih različnega blaga slabše vrste, se ga sedaj nima niti v zalogi, ker je nihče ne kupuje. Člani so se naučili bolje jesti. Z boljšo hrano se ohrani delavec več časa sposoben za delo, je manj podvržen raznim boleznim in boljša hrana, ki so je deležni tudi o-troei, vpliva blagovoljno ne samo na fizični marveč tudi na duševni razvoj. Boljša hrana daja delavcu hrepenenje po boljšem stanovanju. Lepo, udobno stanovanje vabi delavce v hišo, v družino, kateri začenja darovati svoje proste urice in ga odtujujejo od u-mazanih heznic, od gostiln in pijančevanja. Doma pri veselih palčkih in pri zadovoljni ženi, začuti delavec potrebo po duševni hrani, i Si nabavi časopise,'si nakupi knjige, se izobrazi in postane aktiven član, ne več številka v narodu in človeški družbi.
Zanimivo bo izvedeti, kako so zadruge prebile vojno in kako so se v njej obnesle.
Armadni oskrbniki depart-ment je razpisal dobavo za 18,-000,000 funtov starega in novega krompirja. 1,100,000 funtov od te množine pojde v Fort Sili, O-klahoma, Canip Funston in nc-brasčansko skladišče v Omahi. Ta krompir bo večinoma naročen v državi Colorado, ki je na glasu, da pridela dober krompir. V državi ostane še 400 železniških voz neprodanega krompirja. Krompir ki ostane, bodo večinoma prodali med Greeleyjeni m dolino San Louis. Cena je precej padla letos, vendar pa dobi farmar v dolini Oreeley 8.r>c za sto funtov, v dolini Oran d pa $1.15.
Senatni mornariški odsek je sprejel proračun za mornarico, ' i določa za mornarico $1,587,000,-000, ali $202,840,000,000 več, kakor je bila določila zbornica.
Senat je «prejel postavko, ki dovoljuje, da se moštvo mornarice trajno povišuje, dokler ne doseže 131,540 mož, ali trikrat tako visokega števila, kakršno je bilo pred vojno.
Senat je dodal zbornični pre I-logi gradnjo tovarne za nitrate v Indian Headu, Md , ki bo stala $9,150 000.
5
—-
Maksim Gorki] in boljševiki.
Da je veliki ruski pisatelj Maksim Oorkij so-eialist, jr pač namreč zadostno znano. Vedeli so to že davno na Kuskem in vedel je io res svet. Dobička seveda ni imel id tega, pač pa mu je nalagalo ¿rtve in on jih je radovoljno doprinašal. O čistosti njegovega prepričanja ui moglo nikdar biti dvoma. Najmanjšega povoda ni dal za tak dvom. Za-radi tega je njegovo mnenje v veliki dobi in zlasti vpričo take velike krize, kakor jo Rusija pre življa sedaj, važno. Ni treba, da bi se smatralo za avtoritativno v vsakem oziru; vsak umrjoči človek se lahko moti in tudi Maksim Oorkij ni tega varen. Ampak cena se njegovemu mnenju ne more odrekati, zlasti če se opira na močne argumente, kakor jih rabi Oorkij.
Odkar so boljševiki prišli na krmilo, stoji Oorkij \ ostri opozieiji proti njim. V svojem listu "Novaja ŽUn" vedi vztrajen boj proti vladi ljudskih komisarjev. Razloge njegovega nasprot-stva je lahko spoznati iz naslednjega njegovega članka:
"Pred nedavno dobo so me ljude dolžili, da rem se prodal Nemcem in izdal Rusijo; sedaj me dolže, da sem se prodal kadetom in izdal stvar delavstva.
Te oldolŽitve mi ne škodujejo; niti ne razburjajo me ne. Pripravljajo me le do neveselih in malo laskavih misl» o moralnih občutkih tožnikov, o njih socialni samozavesti.
Poslušajte, gospoda moja, ali si ne mečete drug dtugemu preveč lah komuno v obraz ta u-mazana nimničenja o izdajstvu, nezvestobi, moral ui neodgovornosti ♦ Če bi vam človek hotel verjeti, bi. bila vsa Rusija napolnjena z ljudmi, ki imajo edino bi igo, kako bi prodali deželo in izdali drug drugega.
Če obdolžiljete tako brezbrižno drug drugega izdajstva,'nezvest obe, dobičkarstva, hinavščine,
kažete s tem na sei>e in vso Rusijo, kakor da je obljudena izključno z nepoštenimi in hizkimi ljudmi. In vendar ste sami tudi Rusi.
Le predstuvite si: Naša revolucija se delu zdaj za japonski, zdaj za nemški denar, prot¡revolucija pa za denar kadetov iu Angležev. Kje je naša toliko hvaljena vestnost, naš idealizem, naši stavljeni bojevniki svobode, naš donkihotizem in vue tiste dobre lastnosti ruskega ljudstva, ki so bile z bceedo in pisavo tako glasno hvaljene v ruski literaturi?
Ali je bila vse to laž t
Razumite vendar, če očitate drug drugemu n iz k ost, da dolžite s tem sami sebe iu ves narod.
Zdi se mi, da pišem dosti enostavno in razumljivo. da me nc more zaveden delavec dolžiti izdajstva proletarske stvari. Delavski razred smatram za mogočno kulturno silo v naši temni mu-žiški deželi in iz vse duše želim razvoj in povzdigo ruskega delavstva. Vztrajno sem dokazoval, da je industrija eden temeljev kulture, da je razvoj industrije potreben za ohrano dežele, za nje poev-ropejčenje, da je tovarniški delavec ne le fizična, ampak tudi duševna sila, ne le izvrševalec tuje volje, ampak la je tudi človek, ki uveljavlja svojo lastno moč, svojega lastnega duha. On ni v taki meri odvisen cd elementarnih sil prirode kakor kmet, čigar utrudljivo delo je nevidno, ker ne zapušča nobenega spomina. Vse, kar producira kmet, se produja iu porabi. Vso njegovo eneržijo absor-. hira zemlja, medtem ko ostaja delo delavstva nu svetu, ga krasi in pomaga, da se sile prirode vse boljinbolj prilagajajo interesom človeštva.
V tej razliki delovanja je globoka razlika med kmetovo in delavčevo dušo, in zavedne delavce smatram za aristokrate demokracije.
To je tisto: Aristokracija demokracije, to je vloga delavstva v naši mužiški deželi; tako se mora delavec čutiti. Žal da ne čuti tuko. Oči vidno je, kako visoko cenim delavske razrede v razvoju ruske kulture, iu nobenega ruzloga nimam, da bi menjal svoje stališče. Razun tega: V meni živi ljubezen do delavnega človeka, čuvat vo mojega krvnega sorodstva z njim in spoštovuuje njegovega velikega dela. In naposled: Jaz ljubim Rusijo!
Rusi smo narod, ki doslej ni svobodno delal, ki doslej ni imel možnosti, da bi bil izrazil vse svoje sile iu sposobnosti; in če pomislim ua to, da uam jc revolucija dala možnost svobodnega dela, vsestranske delavnosti, se napolnjuje moje srce'z veliko nado in radostjo, tudi v teh hudih dneh, ki so oškropljeui s krvjo iu z alkoholom.
(ki tod se pričenja črta mojega popolnega in nepomirljivega nesoglasja z blaznim delovanjem ljudskih komesarjev.*)	•
Smatram, da je idejni maksimalizem veliko bolj potreben za široko rusko dušo. On bi moral v njej razviti velike ¡11 smele težnje, ki zahtevajo nujno pripravljenost in aktivnost; moral bi v tej duši podpirati iniciatico iu ji sploh dati obliko in življenje.
Toda praktični maksimalizem anarhokomuni-stov in fantastov iz Smolilega Instituta**) je za Rusijo iu predvsem za ruski dclavvski razred škul-ljiv.
Ljudski leomisarji delajo z' Rusijo kakor s snovjo za poizkuse. Ruski narod je zanje to, kar je konj za učene hakteriologe, ki vcepijo živali tifus,
*) Ljudski komisarji je naslov boijševiških ministrov. •
••) Palača Smolnega Instituta je sedež bolj-šcviške vlade.
da bi kc v njeni krvi naredil serum zoper tifus. Tak preračunjen, podobno brutalen in vnaprej na propad obsojen poizkus so komisarji vpeljali z ruskim narodom, ne da bi bili pomislili na to, kako Inhko pogine izmučen, napol sestradan kuij.
V sedanjih razmerah ruskega življenja ui prostora za socialno revolucijo, kajti nemogoče je čez :»oč napraviti socialiste iz 85 odstotkov kmečkega prebivalstva, med katerim je več kakor de.set miljonov sestavljenih iz nomadskih plemen.
Vsled tega blaznega poizkusa bo predvsem trpel delavski ruzred. Kot prednja straža revolucije bo v meščanski vojni prvi izpostavljen uničenju. Če bo pu uničen ali deeimirau delavski razred, bodo s tem uničene najboljše sile in nade dežele.
Obračajoč se do delavcev, ki se zavedajo svojega kulturnega pomena za deželo, pravim: Politično zaveden delavec mora kritično uvaževa-ti svoje stališče napram vladi komisarjev in mora previdno paziti na njeno politično delo.
Moj nazor je pa ta: Ljudski komisarji so iz-podkopali in uničili delavski razred Rusije; nu podkopali in uničili delavski razred Rusije; na-gromadili so grozne in p rot ¡smiselne komplikacije pred delavsko gibanje. Priznavati nočejo zakonov razuma in s tem so povzročili neizrecno težke pogoje za vse bodoče delo proletariate in za ves napredek dežele.
Vseeno mi je, kako me bo zaradi teh mojih nazorov imenoval kdo iz vlude eksperiinentator-jev in fantastov; -impuk vseeno mi ni, kakšna bo usoda delavskega razreda v Rusiji.
In dokler morem, bom vcepljal ruskemu proletariat u:.
**Vodijo te v pogubo! Rabijo te kot materija I za nečloveške poizkuse! V očeh svojih voditeljev še vedno nisi človek!"
Nemški mirovni pogoji.
S francoske fronte poročajo: Pred kratkim jc zavezniška vojska v severni Franciji v boju osvojila nemški zakop, v katerem se je našel zanimiv dokument. Iz njega je namreč razvidno, kako "skromne" želje ima kajzerjeva Nemčija glede nu svoje vojne cilje. Po uradnem francoskem prevodu obsegajo ti pogoji sledeče:
"Izza ogromnih žrtevT ki smo jih doprinesli na krvi in lastnini, smatramo kot minimum za svojo ohranitev in za svoj razvoj: *
Belgija, zlasti Flandrsko z Antwerpnom mora ostati pod nemško vojaško, gospodarsko in politično vrhovno upravo.
Svoboda morja mora biti za vse narode popolnoma izvedena. Centralnim državum mora biti dovoljena trgovska mornarica s 17.H00.000 tonami, trgovska momurics zavezniških držav pa sme znašati 10,000 000 ton.
Naše kolonije se nam morajo vrniti in no-večati.
Rudniški okraji v Longvy in Briexu ki dajejo Franciji orožje za napad, morajo postati nentfki ,Nova uravnava meja, zlasti v Vogesah, se mora izvršiti po vojaški situaciji in po spoznanju vrhovnega poveljništva. Naše nove meje morajo biti take, da bo njih obramba olajšana.
Kuronsko, Litvinsko, Livonsko in Estonsko se ima kolonizirati z nemškim prebivalstvom.
En miljon in 800.000 ton rumunsKcga petro leja se da Nemčiji na ra?polaganje.
Narodi, ki so napadli miroj^bno Nemčijo, morajo poplačati vse vojne izdatike Nemčije v surovem materijalu, ladjah, gotovem denarju ¡M teritoriju, tako da ne bo nemški državni dolg presegal dvajset miljard mark."
Nemčija, kakor je videti, nima nobenih osvo-
jcvalnih namenov. Nemčija vodi le obrambno vojno. Le njeni nasprotniki so tuki hudobci, da jo hočejo ne le oropati, ampak popolnoma uničiti. •
Človek bi smatral navedeni dokument za fal-sifiknt, če ne bi bilo tisoč znamenj, ki kažejo, da ima Nemčija res take ali podobne namene. Prvo, k r? govori mogočno za kajzerjeve impe ris listič-ne cilje, je dejstvo, da ni hotela nemška vlado nikdar izreči jasne besede o svojih vojnih smotrih. Kadar se je sploh kaj doteknilu tega vprašanja, je hodila okrog predmeta kakor mačka o-krog vrele kaše. Ne ene avtoritativne izjave nismo slišali od nemške strani» ki bi dajala le količkaj zagotovila, da nima Kajzerlaml roparskih namenov. Fraza, da se Nemčija brani, j» fraza, in drugega nič. Obžalovati je le nemško ljudstvo, ki se duje še sedaj zapeljevati 9 takimi /razami.
Res da je bila v rajhstagu enkrat z velika ve čino sprejeta takozvana mirovna resolucija, ki ni ;ieer na nas naredila nič kaj miroljubnega vtiskr, toda če so nemški poslanci takrat sami verjel? v svojo miroljubnost in nesebičnost, tbi se bili lahko prepričali, da ne soglaša vlada s takimi čuvstvi; kajti ko je tedanji kaneelar Michaelis izjavil, da odobrava tisto resolucijo, je previdno dodal: "Kakor jo razumem jaz." Vsakdo pa lahko razume vsako reč po svoje, torej tudi čisto drugače, kakor vsi drugi ljudje. Bilo je čudno, da se ni v nemškem rajhstagu, v katerem sedi vendar nekoliko pametnih mož, našel ne eden. ki bi bil gospoda MichaelLsa vprašal, kako 011 pravzaprav razume resolucijo. Aele mnogo pozneje je prišlo nekaterim na misel, da morajo te besede vendar nekaj pomeniti.
Ampak četudi ni Nemčija nikdar uradno povedala, kakšni so njeni mirovni pogoji in če smemo že po tem molku čisto opravičeno sklepati, da

niso čedni, so nam vendar še nekatere druge reči na jazpolugo, ki pojasnjujejo uaturo kajze-rizma.
Ko še ni bila Amerika v vojni in je bil njen poslanik (ierard še v Berlinu, je nekoč vprašal tedanjega kaucelarja Bethma-nu Hol!wega, kakšni so nemški mirovni pogoji in predvsem, če mislijo Nemci /ajfoistiii Belgijo. Tedaj je Bethmann llollveg odgovoril: "Da, ampak z garancijami." Na vprašanje, kakšne so te garancije, je dejal: "" rdvsein moramo dobiti trdnjavi Liege in Namur; imeti moramo druge trdnjave in gar-nizijc po Belgiji. Posedovati moramo železniške črte. Potem moramo posedovati luke in druga prometna sredstva. Belgijcem ne bo dovoljeno, da bi imeli armado, toda nam mora biti dovoljeno, da vzdržujemo veliko armado."
Gerurd je tedaj odgovoril: "Ne vidim, da bi pustili Belgijcem kaj druzega, kakor da sme kral j Albert rezidiruti v Bruslju s častno stružo."
Na vprašanje, kaj bo s severno Francijo, je Bethmann llolhveg odgovoril: "Pripravljeni smo zapustiti severno Francijo, toda meja se mora uravnati."
"kaj pa na vzhodni fronti?" je Gerard nadalje vprašal.
"Tam moramo imeti izdatno uravnavo naše meje," se jc glasil odgovor.
"Kaj jc z Rumunijo?" je bilo vprašanje.
"Bolgarski prepustimo, kako bo postopala Rumunijo," je bil odgovor.
Potem: "Kaj je s Srbijo?"
In odgovor: "Prav majhni Sibiji se bo morda dovolilo, da eksistira. Toda to je vprašanje Avstrije. Avstriji mora biti tudi prepuščeno, da stori z Italijo, kar hoče in mi moramo imeti cd-
Upori proti boljševikom.
Iz Londona poročajo:
"Vesti h Rusije so potrdile poročilo, da je bil general Kornilov, bivši vrhovni poveljnik ruske armade ob času Kerenskijeje vlade, ubit dne 17. aprila t. 1. v boju z boljševiki blizu .Jekateri-nodarja. Kornilov je imel armado 10.000 mož, večinoma kazakov, toda rdeča garda je premagala to armado in jo razkropila na vse strani. Kornilov je dobil več nevarnih ran, za katerimi je kmalu umrl. Neki Filimonov je skušal pozneje reor- . ga nizi ra t i ostanke Kornilove armade, toda spravil je skupaj komaj 2000 mož, s katerimi ni mogel ničesar opraviti. Tako se je kasaško gibanje proti boljševikom, ki sta ga pridela K a ledin in Kornilov, popolnoma ponesrečilo, ..."
Tako se najbrže ponesreči tudi gibanje generala Semenova, ki operira proti boljševikom iz Mandžurije in se neprenehoma tfudi, da bi dobil podporo od zaveznikov. Semcnovi nameni so zelo nejasni. V splošnem je soditi, da se opira bolj-ševiška vlada danes na pretežno večino ruskega ljudstva. __
To sevediTne pomeni, da soglaša vsa masa a idejami boljševikov, katerih velik del gotovo ne pozna. Če bi bili ljudje vedno odkritosrčni, bi morali priznati, da jih tudi tukaj ne poznamo po polnomo, ne v buržvaznih, nc v socialističnih km gih. Ako bi sodili le po imenih najbolj znanih voditeljev, bi bila stvar pač lahka. Lenin, Trockij, Čičerin so gotovo socialisti, stoječi na marksistični podlagi. Toda kdo bi to mo^el reči o v>ch ti-•tih tisočih, ki imajo svoje sedeže v lokalnih so-vjetih, pa včasi veliko "boli vplivajo in odločujejo, kakor Lenin in Trockij?
Socializem je velik kos znanosti, katere ne more srce nikdar nadomestiti. Bilo bi pa otročje trdit«, da so vsi milfoni ruskega prebivalstva pr--pojeni z znanstvenim socializmom in da je vsak
mužik podkovan marksist. V nobeni deželi 11.1 svetu ne najdemo tega in četudi so na Ruskem socialisti v dobi carizma delali z največjim naporom in s skrajno požrtvovalnostjo, se vendar tudi od njih ne morejo pričakovati čudeži.
Kakor smo že svojčas upozarjali, se godi vsled tega danes v Rusiji marsikaj pod holjševiškim i-inenom, za kar najbrže boljševiki nikdar ne bi prevzeli odgovornosti. To pa tudi zelo oteženva presojanje položaja v Rusiji. Toliko je pa vendar gotovo, da je boljševiška avtoriteta danes v Rusiji najtrdnejša; dokaz je v tem, da ni mogla nobena vstaja proti njej doseči uspeha.
Vzrokov za to bo menda več. Prvi je najbrže ta, da ugajajo masam tista glavna načela boljševikov, ki padajo takorekoč najbolj v oči. Ni dvoma, da je mir v tem oziru mnogo storil, četudi je danes popolnoifta gotovo, da ga niso boljševiki sklenili z nikakršnim navHušenjem, ampak le pod silnim pritiskom razmer. Dejstvo je, da so bili bas pravi boljševiki tisti, ki so se z naj-
Iz Amsterdama poročajo: Pisma nemških vojakov na fronti, ki so bila pred kratkim objavljena v listih na deželi, vsebujejo resne grožnje, ako ne bo sprejeta obljubljena volilna reforma v Prnsiji, V pismih je tudi precej ostrih napadov na grofa Speeja, ki je vodil opozicijo proti volilni reformi v pruski državni abornici.
V enem pismu je čitati: "Naravnost nesramno je, če se govori v državnem zboru, da se možje v zakopih ne zanimajo za volilno reformo." Iz drugega pisma: "Počakajte, da se vrnemo domov. Bomo videli, da li dobimo svoje pravice ali ne."
Iz vseh pisem veje ndločna zahteva, da ne smejo domače kmetije priti v roke profitarjev in špekulantov; drugič, da mora vojake čakati do-
večjim naporom, mestoma naravnost obupno zo-perstavljali prodiranju Nemcev, dočim so kmečki elementi, torej najmanj od socializma "okuženi" elementi brezobzirno drli iz. armade, gotovo nc toliko iz strahopetnosti, kolikor iz strahu, da ne dobe zemlje, če nc pridejo pravočasno domu. In boš zemljiško vprašanje je tisto, ki drži k|neč-ke mase menda najbolj na strani boljševikov..
Pri tem je treba' opomniti, da se zemljiško vprašanje sedaj v Rusiji nikakor ne rešuje v ziui-slu socializma in če bi boljševiki to poizkusili, bi kmečka masa najbrže takoj vstala proti njim. Ampak obenem je treba tudi omeniti, da ne bi mogel lega danes storiti živ krst, kajti razmere niso dozorele za to. Iz fevdalizma se ne more enostavno preskočiti v socializem. Zemljiško razmerje pa je bilo v Rusiji doslej fevdalno, četudi ni nosilo tega imena. Ogromna veleposestva v rokah krone, velikih knezov in drugih velikašev potrjujejo to dovolj.
Socializem pomeni družabno last; danes se
liro založena jedilna shramba in primerna služba, ko se vrnejo domov. Vojaki pravijo, da ne marajo javne miloščine, in če ne dolbc, kar zahtevajo, bodo vedeli, da so bili nalagani in ogolju-lani."
Iz Berlina javljajo, da so bile tridnevne slav-nosti v češkem narodnem gledališču v Pragi v zvezi z novimi dogodki "velcizdajniškega" značaja. Avstrijska vlada je zagrozila z drastičnimi nnredbami proti Čehom. Shodi in obhodi bodo prepovedani in osebe, ki nosijo znake ali trakove z barvami sovražnih zastav, bodo ostro kaznovane. Obenem grozi vlada, da bo zaprls Narodno glfdališče v Pragi. Časopis "Narodni Listy" je ustavljen.
škoduine od vseli dežel in vrniti se nam morajo vse ladje in kolouije."
Tako je govoril Bethman HolUveg, katerega so vedno opisovali kot zmernega in katerega so junkerji napadali, češ da je preskromen v zahtevah.
Kar je dejal kajzerjev kaneelar o Belgiji, jc zelo jasno, in Gerardovu opazka je bila res zelo pravilna. Belgijci bi lahko imeli kralja za parado, vladala bi pa Nemčija gospodarsko, vojaško in politično. To se torej vjema z dokumentom iz za kopov.
Kaj pomeni "uravnava meja" v kancelar-skem jeziku, je danes' dovolj znano. To jc Nemčija pokazala na svoji vzhodni fronti; po tem si je lahko misliti, kako bi "uravnavala" mejo na za padu.
Skratka, nemška praksa potrjuje teorijo iz
zakrpov. Tih!i kar se tiče odškodnin, se vjemu najdeni dokument z Bethmannovimi besedami. Srce razveseljujoča pa jc fraza, da bodo morali plačati odškodnine narodi, ki so napadli miroljubno Nemčijo. Te besede bi pravzaprav še najbolje potrjevale originalnost dokumenta. Brez take hinavščine že sploh ni več nobenega nemškega ti-radnega spisa. In nemški državniki so postali mojstri v posnemanju volka, ki mu je ovca kalila vodo.
Taki so mirovni pogoji Nemčije. I11 takih pogojev ne more >prejeti svet, kajti če bi jih sprejel, bi se izročil kajzerju na milost in nemilost.
IIohenzollernMkn Nemčija skuša odvrniti odgovornost za nadaljevanje vojne na svoje nasprotnike. Toda zgodovina se ne bo dala zavajati po deklamacijah tega ali onega zločinskega državnika, temveč bo presojala dejstva. In tedaj bo kajzerstvo obsojeno.
pa na Ruskem zemlja deli. In drugače tudi za enkrat ne more biti .Edino, kar morejo boljševiki sedaj storiti, je to, da pazijo na kolikor mogoče pravično razdelitev. \ tem oziru se najbrže res trudijo in to jim daje simpatije kmečkih mas.
Z delavci je stvar pač drugačna. Med njimi so se socialistične ideje zelo razširile in za njih večino pomeni boljševizem res socializem. Oni gotovo tudi najbolje razumejo potrebo stopnjevanega razvoja in ne odpadejo od boljševikov, kadar vidijo, da se ne izvrši ves socialistični program naenkrat. Ni dvoma, da so oni glavna žarela, nn katero se opirajo sovjeti.
Videti je pa, da imajo boljševikr tudi velik del inteligence na svoji strani. Pri tem se nc sme pozabiti, da ni morda dežele nu svetu, kjer bi se bil socializem med inteligentnimi krogi tako razširil, kakor v Rusiji. Saj si» bila vseučilišča takorekoč velegojilišča socialne revolucije. Ruski dijak je bil že davno <*benem študent socializma, kakor je bil tudi med profesorji velik odstotek rocialistov, četudi so pripadali različnim strujam.
Doba izza revolucije pa je očividno še poboljšala to razmerje. Marsikateri intelektualec je v praksi izgubil nekdanji strah pred socializmom, ko je v živem življenju spoznal njegove prednosti. *<1e ne bi bilo tega, nc bi mogle boljševiške institucije imeti toliko duševnih delavcev, kolikor jih imajo.	>
Kljub temu imajo boljševiki gotovo dovolj nasprotnikov. Med njimi so popolni reakeionnr-ji, polovičarski liberalci, zmernejši socialisti, pa tudi "radikalnejši" elementi, zlasti anarhisti. Oč;ti.o pa vsi skupaj niso dovolj močni, morila tudi ne dovolj pogumni, da bi porušili boljše-vile in vsaj za nekaj časa je gotovo treba računati t njihovo vlado.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena due 10. avgusta
190t.
Vse ladje ihodo dokončane tlo koncu jezeneke sezone v letu 1919, pogodi* bodo podpisane kasneje.
Inkorporlrana 22. aprila 1000 . v driavi Pana.
Sedež: Johnstown, Pa.
O LAVNI URADNIKI
Predsednik IVAN PROSTOR. 1008 Norwood R'd.. Gievaiand. Ohio Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113. Waat Newport. Pa. Olavnl tajnik: BLA1 NOVAK. 094 Main Str.. Johnstown. Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOV6IC. 634 Main Str., Johuatown, Pa.
2.	Pom. UJ.; ANDREJ VID RICH. 170 Mala St., Franklin. Ooaenuuigh, Pa Blagajnik: JOSIP *ELB. «002 St. Olalr Ave., Cleveland. Ohio
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PBTBRNBL, Box Ofi, WUlock. Pa. laadaornlk: NIKOLAJ POVSE. l Or a k St.. Nuaray mil. N. S. Pitts burgh. Pa.
2. nadzornik; IVAN GROŠELJ, 886 E 137th St., Cleveland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERZAN. Box 72. East Mineral, Kana.
1.	porotnik: FRANC TEROPCI6, R. F. D. s. Bok 146, Fort Stnitk. Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB. 1816 S 14 th St., Springfield. IB.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., Pittaburgh. Pa.
Olavnl urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO OLASILO: . "OAS NARODA." 82 Oortlaadt Street, New York City.
Cenjeua društva, Oziroma njih uradniki, so uljudno proAeni poAiljatl vse dopise nuravno* t na glavnega tajnika iu nikogar drugega. Denar uaj ae ponije edino potom PoAtuih, Kxpreanih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Pekov. Nakaznice naj se na* slovljajo: Hlai Novak, Tjtle Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z taeMeeuim poročilom ua naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo drufttveni tajniki pri poročilih glavnega taj nika kake pomanjkljivosti, uaj to nemudoma naznanijo uradu glavne»™ tajaikf, da se v prihodnje popravi.
Zvezni delavski statistični biro je izdal poročilo, ki izkazuje, d«i ao bili mizarji, ki izdeljujejo pohištvo, zelo slabo plačani v letu 1915. Pohištveni mizarji so zaslu ¿111 pt prečno $1.1,02 na teden; .podolmrji iu dolburjl na rdko ¿17.78; delavci, ki sestavljajo atole, $12.09; delavvi pri atrojih $12,4; tapet niki 4:17.12. Organizirani delavci pravijo, če bi se bila poprečna mezda pomnožila v zadnjih treh letih za 50 odstotkov in bi znašala $20.72 na te. (len, bi vendar ne zadostovala za življenskc pot 1*4»e po sedanjih eenah.
Iz BsRenaflelda, Cal., poročajo: Kksekutiva organiziranih oljnih delavcev,- ki zastopa 12.000 delavcev, je poslala brzojavko predsedniku Wil*omi, mornariškemu tajniku Duniclsu, delav-skemu tajniku Wilsonu in Kamu el Obmperau, predsedniku " A-meriške federaeije dela", v kateri podaja ponudbo, da bi izvrševali organizirani delavci delo na oljnem polju, radi katerega se zdaj tožijo privatni podjetniki z vlado.
Živilska uprava priporoča farmarjem, naj ne odtegujejo pšenice, ki so jo pridržali donu* za setev, prodaji. Izjema velja le za tiste države, v katerih žanjejo kasneje ozimni no, kot vejejo po -mladansko pšenico. lTprava pra -vi, da je nepotrebno držati pšenico za setev doma v kašči, ker bodo letos pridelali toliko pšenice, da bo zadostovala za setev v prihodnjem letu.
toni, ki niso močni in dosti telesno razviti. Za armado in mornarico je najvažnejše, kar izvrši šola. poleg tega je pa treba polagali važnost tudi na poduk za fizičen razvoj. Fantje, ki pohajajo v višjo šolo, izvrše največjo uslugo, če ostanejo v šoli, da jo dokončajo.' '} Vladni uradniki zavzemajo .stališče, da se ne sme odnehati za piko v izobrazbi in poduku, čeprav industrija potrebuje delovne moči.
Železniški ravnatelj MvAddo je odredil, da se odpravijo nepo • trebni vlaki zapadno od Chicaga, da .se prihrani na leto $18,000,000 na obratnih troSkih. Odredba stopi v veljavo dne 2. junija.
Po novi odredbi se bodo pot -niki vozili na Santa Fe železnici v Los Angeles, po Chicago in Northwestern, Union Pacific in Southwestern železnicah v Kan Francisco, po Burlington in Northern Pacific železnici v Portland, Oregon, po Chicago, Milwaukee in St. Paul železnici pa v Seattle. Brzovlaki bodo rabili na vseh progah do končne postaje po 72 ur. Posebna voznina, ki jo sedaj računi jo za nekatere vlake, bo odpravljena. Reorganiziran bo tudi poštni promet.
Iz Washingtonc poročajo: Odkar je v veljavi zakon za splošno vojaško dolžnost, je bilo z žrebanjem poklicanih • pod orožje več kakor 1,300,000 mož. Ti možje so v Franciji oziroma v taboriščih ali pod obvestilom, da stopijo v armado pred 1. junijem. Všteti so tudi tisti, ki so poklicani tekom meseca maja.
Vsa znamenja kažejo, da bo v juniju poklicanih več mož kako»-v maju in mesečna mobilizacija bo vedno bolj naraščala čez poletje in v jeseni, ko se razširijo taborišča. Pričakuje se, da bo narodna armada narasla v prihod -njih dvanajstih mesecih čez tri miljone mol; nekateri Častniki so celo mnenji* da «bo število bližja 5,000,000 kakor pa 3,000,000.
Po uradnih vesteh iz mornariškega departnienta ima ameriSka mornarica danes več kakor 200,-000 mož brez rezerve; mornariška rezerva šteje 11,000 mož. — Vsak teden se prostovoljno vpiše povprečno 1000 rekrutov v mornarico.
Iz Washingtona poročajo: S 1. aprilom 1918 je stopila v veljavo poštna odredba, ki dovoljuje pošiljati vojakom ali osebam, ki so dodeljene ameriškim četam v Franciji, le take reči s tovorno pošto, ki jih je oseba ali vojak zahteval v pismu in jih potrdil njegov pol kovni ali višji poveljnik.
Glavni poštni urad je obvestil vse poštarje, da se strogo ravnajo po tem navodilu.
iNašim rojakom, ki imajo svojce v ameriški armadi v Franciji, priporočamo toplo, da se ravnajo po tem navodilu, da sebi in poštnim uradnikom prihranijo nepotrebno delo. Vsak zavoj je treba na pošti odpreti, pokazati je treba pismo vojaka in potrdilo polkovnega ali višjega poveljnika, da vojak res zahteva te reči, in da je vojaška oblast potrdila, da jih res potrebuje.
Iz \Va.shingtona, D. C., poročajo: Do 11 .maja t. 1. je bilo po statističnih izkazih dograjenih in izročenih ameriški vladi 159 ladij, ki od fine jo 1,108,621 ton vode. Od prvega januarja jc bil dovršen in izročen večji del tonaže.
Izročene so bile samo jeklene ladje, dasiravno je bilo v vodo že izpuščenih 4i» lesenih ladij. Te la dje ao se zakasnele, ker niso bili dopudani parni kotli »« •♦»oji pravočasno v ladjedelnice. Pva lesena ladja, ki je dograjena, dela sedaj preizkuševalne vožnje ob pacifi čni obali.
Iz NVashingtona, D. C., poročajo: "Ne zapirajte šol, izrabite jih do skrajnosti," pravi Lane, tajnik notranjih zadev v izjavi, s katero podpira poročilo, ki ga je izdal urad za poduk v n jegovem de-partmentu, da dokaže, kako po -trebne so šole v vojnem času, Poročilo pravi:
"1'prava v Washintjtonu je prepojena z duhom od začetka vojne, da se vojna ne sme izrabiti za opravičevanje, da se zniža iz -ohrazha otrok v deželi, bodisi na obširnost ali v kakovosti. Sedanje vojne potre4>e in kasnejše potrebe pri vpostavljnnju zahtevajo, da se širi izo4irazba med ljudstvom."
Vojni tajnik Baker in niorna -riški tajnik Daniels sta odprto posedala, d« ijfobra*ba šteje: "Armada in mornarica nočeta in ne moreta rabiti fantov pod 18. le -
Zvezna kurivna uprava jc modificirala odredbo, s katero je izreki«, da naj vrtnarji kurjavo v rastlinjakih za petdeset odstot. o-meje, če ne goje rastlin, ki jih prisade v letne vrtove. Po modificirani odredbi je dovoljeno vrtnar-jem rabiti prenlog, če ga dovažt-jo iz rudnikov na vozeh, ali če ne za prevažanje premoga ne poslu-iijo železniških voz.
Predsednik VVilson je podpisa! novo na-borno predlogo, ki določa, da se morajo registrirati vsi mladeniči, ki so dosegli 21. leto po petem junfju 1917. Registriranje se vrši 5, junija t..l. in general Crowder je izvršil zanjo potrebne priprave.
V Clevelamfu, O., so dobili poročilu o sporazumu za gradnjo 130 ladij med Charles Schwa»boni, vrhovnim ravnateljem za gradnjo ladij, in ladjedelniškimi koni-panijami ob Velikih jezerih. Ladje bodo stale po $800,000, vse skupaj pa okoli $100,000,000. Na konferenci so bile zastopane vse ladjedelniške družbe od Dulu-tha do Clevelanda, in program sta predložila mr. Schwab in Charles Piez, podpredsednik bro-dovne korporacije. Naročilo za ladje je razdeljeno takole: American Shipbnildnig k oni pan i ja HO; (J rea t Lakcs Bngineering kompanija v Detroitu 24; Manti-woc Shiphuilding konwpanljn 12; ostale ladje «o razdeljene med .Toledo Shiphuilding kompanijo in Olove Shiphuilding konipanijo v Duluthu. Ladje bodo imele po 4,200 ton mrtve teže, njih stroji bodo razvijali po 1,500 konjakih afl. Plule bodo lahko skozi Wcl-landov kanal in pogrernile se bodo v vodo malo nad 28 čevljev.
Iz New Vorka.poročajo: Zvezni živilski odbor je dognal, da je Paul Didato, trgovec z moko na debelo, kršil določbe živilske u-prave. Didato je priznal, da je prodal 100 sodov moke nekemu peku v Pennsvlvaniji, ne da bi mu prodal tudi določeno količino nadomestila, in da je za moko zahteval previsoko ceno. Njegov advokat je izjavil, da je njegov kli-jent pri volji plačati "Rdečemu križu" v New Yorku $5,000, če mu ne odtegnejo oblastvenega dovoljenja. Odbor je sprejel ponud bo in "Rdeči križ" jc prejel dolo ceno svoto.
Odbor bo sedaj preiskal obtožbo proti 250 nekom. ki so porabilv manj kot 20 odstotkov nadomesti-la za pšenično moko. llfi pekov je bilo že kaznovanih, da so morali za tri dni zapreti j>ekarije. Modem Macaroni kompanija je morala prenehati z obratom, dokler ne izroči poročilo.
Iz Philadelphije, Pa., porociyo: Na konvenciji tekstilnih industrijalcev, ki so organizirani v National Association of llossiery and I'nderwear Manufacturers', so se izrekli delegat jc, da bodo strogo nastopili proti trgovcem in tovarnarjem, ki mislijo podražiti blago.
Konvencijo je naslovil tudi Lincoln Cromwell od askrlmiškcgn departnienta, ki je dejal, da mora vlada po zimi 1919—20 imeti vso volneno spodnjo obleko.
Takoj po njegovi odredbi jc bil sprejet gornji zaključek, ki ga je obelodanil vojni odbor organizacije tekstilnih industrijalcev.
Iz VVashingtona poročajo: Nemški podaniki, možje in žene, so bili posvarjeni od justičnega de-departnienta, naj se ne vozijo v čolnih ali na ladjah po rekah, kanalih, jezerih in morju. Nemški podaniki, ki se ne zmenijo za to svarilo in če bodo zaaačeni na vodi, so v nevarnosti, da jih zvezne oblasti internirajo.
Železniški ravnatelj McAdoo je izdal naredbo, da se vožnja na železnicah za ameriške vojak? zniža na en cent na miljo. McAdoo izjavlja, da je treba vojakom olajšati vožnjo, kadar se v.»-zijo iz vežbališč domov po slovo, preden odhajajo čez morje.
Vodje v senatu ne soglašajo o Chamberlainovi reaolutdji, ki priporoča nadaljno preiskavo o vodstvu vojne in skušajo doseč1 kompromis, s katerim ae zadovolji tudi predsednik \Vihton.
Kaj pride ačaaoma, je težko ugibati. Vendar ae pa «11, da iiiuisjo reakcionarni napori tiobe nega upanja v uapeh, kakor ga nI imel Kornilov
Najbolj verjetno je ae to, da se združijo boljše* viki,četudi nemara ne vai, g drugimi aoeialiati, kar jih privede do bolj poaitivnega dela hi do močnejftega odpora proti Nemčiji. Že dane« ao vodno holj&eviki ua bojišču, kjerkoli prihaja do boja z nemškimi vsiljenci; za uspešnejšo organizacijo tega odpora bo pa vsem reaniiu socialistom potrebna tesnejša združitev. Ta ae bo tembolj krepčala, čimbolj se bodo notranje razmere razvijale Iz prvotnega kaoaa.
Te ali one izpremen^be se gotovo izvrše, kajti Rusija je šele v začetku novega razvoja. Med vsemi možnimi izpremembanii je pa najbolj Izključena reakcija, iu tisti, ki fteupajo vanjo, zapravljajo čas najbolj po nepotrelmeni.
Iz Lausanne v Švici poročajo: "Koelnischc Zeitung" piše. da je nemška vlada pomirila Turčijo s tem, da ji je obljubila ruske teritorije ua Kavkazu. Turčija je bila nezadovoljna, ker je Bolgarska dobila velik koa ozemlja na račun Ruiuirnije, pa je zahtevala gotove koncesije od Bolgarske. Vsled tega je nastalo ostro tiaaproi-stvo med Bolgarsko in Turčijo, ki je ugrožavalo vse doaedauje razmerje med centralnimi silami. (Jodrnja nje Turčije ni toils nerazumljivo. Dopri-jiašati je fnorala v tej vojni veliike žrtve, ki so ji hrte tem težje, ker še tli okrevala od balkanske vojne, kakor znano za Turčijo nesrečne. Pri tem Je bilo vedno veliko vprašanje, kako ji bodo te žrtve neplačane.
Za Nemčijo to ni bila glavna skrb. Ona jc potrebovala Turčijo, prvič ker si je precej opomogla z njenim uioštvomž drugič pa še bolj iz gospoda rsko-političnih ozirov Po imenu je napravila iz Turčije svojo zaveznico, v dejanju pa svojo vazalko. To je bilo Nemčiji potrebno, da bi se inogla trgovsko-vojaška črta Berlin Bagdad uresničiti.
Ampak kljub nemškemu vplivu, ki se je v vladajočih turških krogih zelo utrdrl, se ni mogla Turčija zadovoljiti a samo vlogo služlkinje. Toliko egoizma je že še v njej, da bi bila sama rada kaj
pridobila. Njena glavna želja je bila ta, da sc ji vrne kaj zemlje, ki jo je izgubila v balkanski vojni. Zakaj sedaj je Turčija, kljub temu, da ima .-.voje glavno mesto Carigrad na evropski strani, vendar le azijska država. To je pa huda mi-
za tiste Turke, ki poznajo svojo zgodovino iu sc vpominjajo, da je turška oblast nekdaj obsegala vc* Balkan in skoraj vso Ogrsko.
Tem turškim aspiracijam so pa želje kobur-Jke dinastije na poti. Dolgonosi Ferdinand koprni po Veliki Bolgarski, ki naj bi bila prva država na Balkanu. Za Viljema je to velika sitnost, ker potrebuje bolgarske vojake prav tako kakor turške. Ferdinandu ne sme vzeti dobre volje, Turke, katerim se ne godi na bojišču nič kaj dobro, mora pa tudi potolažiti. V tem položaju >o obljube na račun Rusije najcenejše, Hohenzol-lerni smatrajo pač Rusijo za deželo ibrez gospodar Ja, s katero lahko postopajo, kalkor hočejo. Ampak ravno ta z radodarnostjo spojena požrešno« t ve utegne še najbolj maščevati nad Kajzerlan-dora. Rusija je danes izmučena; toda čim predrz-neje bo kajzerstvo nastopalo proti njej, tem bolj bo zbudilo njeno odporno voljo in odporno silo.
Iz Pariza poročajo: Francoska vlada je sporočila Švici, da umakne svojo ponudbo o premogu, ako odohre švicarski delegat je novo trgovsko pogodbo z Nemčijo. Načrt nove pogodbe med Nemčijo iu Švico določa, da pošlje pr\a zadnji >00.000 ton premoga in 19.000 ton jekla in železa na . mesec. Sviea bi pa pošiljala Nemčiji vsak mesec 15.000 do 17.000 glav klavne živine. Švica mora regulirati pošiljatve zaveznikom. Blago, ki se proizvaja s pomočjo nemškega premoga, se ne sme izvažati v države, ki so v vojni z Nemčijo.
Francija stoji na stališču, da bi ta pogodba omejila suvemiiteto Švice. Nemčija bi lahko kontrolirala zavezniška naročila v Švici in poljubno omejevala.produkcijo materijala, ker bi imela kontrolo nad kurivom v švicarskih tovarnah. Francoska vlada je obljubila Švici 85.000 ton premoga mesečno, ki se ima poraibiti za proizvajanje materijala, naročenega iz zavezniških držav.
"Neues Wiener Tagblatt", z dne 12. aprila javlja: Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je brzojavno naprosil ministra zunanjih del in zahteval dovoljenje za otsiovanje Narodne slovenske oborožene straže, ker se Slovenci ne morejo dalje zanašati na avstrijske oblasti, ki oi morale skrbeti za njihovo življensko varnost.
Poslanec Korošec je prejel veliko število pisem v nemškem jeziku, v katerih mu prete s smrtjo zaradi njegove politike.
"Slovenec" poroča, da je vsenemški poslanec (lirmayer (tisti, ki je dobil po grbi na shodu v St. Janžu) založil dr. Korošca namestniku l'laryju. V tej obtožbi pravi Oirstmejer:
"Nihče se ne sme zdčuditi, ako bosta dr. Korošec in VeVstovšek, in z njima t tali driiffi slovenski duhovni, ki delujejo proti miru iu časti države, irbitl. Ti ljudje žele uničiti našo državo ii: jo pripeljati do anarhije, kakršna je v Rusiji."
"Berliner Tageblatt" piše, da je gener.il Mannerhcini, vodja finske Wie garde, prišel na čelu svojih čet v Hebiiingfors. Mannerhcini je takoj po«c!il začasno finsko vlado in ixjavil, da ustanovi Nemčija monarhijo na Finskem.
Iz Annemasae no Francoskem imajo listi sledeče poročilo, ki ga podajamo, kar se tiče kani-halstva na Dunaju, a primerno rezervo: Priča, ki je prišla pred kratkim Iz A vat rije, je izpovedala dopisniku londonskega lista "Daily Mail" sledeče: "Kntenta in Alfierika dobita kmalti novega iu mogočnega političnega in vojaškega zaveznika proti Nemčiji in Avstriji, in ta zaveznik
bu — nepopisna lakota. Avstrijo sem zapuatil koncem aprila. Velike mase nemškega in drugih •narodov v Avstriji niso samo aite vojne do skrajnosti, temveč naravnost apatične. O drugem r^ mislijo in ne govore, kakor samo o kruhu. Razpoloženje med ljudstvom je tako, da se vlada bo ji boljševiškega gibanja.
Med dogodki v Avstriji, ki osvetljujejo strašne razmere, izvirajoče iz stradanja, je grozen slučaj, ki ae je pripetil na Dunaju. Vojni vjet-niki, ki so vposleni v plinarni, so ubili dva svoja tovariša in ju deloma požrli. Jedli so surovo človeško meso. Dunajska "Arbeiter Zeitung" je Mva" objavila in zahtevala preiskavo, toda policija je zaplenila vao dotičuo izdajo lista. Pozneje so nekateri poslanci govorili o aferi v državnem zboru, ampak dunajsko časopisje je vso zadevo prikrilo.
Moja družina je živela cele tedne ob samih gobah, ki smo jih nabrali v bližnjem gozdu. Ljudje omedlevajo na cestah vsled gladu. Splošno zdravstveno stanje je tako slaJ>o, da ljudje komiij hodijo, a kam da bi še opravljali težka dela. Še celo vojaki nimajo dovolj hrane; prizori, da vojaki iu ranjenci beračijo za jed, so že nekaj navadnega. Vsakdo je prepričan, da ukrajinskega žita ne bo. "Nov pruski švindl," pravijo ljudje, če kdo omeni pomoč iz lTkrajinc.
Ampak najhujše še pride. Najhujši trije meseci — junij, julij in avgust — šele pridejo. V pretečeuem letu so ljudje živeli v teh treh mesecih oh samih kumarah in sadju. Legar iu di-senterija sta postala epidemija. S strahom iu tre-petom pričakuje ljudstvo prihodnjih treh mesecev.
Ljudje se na glas norčujejo — kolikor se predrznejo — iz sedanje nemške ofenzive na zapadu. Vsa vera v poraz Francije in Anglije ter zmago suhmarink, da .bodo preprečile prihod i\: meriške armade, je izginila. Mase so se pričele zavedati, da postaja ^nerika nevarna in da Nemčija zastonj sili z novimi ofenzivami.
Živežu i položaj v Nemčiji je tudi skrajno slab. Letina slabo kaže in ukrajinskega žita še ni. Vlada je bila primorana znižati sedanje že dovolj nizke ml mer k e kruha.
I
Prav mnogo hc sedaj v Avstriji, ua Ogrskem in v Nemčiji govori in piše o novi ueinško-avstrij-ski alianci. Bilo bi skoraj nenaravno, če se ne bi bil oglasil tudi zunanji minister baron Burian.
"Razširjenje avvttro-nemške zveze, ki je po dolgih letih miru prestala izkušnjo težkih časov in se globoko vtisnila v mišljenje ljudstva, odgovarja temu, kar je postalo zgodovinska potreba," je rekel baron Burian, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, v razgovoru z dunajskim poroče -valeem za budimpeštanski "Az Est".
"Potrebna je vsled dejstva, da sta Avstro-Ogrška in Nemčija olnlani od obroča sovražnikov. Nova zveza bo obrambna in bo služila v dosego miru. Pokazala bo svetu, da Avstro-Ogrska in čija zedmjeni ne moreta biti poraženi, in bo iz* preobrnila naše nasprotnike k miru vsled jakosti naše volje za mir."
Kolikor besed, toliko laži! Ampak Burianu se ni čuditi. V umetnosti laži je ta renegatski baron zelo izurjen; stnatral je spretno laž za vrhunec diploma t ične sposobnost i.
"Avatro-nemška zveza je prestala izkušnjo težkih časov," pravi duševna opica grofa Tisze. Sure Mike! Tako je prestala to izkušnjo, da je prišla Avstrija pooplnoma pod komando Prusije. Ampak takemu razmerju sužnosti ne pravijo pošteni "državniki" zveza.
Da se je ta zveza globoko vtisnila v mišljenje ljudstva, dokazujejo najbolje rebelični protesti, ki dežujejo od vseh strani. Razun najbolj zagrizenih nemških nacionalcev in nekaterih madjarakih grofov preklinjajo vsi ljudje to zvezo.
Zgodovinska potreba je ta alianca prav toliko, kolikor je Avstrija zgodovinska potreba. Ne zgodovinska, ampak Vilčetovii in Korlova potreba jc ta rokovnjaška alianca; čez Viljema in Karla pojde zgodovina hitreje, nego se jima sanja.
Čudno je, kar pravi Burian o sovražnikih, od katerih sta obdani Avstrija in Nemčija. Kaj nista sklenili mir z Rusijo, z Ckrajino, s Finsko? Kjer je mir, tam ne bi mogli biti sovražniki. Burianu se je menda zaletelo. Kajti če sta kajzerski državi obdani od obroča sovražnikov, tedaj spadajo tudi Ukrajinci, Rusi, Poljaki, hitvini, Ljeti, Ksti med sovražnike. In če jih Burian smatra za sovražnike, mora vedeti, da je za to nekje vzrok. Tega pa ne more biti nikjer drugod, kakor da je bil s temi narodi sklenjeni mir goljufiv, z drugimi besedami, da to sp'oh ni mir.
Kar «e tiče Burianovega prerokovanja, naj hi se bil pa plemeniti baron rajši spomnil, da je doba prerokov minila. Ali bosta Avstrija in Nemčija poraženi ali, pokale bodočnost. Mi ne prerokujemo, upamo pa, da bosta poraženi in mislimo, da se opira to upanje na močne argumente.
Iz Kodanja poročajo, da je nemška vlada dovolila Mariji Fedorovni, materi bivšega carja, da je odšla na Dansko, kjer jc njen rojstni kraj. Bila je na Krimu, kamor so dospele nemške če-le, ki so jo vzele pod svoje okrilje.
S. R. Z.
Najdejo se agenti, ki trdijo, da niso Jugoslovani are)i za republiko in da je zaradi tega potrebna monarhija. Taki agenti so podli zasramo-valci svojega naroda. Ako bi bili Jugoslovani nezreli za republiko, bi bili tudi za zedinjenje ne-zreli. Za potrebo zedinjenja je treba veliko več znanja, kakor za potrebo republike, fe smo /reli za zedinjenje, smo torej tudi zreli za republiko, in kdor nam odreka to zrelost, nas infamno zasramu« jc. Kako da so Kitajci zreli za republiko? Kako da je na Kubi mogoča republika? Kako da mftrelo južiio-anieriške republike ek.^istirati? ("V so inula ti in ine^tici zreli za republiko, si vsaj Slovenci ne damo r*či, da nismo.	/.
lavi ja ni in ncdržav^jdtil. <)d regi
strnHjc ho izvzeti oficirji in vojaki v regularni armadi, mornari-'ski ¡K'hoti, ni rod i d straži, mornariški milici, dokler no v zvearti
j službi, oficirji v rezervnem ofieir-Cleveland, 0., skero zboru in aktivni vojaki v Clevelandski rojaki «e oposar- aktivnem re/.ervnem zboru, do-jajo, da bodo v kratkem tukaj aferkler so v aktivni službi. de*i «hodi:	Po načrtu generala Crowder ju
I>ue,30. utaja v Collinwoodu; bodo odprte pisarne lokalnih trdite 1. jnnija .shod hrvaških »o- j '»ornih komisij dne 5. junija od drugov v Clevelandu;	' aedmih zjutraj du desetih zvečer.
dne 2. junija «hod za Slovensko, V teh urah se morajo registrirati Republieausko Združenje v Cleve- vs* mladenki, ki so bili rojeni med laudu;	|r>> jnnijem 18% in G. junijem
dne 4. junija predavauje o pred- 1^9«. metu "Svetovni položaj in delav- t^aedaik Wilson je s prokla-gtvo.*' '	I uiaeijo določil 5. junij za regi-
Na vseh teh shodih govori uo-| ^"jaki dan za mladeniče, ki <o drug Et bin Kristau iz Cliieage.,'i)0i4tu,i 21 lct 5- Juni,|i Vabimo rojake, da se jih v obil
ba redno kopati, jo treba tudi redno čitati.
Ako bi imela ameriška mesta socialistVeuo upravo, bi bilo vprašanje kruha kmalu rešeno. Napravile bi se meatue pekarne, ki|vo W#vilo ureduje drsi), povspe-bi prodajale kruh za lastoo ceno, *uJe zd,av »» ^pepi živce. Po
da brez zdravja je oioeujem» nemogoče.
i i! želodec je vgžeu temelj sploAnega zdravja iu Trinerjevo (jreuko Vino je zevetitfe proti
vsem boleznim želodca. Trinerje-
«»»HKKKK
kakor se je v Kvmp», *lt*ti v 1
taliji zgodilo v ra/uifa mestih. In po v sod s« je obueslo.
ueiu številu udeleže in da agiti-rajo zanje. Natančnejša pojasnila slede.
Joseph Skok, tajnik S. H. Z
Springfield, Ul.
Vsem članom J. S. K. št. 67 se daje na znanje, da je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da bodo za naprej klubove seje vsako četrto nediljo v mesecu ob 9. dopoldne v navadnem prostoru So. 15. Str. pri Louisu Pekolu v salonu. Vabim sod ril ge, naj se bolj redno udeležujejo sej in pripeljejo nanje tudi nove elane.
S soc. pozdravom
Fr. Hezjak, tajnik.
1J117.
Proklamacija je bila izdana v soglasju zakona, ki določa, da ;o mladeniči, ki so dosegli 21 leto po 5. juniju 1U17, podvrženi vojaški dolžnosti, (ki registracije so izvzeti le dijaki, ki študirajo bogoslovje ali medicino.
Kurivna uprava naziuinja, d t se je cena pri toni mehkega premoga znižala za 10 centov. Nova odredba je postala veljavna v soboto in prihrani ljudstvu $60,000,-000 na izdatkih za prciuog.
Kongresni voditelji in zak ad-nUki tajnik 'McAdoo se niso :po-razumeli, če naj pride davčna predloga na dnevni red v tem kongresnem zasedanju; odločbi je prepuščena v tej zadevi bo loči konferenci. Cleveland, O.	_
članom Slovenskega socialistič- iVcsednik Wilsou je podpisal nega kluba štev. 27, ki niso bili Overmam» o predlogo, ki ga po-prMotni na zadnji seji, »azna-i ol)laÄ(-.a) (|a ]K) potrebi reorganir-njam, da se v naprej vršijo klubo- ra vojue departmente iu agem-i-ve sejo vsako drugo nedeljo ob 9i je
dopoldan ,ter vsak četrti četrtek	_
ob 7.30 zvečer ;dolžnost vseh je, \y Washingtona, 1>. C., poroča-da se redno udeležujemo sej. jo: Zvezna obrtna komisija obto-A Bogatav, tajnik.	Umpanije, ki i/.lcliijcjo «>1 j
ne sesalke ,nabiralnike in drugo orodje, kakršno služi za merjenje olja, nečastne konkurence. Obtoženih je enajst kompanij.
SLOVENSKO REPUBLIČAN SKO ZDRUŽENJE sazivlje
u dogovoru sa grupom Hrvata i1	-
Srba	Obenem poročajo, da bo vladno
JAVNU NARODNU SKUPŠTINU ravnateljstvo železnic povišalo to-za Hrvate i Srbe u Clevelandu i o-| vornino za 15 do 18 odsto» kolici u subotu 1. lipnja 1918. u vozne cene za osebo bodo poviiia-Birkovoj dvorani, bUOti St. Clair ne /a f(,trt Ave. Početak u 8 sati na večer.
do treh četrtih centa na miljo, Naredba bo uradno objavljena.
I mi Hrvati, Srbi i Slovenci hočemo uacijonalnu slobodu, državi! slobodnog razvoja i opredjelenja — Jugoslavensku federativnu re-publilcu.
• Stoga vas pozivamo, da sc saku-pite na rečeni dan, i da po vedete svoje znance i prijatelje, da čujc-te o našim dužnostima i praVu,ko-je nam pripada kao narodu, iz usta čovjeka, kojemu je dobro po znato jugoslavensku pitanje i koji ima gorkih isk ustava iz borbe z a radnička i narodna prava.
Stoga svi na skupštinu!
ODBOli.
Iz Plioenixa, Ariz., poročajo-(»overner (J. W. P. Hunt je v posebni poslanici trdo prijel ljudi, ki jih imenuje "profitarake patriote". Po njegovem mnenju so te vrste ljudje odgovorni za* ne-pokoj V industriji in za tak$ sramotne dogodke, kakršen je bila deportacija rudarjev iu malih trgovcev iz Bisbecja, Ariz.
"Prepričan sem!\ je dejal go-verner, "da organizacija l. W. W. ni bila odločujoči faktor pri stavkah, ki so ustavile delo v bakrenih rudnikih za zadnje štiri mesce. Ti štrajki so posledic* dol-1 got rajnega boja med močmi le-j galno organiziranega delavstva in j močmi organiziranega kupčij»tva, ki je pod nadvlado rudniških kompanij."
Iz VVashingtona pišejo: Po d.>-datuem predlogu k nabornemu zakonu se bo dne 5. junija registriralo en miljon mladeničev. ki so postali stari 21 let po lanskem I Za delavca je tako potrebno, da 5. juniju. General Crowder ceni,čita delaviki liit, kakor da le u-da bo od teh fantov potrjenih k miva, kopa, da ima opnuio perilo
in osnaženo stanovanje. Živ bi bil človek tudi bres mila
Na skupštini če govoriti Etbin
Kristan iz Chieaga, 111., o pitanju:
, .. .. . i i .• • t \ lada je prevzela nadzorstvo
1.	Nacijonaluo osJobodjenje Ju-. .,,,,.	,
_	, ,	nad lullmanovo kompanijo in fa
goslavena kao važan problem;	m tlel železniškega sistema.
2.	Za kakovu drzavu da raduno.; Koiupanija dohi odskodllillo na
Narode!Ozbiljnost našeg naei-j podlaKi dohodkov treh let pred jonalnog položaja prisiljava nas, junjjeni i<> 1 T. da protumačimo i onima, koji to-	_______
ga jošte nisu shvatili, i kad čemo \A Pordele, Ua., poročajo: Po razum je t i zadatak nas radnika Ur, polnoči v nedeljo je vdrla v ječo j vata, Srba i Slovenaea, onda čemo drhal in vzela iz nje zamorca Jas organizirani moči iznjeti naše zah- Cobba, ki je obtožen, da je umoril t je ve za slobodan život i razvoj mrs. U. Simmons. Drhal ga je vle-našega naroda, koji se nalazi u kla sedem milj daleč, kjer je bil nacijonalnom roputvu Austro-l - izvršen umor, in ga linčala. garske.	Slučaji linčanja se na jugu zo-
Svi potlačeni narodi, koji stenju Kj nmoze. Ali je ta navada res pod tudjinskom vlasti, bore se za neiztrcbljiva? svoje nar<Klno oslobodjenje.
TVOJA DQM0VINA IN TVOJA
DOLŽNOST.
Ako šteješ v dolž,no«t služit) domovini z vso močjo, motijjl predvsem pr*o paeiti ua, svoje /.d rav je. Duh sedanjega časa zahteva popolen razvoj telesa in duha in ohranitev moči in volje. To-
vsilt lekarnah $1J0 — Tirnerjev Liniment vam odstrani bol pri
Prtvldnc goapodinjc
iiuftjo duma redu aoo iUkl*ni< o
•CAS PAIN-EXPELLER
je edina slovenska revija v Atne-	»rt r-»m»uAnu
ti» ,,A ,, . . - ,	kol^luAti,	U4.
nki. Cas prinaša lepe pove- Jadlua pravi s Tarstvaee zaaiaka si
sti, koristne gospodarske in go-| spodiittke nasvete, znanstvene z% nimivosti, podučite iu narodu po-
s!4ra
Ifte. loftfto. ▼ Ukarnah ia aenvuott od
P. AD. RICHTea a CO. 74-eo WublaftM Str—i, H*w York, N. V.
ix4 v mat iz mu, migreui, puliki, [trebne razprave, mnogo mičnih spali neu ju, oteklinam, Uoleriiui^ sloveiiakih pesnile in poleg tega v udih itd. Po lekarnah 35 in «5e I>» prinaša lepe in umetniške sli-IH» pošti 45 iu 75c Jos. Triner ,ke.
Company 1333-1343 S. Ashland! List shaja mesečno na 32 stra
Ave, Chicago.
e e
Vlekarnali Ceue $1.10 Jos. Triner Co. izdelovalci, 1333— 1343 S. Ashland Are., Chicago, III, Advr.
PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarca" za vse države. Pravico ima, da nas neh in stane sauu> $2.00 na leto, zastopa v vseh rečeh, kar se tiče za pol leta $1.00. Naroča se pri naročnine in oglaaov. Sodruge "Čas", 2711 So. Millard Ave.» prosimo, da naj mu pri tem poslu Chicago, 111., v Clevelandu in oko- Kolikor mogoče pomagajo, lici pa na 6033 St. Clair ave.	Upravništvo.
rnmmmmmmmm	mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
P«rofiIo o rszpeeanih znamkah J. S. L
v Sieeacu eprilu 1018.
Ark.
M
III.
Ind.
Mesto
Ft. Smith . Huntington Chicago 6 . Waakegsn Staunton . Lincoln ... Zeiglar . . . Benld .... Auburn ... La Salle .. Nokomis .. Spriagfield Virden ... Garjr .....
Skidraere . . Kansas City
44 Mineral ......
" Gross ........
Mich. Detroit 611 ...
Mo. St Louis .....
N. Y.	New York ....
Ohio Lorain........
44	Cleveland 27...
44 Maynard ......
44 Bellaire ......
44	Piney Fork . ..
44 Yorkville .....
44	Younjfstown 18.
. 44	Cleveland 71...
M Blaine........
Pa.
Hcndersonvillc .. Greeniiburg
Lawrence ......
N. S. Pittsburgh.
Bulger ........
Canonsburg
Woodlawn .....
Meadowlands 182 McKecsport .
Clairton .......
Meadowlands ... Large ....i,... S. S. Pittsburgh. McKees Rocks...
Wick Haven____
Bessemer ......
Homer City . .. Broughton ....
Bulger ........
E. Pittsburgh..
Farrsll .......
W. Newton____
Burgettstown . . Pittsburgh ....
Sygan ........
Ellnworth .....
44	Black Diamond..
Wis. Milwaukee .....
44 W. Allis.......
Wyo. Rock Springs. ...
Org. No. 181........
Org. No. 203........
Org. No. 22.........
Skupaj .........2509 264 25
Rednih znamk raspečanih.....
Pualnih znamk rszpečsnih......
Izjemnih znamk rszpečanih. .
Skupaj .............
• M	ij	M	a S
S		h •A a	
M A J ,			, l ■
25		. .	5.10
41	, ,	, ,	8.25
200	100		65.00
16	15		6.95
34	2		7.30
M	.,	^ .	4.00
50			10.00
30	,,	, , *	6.00
16			3.25
34	io1	, ,	9.28
40		# t	10.50
25	8	# 0	8.50
20	#,	t .	4.12 *
163	,,	, #	40.00
50			10.00
22			4.40
7	. ,	, .	1.40
20	4		5.40
25			5.00
8	..		1.66
13		X.	2.80
25	20		30.00
50	, .		10.00
22	2		. 5.00
..	K»		5.00
80	, ,	10	16.80
20		, #	4.20
30			6.30
20		# #	4.20
18	2	• • 1	4.50
80	20	# #	22.00
100			21.50
10	,.		2.10
15		, #	3.15
24			5.50
15		# #	3.00
15	o m	# #	4.30
26			5.20
100	20	# #	25.00
18			4.00
35			7.00
10	10		4.50
! 27		# #	8.40
40			8.00
10	, .	# i	2.00
10	8	f ,	4.00
3	..	" # #	.60
26	. .		5.20
20	..	t #	4.00
40	. .	# t	10.50
27		# #	5.50
15	. *		3.00
40	. .	i .	8.00
31	4		8.70
36			7.20
15			5.50
50			10.00
87	20		23.00
9		# 9	1.80
17		e •	3.42
50	. .	# ,	10.00
20		# 0	4.00
30		9 #	6.00
22			4.40
28			9.20
89	. ,		20.30
50		15	10.10
15	2		3.50
o e	• e		9.17 2.50
	_. .	. .	41.45
M
G
f
♦j
Ml
3.30
Razdeljeno
M«
P
O
3.30
t» N3
39.25 10.65
5.15 8.25 2.50 1.30
32.50 10.66
4.95 7.25 2.50 1.20
23.55 23.49
47.50
2.50
' 6.95 .95
♦4.30
2.50
6.95 .85
$651.60 $151.85 $140.44
2.60
4.16 30.00;
t.10 3.60 2.00 5.00 i 3.00 1.65 3.88 5.00 4.80 ! 2.12 23.70 5.00 2.30 .70 2.80 2.50 .86 i 1.35 j 14.50 5.00 2.50 2.75 8.00
<* 2. (m) 3.00 2.00 2.30 10.00 10.50 1.00 1.50 2.10 • 1.60 2.50 2 60 I 12.00 2.20 3.50 2.00 5.70 4 00 1.00 1.80 .30 2.60 2.00 6.50 2.80 1.60 4.00 5.00 3.60 4.00 5.00 11.30 .80 1.72 5.00 2.00 3.q0 2.20 6.40 11.40 5.10 1.70
9.17 2.50
_41.45
$359.31
Vabilo
Na Piknik
katerega priredi
Vabilo
Slovenski Socialistični Klub, stev. 175
V M00N RUN, PA.
Piknik se vrsi dne 8. junija v prijazni dolini na V. Oašpa-retovem posestvu. Začetek ob (> zvečer. Apelira se na vse sodruge kluba, da se sigurno v deleže. Člani kluisa bc dajo skupno slikati.
Prijazno vabimo vse Slovence iz Moon Kuna iu okolice, da se te prireditve poluostevilno vdeleže. Pripeljite s seboj so proge, dekleta in prijatelje.
Za dobro postrežbi po skrbel odbor.
Petar Petrovdič, tajnik.



Izvrstno zdravOo za želodec.
Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vase prebavne organe. &c posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate «lahti do jedi, če imate zapeko, če je vai jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
Sev|erov
-v
Zelodečni grenčec
(Severa's Stnmach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljae, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil.
Po««bno •• priporoča itarim ia slabotnim ljudem ia bolnikom
kot sa lahko odvajalno zdravilno irtdihro. Tudi zdrav» ljudja bi morali od ¿asa do časa imati po malo lega zdravila. Jemlje naj »a vedno pred jedjo.
Ne prodaj ■<• dobi v IrkHrnah. Ona j«- 76 centov in SI.60. Ako pa •lulajo« vu lekarnar nitmi t«*za zdravila, mu reelte, naj trs nnr.rfi »a van. Ako pe on noie teza hvrAiti, tedaj t>a vam za mi poSljemu &a omenjen»
v»»!«.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Razširit« svoje casnje! Poučite se o soeialisnnut Razvedrite si duhnl 44 Prolotsrec" ima v svoji kajiievai zalogi sledeče kajige is bniure. Pošljite naročilo fte danes:
Makslm Oorkl: Mati. mehka vezba .............................,.$100
Up ton Sloclalr (poslov. Jos. Zavertnlk ln Iv. Kaker): DinageL Povest
..............2509
.............. 528
.............. 25
• .............3062
Tajništvo J. S. Z.
eeeeeeeeaee
VA BILO
ns vohko vrs^liro. katero priredi J. S. klub št. 114 v Detroit. Mich v proslavo
Pariške Komulie
Vr*rV	2- *** V0*0"™ i" 'vo.Vr v 44Delsvskem
domu", ,IH7 Ferry Ave. K.
Prrdprsvljalsi odbor *e v rosni.i trudi, ,1» pokaže občinstvu uekaj lopova. Na pro*n,m„ je dramstičrn komsd v dvoh dojenjih. Hlov pevski y.bor 4'»Svobods '* bo zapel dve novi pesmi. Hle.tc deklsm.cije i. t d rles in prosta /absvs.
A, enkrat detroitski Hlovenci, ne zamudite te prilike in pridite vsi na veselico.
ts chlcašklh klavnic Carico Ferrl: Socializem in modema veda
Proletariat...................
Kdo uničuje proizvajanje v malem
H.x iallzem . . . . . ................
Socialistična knjišnlca, 2 s voska in 4'Naša bogatstva" ............
KapitaMsUčAi razred............................................
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazlranje in svobodna snsnost........................................
O konsumnih društvih..............................................
e e e e e e e
.78
.50 .10
.10 .10 .10
.10
.25
Ns svidenje v nedeljo 2. junija.
ODBOR.
(0
vojakom tri ret,rtinke ali 750,(HM).
(ienersl Cro\vder je napravil svojo cenitev na podlagi, da se je, in krtače; ampak podoben bi bil lani registriralo 10,000,000 fnn- vendar bolj svinji kakor človeku.
tov in moji v starosli med 21 in '11 letom. Po statistiki je malo ve* kot 10 odstotkov starih 21 let. Pq tej statistiki upajo, da se leto« registrira malo vee kot 1,000,000 fantov.
(Jeneral Crowder "p t, da jih bo sposobnih za vojaško službo o-koli 750,000, drugi bodo pa opro aeeni vojaške službe ir. raznih vzrokov.
Po proklamaeiji predsednikp \Vilsona ne morajo registrirali dr-
Brez svojega lista delavec ne n mre; ali nevedon ostane ravno o onih zadevah, o katerih bi moral biti najbolje poučen.
Delavec, ki ne člta svojega gla sila, je nepopoln dcl^vec. On jr hlapec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem osim ne sam svoj gospod.
Slovenski delavec, ki hoče biti duševno tak, kakršen je telesno kadar se je okopal, mora čitati, • Proletarca " In kakor se jo tre-|
V rtfrfl JfHlifiHi Ntfilt Tltfcme Dnibi |t laii knjižici
" V noH)o deželo99
ki jo je spisal Ktbin Kristsn. Kdorkoli se zaaims sn in fa njepov razvoj, naj n\ imročl ta f»oii«'ni	\.r ,/.j L
sištva Proletsrrs'1000 W. .list Ht„ CwiJJ», l\\
]!,ne ;l0r; !So''-	'» tmfsmezni sodruirl, ki jih
♦t razprodajo verje števlle, dobo ,H,p„at. Kdor jih •sov jfl, dobi jo 2.K-.I od 50 iu ver, pj p» 30« komid
soeislixma pri uprav-
Posamezni Iztis Mane »0e. nsrore, in sove<ia tudi
nsroOI od 'Mi do ist
KnjiK». Svetovns vojna ln odgovornost socialisms'
noročevsti, dokler v Hutu ne nsnisnimo, da je h.*\n.
ni potreba
¡„»mu*:^	r«—,„„.
Zadruina prodajalna ali konsum
KatoliAka cerkev ln soclsUzem .............................i....,
Spoved pspeta Aleksandra .......................................
Vse te knjige in brošure pošljemo poštnina prosto.
P%K OLETAREO.
Š00S W. 31st St..	CHICAGO. IIJJNOIR
Na|več|a slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Oeveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, mcdaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
.06
.10 10
(3
Padrtilnica Columbia Gramofonov In gramofonskih plošč •lovenskik in drugih. So prodaja na mesečna odplačila.
rj	Pišite po cenik, kateri se Vam pošlja brezplacao.
(¡1	Najboljše blago.	Najvišja cans.	m
ISE1F====1B[^=] rrir====TWr=^r=ii=ffl
mittstitlfniffitiiiufiiffstiiifaitiiiaiissssaiiiisififtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiftiiiiiiiiiiiiisiisit««
I i
MODERNO UREJENA
NARODNA KAVARNA IN RESTAURA6IJA
^ ,. i
Domača kuhinja, nvn ko vrstni kolučl dobre pijače, tur: ka kavit. {ladolod in atttodko.	J
°Prl0 y° dn«vu in po noči.	Tel: Cana» 1220.
2. RADNOVIC,
E x
mm
3 =
9
T.
1149 W. 18th. Str.
lastnik.
Chicago, 111,
laiiiiiiiiaiiaaiiiaiaaaaaaNiaiaaaaiaaaiifaaiiaaiataaaifaiiiaaaiaiiiiaaiaiaaaaaiiiaiiaiiiiiiiiiiaaiisi^
Hohenzollerni In revolucija.
(Konec s 1. strani.) municije, hrane in vseh drugih vojnih potrebščin. Car ixe m, ki je vedno ||vel v strahu pred svoji« lastnim ljudstvom in uravnaval vse svoje postopanje le s tega stališča, je bit nesposoben za uspešno organizacijo v miru, a še bolj /.irat obramnbo r.dtcažf-vnavoio. etaoiu etaoiut nesposoben v vojni. Carizem je sam paralisiral obrambno «silo dežele. In prav temu je veliko pripisati, da se jc duh revolucije tako hitro razširil in tako poglobil v armadi.
Kevolucija ni mogla v par mesecih popraviti grehov, ki jih je carizem storil v dolgih letih. Ne glede na ogromne notranje naloge, ki so zadele revolucijo in toi jo bile zadele, pa naj bi ji bil na čelu Miljukov, Kercnskij ali Lenin, jc bilo za človeške sile brezupno pospečiti produkcijo vojnega materijala, urediti konsumne potrebe, čez noč zgraditi železnice in pričarati transportni materija!, organizirati in izuriti armad-ne rezerve.
Kajzerski Nemčiji, za katero je — kakor pravi bivši ameriški poslanik Uerard —vojna nacio-analna industrija in ki se je es z vsemi vojn. vprašanji ha vila več kakor vsaka druga dežela, je moralo to biti znano. Razumela je, da ji prinaša ruska revolucija na bojišču veliko ugodnost. Zato je pozdravljala revolucijo.
Ko pa je bila Rusija res tako opešana, da se ni mogla dalje bojevati, je kajzerizem pokazal svoj pravi značaj. "Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen*' — revolucija je izpolnila svojo dolži\pst, proč z revolucijo, se je glasilo prusko geslo takoj po izsiljenem brest-litovskem miru. Vse, kar počenja »Nemčija
ud tega časa, kaže z najpopolnejšo jasnostjo, da gre kajzeriztuu sedaj za popolno potlačenjc revolucije. Vse njegovo delo v okupiranih pokrajinah, v l'krajini iu na Finskem je protirevo-luciouarno. In tudi z Rusijo samo ni taktičnega miru; pod vsakovrstnimi pretvezami napadajo nemške čete zdaj tu zdaj tam velikoruske kraje, s čimer hočejo ljudstvv med drugim razdraŽi-ti proti sovjetom in ga indirektno napolniti z duhom nove revolucije, ki ne bi bila v dejanju nič druzega, kakor protirevolucija.
, Vsako podpiranje revolucije z nemške strani je v bivstvu protirevoluciouarno. Pruski imperializem pozdravlja vsako revolucijo — razun one v centralnih državah — le zato, da bi lože utrdil svetovno avtokracijo. Vsako tako revolucijo pozdravlja kot okrepčanje pruskega milit i-rimia, ki postaja tem močnejši, čim bolj peša ali bi pešala Imjmt sila nasprotnikov. In če bi vsa Kvroph revoltirala z enakim uspehom kakor Rusija, bi imperialistična Nemčija triumfirala. <V bi bile vse evrfpske dežele vojaško oslabljene in vse s perečimi notranjimi problemi tako zaposlene kakor Rusija, bi pa Nemčija prišla na pomoč glasoviteniu 44redu in miru" in s svojimi vojnimi zbori poteptala revolucijo od konca do kraja, lzdajniški elementi, ki bi pozdravljali to njeno delo, bi sc našli povsod, kakor so sc našli v I kiajini iu na Finskem. Konec pa hi bil ta, da bi avtokracija pod hohenzollernskim okriljem /.avladala po vsej Evropi.
Komur ni svoboda le deklamatorična fraza, mora zaradi te*:a spoznati, da se mora zmaju avtokraeije streti glava. Ta zver je največja «»vira vsakemu napredku.
Pravi socialist ne ime biti reser ril t, ampak mora biti vedno akti ven vojak svoja stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ns svoji stvari. Prepričevati mora Usta, ki Is niso prepričani.
UTRINKI
Berliner 44 Vorwaerts" piwe, da je nastala v nemških dvornih krogih blazna tekma za nove Irone v vzhodnih državicah, ki jih je podjarmil kajzer. Dvorni agentje so zaposleni s propagando, eni za drugi proti tem ali onim dinastijam, ki imajo prince~kandklate brez vladarskih časti.
44Vorwaerts" se norčuje, da grozi prepir za trouc 44da oslabi slogo in enoto nemških dinastiji in da bi bilo zato najbolje, da se troni prepu-ste turškim princem."
Tega sveta pač ne bo vpošteval Viljem z ostalimi llohenzollernci, da tudi druge nemške dinastije ne. Vsak pruski, bavarski ali badenski princ bi rad postal 44veličanstvo" in pri dvaindvajsetih dinastijah se že nabere kupček takih kandidatov. Doslej je Nemčija "osvobodila" še vse premalo dežel, da bi mogla vse svoje smrkovc prince posaditi na nove trone. Imenitno je pri tem, da se sklicuje banda nemških majestetov na samood-ločevanje narodov, ki so vsi veseli, da so sc osvobodili enega kronanca, pa si niti v sanjah ne žele drugega, mpak za nemške prineovske agente je sedaj pravi šport ustvarjati ljudsko 44hrepenenje po monarhiji". Morda bodo zdaj reveži na duhu vendar razumeli, zafcaj ni hotela Nemčija odpo-klieati svojega vojaštva iz okupiranih dežel, kakor so zahtevali boljševiki.
Iz Berna poročajo:
Listi iz Avstrije ptáejo, da je avstrijska armada postala feminizirana," to je pomešana z ženskami. 136.000 žen in deklet je že vposlenih v armadi, kjer opravljajo pisarniška hi razna pomožna dela. Centrala za re krut i ra nje je na Dunaju in odtani jih pošiljajo na bojiš«"e. •
Iz Amsterdama poročajo: Nemška vlada je uradno priznala, da ljudstvo še ne sme pričakovati obljubljenega žita iz Ukrajine pred prihodnjo žetvijo. Vlada je to novico podprla z grenkim razglasom, da se dnevni odmerek moke po vsej Nemčiji zopet zniža od 200 na 160 gramov na osebo. Naredba stopi v veljavo H. junija. Vlada pravi v razglasu: "Dasi-ravno je pričakovati žita iz Ukrajine, ni gotovo, da bi prišlo v zadostni množini pred prihodnjo žetvijo."
7. Dunaja poročajo preko Curiha, da jc dejal te dni ministrski predsednik Scydler depu-ta«'iji štrajkarjev iz Gradca, da je splofini mir bli!» je, kot se sploh misli. Seydler je dejal, da nemški kajzer neumorno deluje za mir.
Popolnoma zlagal se Seydler ni. Kajzer bi gotovo rajši imel mir danes kakor jutri. Vprašs se le, kakšen mir. Če bi mu sedaj šel kdo na li-manice, bi lahko pričakoval še znaten rop. Če pa ne pride miška danes v past, gre pozneje celo nemška cesarska krona lahko rakom žvižgat. Sicer pa menda Seydlerjevim čenčam tudi v Avstriji nihče več ne verjame.
Iz Carigrada poročajo, da so ruske boljfte-viške čete, pojačaiie s prostovoljci iz Turkestana iii Astrakana, zopet osvojile pristanišče Bakn na nihali Kaspiškega morja. Boljševiki so prišli čez Kaspiško morje na ruskih topničarkah in napadli Turke, ki niso imeli obrambnih sredstev in zato so se umaknili. Boljševiške «v,ete nadaljujejo ofenzivo.
Če bi bili avtokrati vedeli, kako bo vsled vojno padal respekt pred kronami!
Narod, ki se ne zna sam vladati, ne zasluži
svobode.
Iz Amsterdama poročajo: Ogrski ministrski predaednik Wekerle jc rekel v nižji zbornici, da nima nova pogodba mc<l Nemčijo in Avstrijo drugega namena, kakor še bolj utrditi obrambo obeh držav. Dalje je dejal, da pogodba še ni formalno sklenjena in da bodo vlade imele priložnost razpravljati o njej.
Berlinski "Vorvvaerts" piše, da slijancn. ki temelji le na dogovoru dveh monarhov, ne mort biti nič več kakor hišica iz kart.
Razni nemški prim i, ki bi bili vsaj nekaj časa radi kralji, bi se morali zeit» podvizati. Kajti po vojni bo njih glorijc menda konce.
Med Nemčijo in Rusijo jc mir. A na severu in na jugu sc tepo Nemci z Rusi. Vsekakor zanimiv mir.
Iz Pariza p« ročojo: Pojavila se jc govorica, ki se ponavlja, c»a so nastali upori v nemški armadi na zapadni fronti. Nekateri francoski vojaški izvedenci tidijo, da jc morda v tej govorici pojasnilo, ankaj da sovražnik odlaša ponovno ofenzivo.
Vest iz Moskve pravi, da je sovjet cdgovoril na nemški ultimrtum, da jc pripravljen razorožiti črnomorsko floto pod pogojem, da Nemci izpraznijo Scbasto;»ol. Dalje je sovjet voljan sprejeti posredovanje Nemcev med velikorusko in transkavkaško republiko.
Iz Rima poročajo, da jc v Italiji vsak moški od lfl. do 45. leta v službi armade ali mornarice: Več kakor štiri miijone mož jc po«l orožjem rn Italija ima danes na bojišču več vojakov kakor jih je imela kdaj poprej.
Celo slepel, gluhonemci in drugače pohabljen imoški so v vojaški službi, kajti vsakdo jc dober za nekakšno porabo. Slepci na primer služijo kot učitelji oslef>elim vojakom.
Po vesteh iz Moskve je sovjetska vlada po-trdila poročilo, «la jc bil Nikolaj Romanov, bivši car, preseljen s .svojo ženo in en«) hčerjo iz Tobol-ska v Jckatcrinoslav, ko je prišel sovjet na sle«! zarotnikom v Sibiriji, ki so hoteli Romanova osvoboditi. Aleksij Romanov, Nikolajev «in, je ostal v Tobolsku vsled slabega zdravja. Sedanje hilavi&če prejšnjega carja je majhna hišira,zastražena z rdečo gardo, ki ne pusti nikogar blizo brez posebnega dovoljenja. Nikolaj in njegova žena imata samo enega služabnika. Pred kratkim se je Nikolaj pritožil, da jc straža precej surova. Sverdlov, predsednik « entralncga odbora v so-vjetu in član kabineta, je dejal, da se mora Romanov sprijazniti z dejstvom, da je jetnik sovje-ta. Vest dodaje, da bo končna us«>da bivšega rh-skega carja kmalu «>dločena.
Iz Bcrihla poročajo, da se je pojavilo ostro .msprostvo med kancclarjem Hertlingom iii generalom liUdcndorffom zaradi nove nemško-av-strijske pogodbe. Lndendorff zahteva, da mora biti pakt podpiran in veljaven, medtem ko sc Kancelar protivi, da bi imela utilitaristična oblast prvo besedo.
"Zuerchcr Zeitung" piše, da zahtevajo nemške vojaške oblasti od Poljske 100.000 glav živine vštevši 30 (>00 prešičev. Zahteva predstavlja eno petino vse živine na Poljskem.
Iz Berlina poročajo: General Skoropadski, l:i sc jc bil pred par tedni proglasil za <i?ktator-ja 1 krajine, je obležal nevarno ranjen v pouličnih bojih v Kijevu. Vstaškc čete so oblegale njegovo palačo in ga prisilile, da je prišel na piano. Vsa Ukrajina je v uporu proti Nemcem. General Kichhorn, poveljnik avstro-nemških čet v Mali Ku siji, jc dobil povelje iz Berlina, da zsduši upor /. železom in krvjo. Pričakuje se, «In bodo zdaj nemške vojaške oblasti uzurpirale vlado v Ukrajini, ako' se jim posreči potlačiti revolto.
Iz Ženeve poročajo: Po vesteh, ki prihajajo iz Nemčije, je posneti, da sta nemški kajzer in avstrijski cesar na zadnji konferenci razpravlja-!a tudi o uničenju ruske republike rn o življenju starega carizma. Vesti o tem, kaj naj se zgodi z bivšim carjem, si precej nasprotujejo. V c-nem poročilu je «"itati, da bodo boljševiki «lovo-lili Nikolaju, da odide s svojo familijo v Švico; drugo poročilo se pa glasi, da bo Romanov na zahtev«» mnogih krajevnih so v je tov postavljen pre«! vojno sodišče v Moskvi. Nikolajev sin Aleksij je baje nevarno bolan.
Pravi socialist hoče poznati te lave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rec.
Scvrrovti idruvil.t vrdr/ujeio /dravje v druzin.ih.
Vaše zdravje t
zahteva snsinost ln natančno * ravnam« pri vseh zdravniških predpisih in nasvetih. Da vam bo mogoče odstraniti marsikako bolečino, ki preti od vseh etrani na vas kot hud sovražnik, bodite vsled tega vedno pripravljeni, lmejts vedno pri rokah
evera's
AntUepsoL
s
To je izvrstno higijenično in anti-sspUdno sredstvo, ki naj bi se rabilo sleherni dan pri upiranju ust, pr grgljanju. pri izpiranju ušes, nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otiskov. To zdravilo vam hladi in leči bolestno dele in srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. Cena l&c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
PAZITE IISI HRANITE
Nurudni izrek pravi: "1'szito na vsi Mi denar za črne «ln« v«." To pomenje toliko kskor prvo pazite in hranite doktor ste A« rti rs vi In mladi, dit boste imeli sekaj za »tare iu onemogla leta.
V na k človek morit |inziti in hraniti, ke I« to j« ««lina pot, ki va» vodi v neodvisnost. Prvi «lolsr, ki ga dat« nastran, se lutiko ceni kot iteiueljni kamen poslopja z a ksteriro vsaki stremi. Dobio je vedno imeti na pametu nsro«lni izrek ki pravi: "Zrno do zina pogača: kamen um kamen palača". Najtežje je počet «k sli brez početka ni uikdur ničesar. Zatifej pričnite vlsgati vnš denar še danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo iu varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjiiieo.
Mi sprejemamo denar na lirauiino vlogo in plačamo po 3% obresti otl njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Busijo in Francosko.
1'rotlajeiao j.rve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Nprejemo upise rs parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenue, Chicago, IU.
Kapital, vloge in prebitek znala nad S«,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law •
Zastopa na vseh sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Central Hotel
Conemaugb, Pa*
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Ali veste za letovišče Martin Po t o k ar jat Seveda. To je "VIL LAOE INR ' s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak "t studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Offden Ave., blizo cesfne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska .številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 469 6MN0 AVE., V KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Ava., (Adv.)	Chicago, lil.
8L0VEN0I
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PÔD-PORNI JEDNOTL
Naročite ai devnik "Prosve ta". Lirt stane za celo leto pol leta. pa $1.50.
Vhtanavljajte nova društva. De* set članov (ic) je treba ¿a novo društvo. Naslov za list in za tajil iatvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, ni.
Dr. W. C. Ohleudorl, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni ia ranocelnik.
Zdravniška pretakava brezplačna — pla "ati je le zdravila. 1924 Blue Island Ave., Chicago. Uredujo od 1 do 3 po
;k>1.; od 7 do 1) «večer. Izven Chieaga život» boluiki naj pišejo slovensko.
".ANIMIV ČLANEK O NADZOROVA NJÜ BANKE Z V ANE "CULARINO HOU8E". Ha j to pomeni za ljudstvo, če je banka ¿>od nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Olearing House, so podvricne strogemu nsdzorovanju od urndnikov tega zavo • ia. Pregledovanje računov in imetja »e mora vriiti najmanj enkrat na leto. Izvodenci natančno prcilčejo stanje vsake banke. Vso gotovino prtiatejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, ne prepri-«'ajo o fondih, ki so naložeui v drugih l»ankah in pregledajo knjige in računo. Če najdejo izvedenci kake slabe ali Ivomljive vrednostne listine, se te ne ntejejo več kot imovina banko. Ako se jo skrčila vrednost bančnega premože-uja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Cc banka drzno špekulira in ho ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vso, kar je slabo, ri-skirano, so mora tnkoj odstraniti in na-•lomsstiti t boljSim. Co vnega t«ga Usti ka hitro no popravi in stori, izgubi vse nadaljuje ugodnosti in pravico, ki, t jih vJ.ivajo banke, katere so zdruiene v ! Jlearing House.
Kedar se «»dvzamojo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. \a drugi strani pa je o banki, ki je i ólanica te zveze, že to dovolj jasen do-1 kaz. da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potoin Clearing Housa jo bil izdelan v Chicngu pred desetimi leti, od kntorega časa na-i prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing llousom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled psnike ali vojske, so ji takoj pri-! skočile na pomoč druge Clearing Houso banke in ji pomagale, dokler sc niso; povrnile zopet normalno razmero. Ta Clearing Houso nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Hous», sprejeli ta načrt.
American Btate Banka je v zvozi s tem Clearing Housom, je po«l njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te bsnke, kateri poda vsako loto pet popolnih računov.
American Btate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet dotajliranih računov o stanju Banking Departmenta državo Illinois.
Napravite NASO banko za VA&O banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga ielite.
Vpraiajte za soznsm naših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam SIOO.UO in 1500.00 zlatih hipoteČnih bondov.
Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
2144-50 Blue Islen« Avenue. Chicago, IU
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
|Z~ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, ka^e, re-
o (alije. uniforme, pečate in vse drugo o obrnite se na svojega rojaka
JF. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejtiicte zasloni.	Vse delo garantirano.
>»»»»»»»♦«#»sesas $sssssssssassisesse
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Hkoro ie 80 let se Trinerjcva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in eislanje od strani številnih «nIjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo sc dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek uam je spodbil še zadnji steber iu morali smo eeao nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, «la v sedailjosti, ko moraino veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarju stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila o«ljemalcein vse kar več pla čajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker urini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih jo devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti ftelodec in odstrani i/, notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebno in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevl leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice tm- krasno žare. o rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavoboln, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih ueprilikali, ki rade nadlegujejo ionske ob pretnrmbi žit ja ali rudarje in drugo delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite tn lek, boste našli v njem neprecenljivo vreflnost. Dobite jc v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koron bolečine, zato pa je zlaati v slučnju protina. ali revmatizmn, nevralgijo, lumbago, otrpelosti glešnjov in drugih, najhitrejša in gotova pomoč, .lako je dobro tudi v zadev«h odrgnin in oteklin itd., tudi zh drgnenje živccv in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal Loomia in 18.
Mita	ji
lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
jr Izvrstno ln prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla iu ust; istotako za «'Učenje ran, izpuščajev In drugih kotnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trlnerjeva tdravila na mednarodnih rszsta vah: Gold Medal- San Francisco 1016. Orsnd Prix—Panama 1016.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHF.MIST
1333-1343 South Ashland Ave. , Chicago, III.
'/AWWWVWW