Poštarlna plačana. Štev* 10. Posamezna štev. Din V Ljubljani, v »etek dne 7. marca 1924. Leto VII. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naroinlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15*—$ celoletno Din 39'—. Pred polomom radikalskega režima Iz Beograda prihajajo vesti, da je opozi- ; na kak nasilen način obdržali na površju, cijski blok gotova stvar. Med opozicijskimi | Težko je pustiti korita, t»žko je pustiti vlado, strankami je dosežen glede skupnega nasto- j o kateri so radikalci že mislili, da imajo mo-panja popoln sporazum. Nobene radikalske 1 nopol nanjo. S padcem korupcijske radikal-spletke ne bodo mogle več preprečiti tega • ske vlade bo tudi prišlo na dan marsikaj, kar bloka, katerega, glavna naloga obstoja v tem, da vrže sedanjo radikalsko vlado, ki je s svojimi metodami prinesla nad državo le zlo. V opozicijski blok, katerega vodijo demokrati, vstopijo med drugimi tudi radičevci in j . . -, . - , , . , klerikalci. To sta oni dve stranki, ki sta svo- j <' imaJ°< odnof'° s' ^ obetajo od ječasno s tako zvanim Markovim protokolom radijskega re/.ma gotove koristi. Zammivo pomagali vpostaviti radikalski režim, to je f fudl vprašanje, kaj boc 1 r - loma radikalskega režima napravili zavezniki slovenske radikalije, to so ravniharjevci, zeleni generali in voditelji ostankov narodno-socijalistične stranke. Skoro neverjetno se zdi, da so se t' prijateljčki pričeli družiti z radikalijo baš v času, ko je začela radikalska sila že pokati in je gotovo nad 99 odstotkov vseh Slovencev bilo že enodušnega prepričanja, da je radikalska vlada postala neznosno zlo, ki ga je treba čim prej odpraviti. Ali je bila to pametna politika omenjenih radi-kalskih zaveznikov? Kaj so n. pr. zeleni generali pričakovali od tako bedastega početja, ne bo baš najpiijetneiše za raclikaiske voditelje. Še eno posledico bo imel padec radikalske vlade, to je popoln pok in že itak neznatne slovenske radikalije, katero tvorijo največ ljudje, ki imajo, odnosno si še obetajo od radikalskcga režima gotove koristi. Zanimivo to je ie tudi vprašanje, kaj bodo v primeru po- isti režim, ki ga pomagata sedaj rušiti. Razume se, da pogajanja za opozicijski blok niso gladko potekala, ker se v njem združujejo za neko skupno delo silno različne stranke. Mnogo časa se ni vedelo, ali bodo klerikalci šli z opozicijskim blokom ali ne, ker se je vedno dogodilo kaj, kar je vzbujalo sum, da so klerikalci tihi zavezniki radikalije. Znana je zadeva s Kmetijsko družbo. Sedaj so se klerikalci odločili. Ali bodo sedaj odkritosrčnejši? Dolžnost njihova bi bila, da skušajo popraviti zlo, katerega so sokrivi radi omogočenja samoradikalske vlade, ki je nam še ni in nam ne bo nikdar popolnoma s krivičnim višanjem davkov, s kulukom in z j ;3sno. vedeti so pač morali, da pristašev SKS ugaujanjem riaigrše korupcije na vseh poljih I aa deželi na ta iim ne dobijo, ter s svojo slabo zunanjo politiko nesreča za j pacjca radikalskega režima pričakuje z ne-vse jugoslovansko ljudstvo. j strpnostjo ogromna večina jugoslovanskega Radikalskernu režimu bije zadnja ura, za-1 ljudstva, ki si bo nedvomno oddahnilo, ko bo to bodo radikalci poskušali še vse, da bi se; radikalska nesreča za nami. na železničar® Naša država je oblagodarjena z radikal- [ skim režimom, proti kateremu danes vsta-! jajo vsi sloji in vsa plemena; izpregledujejo! ga že sami Srbijanci, kjer je glavna sila ra- j dikalije Vedno češči in vedno močnejši so glasovi, da je radikalski režim za državo in narod zlo, ki ga je treba odpraviti. Zlasti grenko občutijo državni uslužbenci radikalsko samosilnost in brezobzirnost. Radikalija ravna z državnim uslužbenstvom kakor s sužnji. Sramotne so plače, a še te se ne izplačujejo redno. Danes ni noben državni uradnik, ki ne poje raclikaiske pesmi, varen, da ga ne bodo lepega dne postavili na cesto. Vrhu tega se hoče danes tako rekoč nasilno privesti vse državno uslužbenstvo v radikalski tabor. Zadnje čase se dogajajo posebno na bivši južni in državni železnici pravi turški škandali in korupcije, kakršnih ne more poštenjak beležiti brez ostrih besed. Plače državnih železničarjev se enostavno zakasnijo, tako da reveži, navajeni sicer stoterih razočaranj, obupujejo in mnogi prvi hip pričenjajo v obupu verjeti, da plač sploh ne prejmejo. Posebno južne železničarje pa še straši redukcija, o kateri se še ne ve, koliko žrtev bo zahtevala. Pred radikalijo danes trepeče naj-zadnejši državni uslužbenec. Posebno značilno za radikalsko vlado je ravnanje z osobjem bivše južne železnice, ki je prešla v državno upravo. To osobje bi se moralo izenačiti v dolžnostih in pravicah z osobjem državnih železnic. Izenačenje se je sicer izvršilo, toda le^v onih točkah, kjer so bivši južni železničarji imeli več pravic nego državni. Bivšim južnim železničarjem so se vzele vse prejšnje ugodnosti, toda niso sc jim dali prejemki, kakor jih imajo državni železničarji. Tako se bi v kulturni državi z železniškim osobjem kakor sploh z državnimi uslužbenci ne smelo postopati. Na ramah državnih na-stavljencev in nameščencev je v mnogem oziru razvoj in napredek naše države. Čudne navade, ki jih je uvedel radikalski režim, bodo morale pasti obenem z radikalsko vlado, katere sramotno početje vznemirja že najpo--trpežljivejše ljudi. . ■ 1 ] Politični pregled Kriza radikalskega režima traja da* lje. Seveda, radikalci ne bi radi pustili' vlade, od katere imajo toliko koristi: njeni člani in ožji prijatelji, država pa ogromno škodo. Do kdaj bodo take raz* mere trajale? Vsi, ki politične razmere v državi poznajo, pravijo, da pride kmalu polom radikalstva, ki predstavlja po zadnjih volitvah samo eno tretjino glasov in se drži na po* vršju. ker radičevski poslanci ne gredo v parlament. No, sedaj pa pridejo men* da tudi ti, in potem je konec radikalske vlade. Seveda nastane potem vprašanje: kako bodo skupno vladale sedanje opo* zicijskc stranke, ki se med seboj silno razlikujejo. Mislimo, da se bo mogla iz opozicijskih strank sestaviti lc čisto nepolitična vlada, ki bi imela nalogo, da odpravi naravnost neznosno korupcijo, ki se je razpasla po državi, da uredi upravo, odstrani korumpirano uradništvo posebno v Juž* ni Srbiji in predkumanovski Srbiji. Glavni pomen nove vlade bi pa bil, dal bi ta vodila nove volitve. Zavedamo se tega, da ni tako lahka' stvar, urediti javno upravo v naši državi.^ V Srbiji nimajo dovolj strokovno iz* obraženih uradnikov niti za predkuma* novsko Srbijo, ker je to bila mlada drža* va in vojne zadnjih let so požrle naj* boljše sile. Se manj strokovno izobra* ženili uradnikov je za južne dele države, za nekdanjo staro Srbijo in Macedonijo ter za Črno goro. Vrhu tega pa so radi*: kalci sposobne uradnike preganjali, ako niso bili v njihovi stranki, in nastavljali na odgovorna mesta popolnoma nespo* sobne ljudi, ki so se dobro zavedali, da bodo v službi samo dotlej, dokler traja radikalski režim. Zato ti ijudje tudi po* šteni r.iso bili, temveč so odirali ubogo ljudstvo, kar se je dalo, da bi si napra* vili denar! Pri nas tega ni bilo, ker ima* mo dovolj sposobnega uradništva. Nesposobno, strokovno neizobraženo uradništvo naj se najprej odprav^ Izčuj 5ti]0 naj se ministrstva, kjer gospodarijo Sami prijatelji in sorodniki radikalskih ministrov. Ako nova vlada izvrši vsaj to nalogo, ji bo ljudstvo lahko hvaležno. Nove volitve naj pa prinesejo zmago demokratom, tej edini stranki vsega naroda, ki bo mogla urediti državo na evropski pod« Iftgi. To je edina stranka, ki se razteza na vso državo in šteje med svoje pristaše najboljše Jugoslovane. Radikalci bodo v Srbiji, kjer jc bila do sedaj vsa njihova moč, nedvomno močno padli, kakor hitro ne bodo več sami po svoje vodili voli* tev. Ljudstvo tudi v Srbiji izpreglcduje, ko občuti na lastnem hrbtu nove velike davke, kuluk in druge prijetnosti radi* kalskega režima. Nova vlada bo vršila popolnoma svobodne volitve, kakor se to mora vršiti. Iz novih volitev izide, ka« kor lahko upamo, taka narodna skup? ščina, ki bo resnično delala za ljudstvo In za prospeh države. Z Italijo sc vrše sedaj gospodarska pogajanja, pri katerih stavljajo Italijani naravnost pretirane zahteve. Povsem je podoba, da bi Italija rada napravila iz 'Jugoslavije „ . , , .. " J svojo kolonijo, ki bi jo politično in posebno gospodar* sko tako izkoriščala, da bi mi bili pravi njeni sužnji. No, to se ne bo zgodilo, to so samo pobožne želje rimskih mogotcev, ki vidijo, da je njihova dežela pre« majhna, pa hočejo dobiti v sosednjih dežeiah krtih za svoje lačne ljudi. Fabri« kc bi radi ustanavljali pri nas, da bi lahko zaposlili svoje brezposelne delav« ce, velike olajšave bi imeli radi za uvoz svojega blag« v našo državo. Tako si Italijani zamišljajo trgovinsko pogodbo z nami, ampak naši zastopniki bodo pač gotovo videli, kam pes taco moli, in bo* do odklonili italijanske predloge. Jugo« slavija je bogata država, ali denarja ni* ma dovolj, da bi se mogla vsa ta na* Bajtarjevega Rjavčka izpoved (Resnična dogodbica. Napisal Goričan.) Pri Bajtarju so obhajali tako zvani domači praznik: pitani ščetinar je moral žrtvovati svoje enoletno življenje za blagor Bajta-rice, svoje rediteljice, in za njenega sina Gašperja, katerima je bila vse leto edina skrb, kako bi pripravila svojega «Rjavčka» — tako sta ga krstila, ko sta ga prinesla iz sejma — na ta izredni dan, da bosta imela kar največ koristi od njegove smrti. Takrat je dopolnil Gašper svoje osemnajsto leto. P j telesu je prekosil marsikakega junaka, duševno pa je ostal sirota — slaboumen. Branje in pisanje mu je bila nedosegljiva umetnost, šteti pa se je navadil do deset. Denarja ni poznal; krono je cenil više kot petdeset krajcarjev in goldinarja ni hotel nikomur izmenjati za dve kroni. Groš in dvo-jača sta imela pri njem veliko veljavo. Bajtarico, njegovo mater, je stalo obilo frtida, da ga je pripravila na prvo izpoved. Po dolgem in skrbnem navodilu ga je končno peljala v cerkev pred spovednico. Ko je bilo treba vstopiti, mu je namignila, da naj poklekne pred spovednika. Gašper jo je sicer Ubogal, toda ko je duhovnik odprl linico, se ravna bogastva izkoriščati z lastnimi sredstvi. Sicer pa je najboljše, da si na« jamemo v inozemstvu posojilo in z njim delamo lastne tovarne, kakor da bi pu« stili Italijane med nas, da bi oni izkori« ščali naša prirodna bogastva. Tudi Ita* lija včasih ni imela svojih tovarn, koli* kor jih je rabila, ali sčasoma jih je vendar dobila. Dobili jih bomo tudi mi in naša naravna bogastva bomo sami izkoriščali v našo lastno korist, da bo zavladalo blagostanje pri nas, ker so dani za to vsi pogoji. Italija naj nikar ne misli, da smo mi tako neizkušeni, da se bomo dali prav temeljito potegniti! Smo že dovolj pre« stali in naše izkušnje so dosti velike, da bomo gledali v Italiji vedno le to, kar je v resnici: zemlje lačna soseda, kiji je treba vedno gledati na prste. Bolgarska se tudi repenči. Javno go« vorijo bolgarski ministri, da jim je samo do tega, da bi Bolgarska živela z našo državo v najboljšem prijateljstvu, tajno pa ravno ta vlada dela proti nam, kjer le more. Sreča za nas je, da te bolgarske intrige proti Jugoslaviji nimajo nobenega uspeha, ker Bolgare povsod prav dobro poznajo in jim ne pozabljajo tega, da so se v svetovni voj? ni pridružili Nemčiji, Avstriji in Turčiji. Ker Bolgarska ne sme imeti stalne ar« made, je sedaj milo prosila medzavez« ni.ško komisijo v Parizu, da bi se ji do« volilo postaviti stalno armado, češ, da ne more s samimi orožniki vzdrževati reda in miru v državi. Pa se ji je od« govorilo, da se mora držati brezpogojno vseh določil mirovne pogodbe. Bolgar« ska in Madžarska nikakor ne smeta do« biti svoji armadi, ki bi ju porabili pri prvi priliki proti nam. V Albaniji, ki je tudi naš sosed, nU kakor ne more priti do rednega življe« nja, ker so Arnavti že tak narod, ki ni navajen reda. V glavnem mestu dežele zboruje sedaj ustavotvorna skupščina, je stresel in zakričal: «Mama, nekdo je notri!» ter jo je popihal iz cerkve. Sramote je kopnela Bajtarica ob tem prizoru. Pograbila je dežnik — ob lepem vremenu ji je služil za palico — ter je lezla proti vratom. Odprla ga je pomotoma, še preden je prišla do izhoda, zmerjaje na desno in levo, ker ni mogla skozi vrata, misleč, da jo kdo zadržuje ter jo šiloma vleče nazaj. Doma pa je robato oštela svojega Gašperja, ki se ji je nagajivo smejal ter je nazadnje zakrožil pesmico, katero edino se je od fantov napol naučil: «V kamrici na tablici — moje srce---» Od takrat je Gašper poredkoma hodil v cerkev. Držal se je podnevu pri materi v leseni koči, ki je okajena in razdrapaua slonela ob cesti na nizkem bregu, ponoči pa je oprtal koš, da nabere živeža za Rjavčka in za dvoje kokoši, ki sta jih redila. Vedel je natanko, na kateri sosedovi njivi raste lepša koruza, boljši krompir in debelejše korenje; poznal je pa tudi vsako skrivno stezo, kjer je ob najmanjšem šumu izginil kot jerebica. V tem oziru je bil slaboumni Gašper spret-nejši od marsikoga v okolici. ki pa kar ne pride naprej, in ima mnogo tajnih nasprotnikov med Albanci. Te dni je bil izvršen na vladnega predsed* nika atentat. Albanija je že od nekdaj dežela nereda in atentatov; v tej deželi nikdar nihče ni bil varen svojega življenja. Tudi sedaj, v dvaj* setem stoletju, ko so tudi Albanci do« bili svojo svobodno državo, ne znajo te države urediti na nikak način. Dopisi JEŽICA PRI LJUBLJANI. Sobotnega predavanja gdč. Zemljanove o gospodinjstvu se je udeležilo 86 oseb, med temi nad 60 deklet. Predavateljica je pripovedovala o razvoju kuhinje tekom naše zgodovine in nato s silno privlačnostjo uvajala bodoče gospodinjice v pravilno pripravljanje mesne juhe, prikuh, različnih omak, razpravljala je o važnosti zelenjadne hrane za zdravje krvi in zdravo rast kosti, kako je treba kuhati bolnikom, o različnih čajih, o načinu konser-viranja sadja, gob, paradižnikov, jajc itd. V skoro ceiournem razgovoru je pojasnjevala vprašanja navzočih in rešila marsikatero skrbi, ki jih ji napravlja kuhinja ob pustnih dneh. Po končanem predavanju se je sporočil navzočim uspeh predpriprav za gospodinjski tečaj v jeseni. Zanj se je priglasilo 12 deklet. — V soboto 9. marca točno ob 8. uri pa se vrši pri Ruskem carju predavanje g. ži-vinozdravnika Pestotnika o prvi pomoči živini v nesreči. Vabimo predvsem naše gospodinje in gospodarje, da v čim večjem številu posetijo to koristno predavanje. J. K. LUKOVICA PRI DOMŽALAH. (Pismo brdskega župljana.) Flajšmanova obitelj v naši Prapeški vasi je nedavno prejela iz Bosne žalostno sporočilo, da je 311etni sin Francelj umrl nagle smrti radi zastrup-ljenja krvi. Rajnki Francelj je bil moj najboljši prijatelj že iz šolskih klopi. V gradu Krumperku, nedaleč odtod, se je izučil vrtnarstva in je nato v tem svojstvu služboval Navihani Klančar, Bajtarjev sosed, si je veliko prizadeval, da bi izsledil tatu, kajti vsako jutro je našel na polju nove sledove ponočne tatvine. Njegovo sumničenje je letelo sicer na Gašperja, a zalotiti ga ni mogel, zato ga tudi ni smel javno prijeti. Izmislil pa si je zvijačo . . . Biio je pozno v jeseni. Klančar je bil na-prošen, da zakolje Bajtarjevega prašiča. — «Krščena mast!» je zarobantil v svoji prirojeni šaijivosti nad Bajtarico, ki je pohlevno kot kužek prilezla v njegovo hišo. «Rad vam ustrežem, mama, komu drugemu bi se od-rekel.» — Bajtarica je imela namreč edina v okolici prednost, da so ji poleg drugih priimkov tudi splošno rekli: mama. «Pa pridi, Matija,» se je poslovila ter jo je sključeno rinila domov. Med potjo je zopet pobirala zavitke in škrnicelje — kakor vselej, ko je stopila na cesto — odvijala jih je ter metala jezno od sebe. Otroci so namreč izrabljali njeno poželjivost po tujem blagu s tem, da so ji podtikali v papir zaviti pesek in živalske odpadke. «Jutri bom ujel tatu», se je Klančar oddahnil po njenem odhodu. In že je imel tudi izgotovljen načrt, s katerim jo je drugo jutro mahal s sekiro in cekarjem na rami oroti Bajtarju v Gorico. fia znanih gradovih": na Križu pri Kamniku, y Impolci na Dolenjskem in v Bovcu. Seveda je povsod ostal v najboljšem spominu, ker je bil zelo priden in šaljiv fant. V svetovni vojni je mnogo prestal na bojiščih v Galiciji in na tirolski fronti kot telefonist. Nikdar pa ni zatajeval, da je slovenske matere sin in pri vojakih je bil znan kot trden narodnjak. V naši novi državi Jugoslaviji, ki je res gorel zanjo, se je seznanil z agronomom Dolinarjem, ki je bistroumnemu Franceljnu preskrbel oskrbniško službo. Nameščen je bil spočetka na Mokriški graščini ob kranjsko-hrvatski meji, kjer se je tudi poročil. Lansko leto pa je bil premeščen v Gra-dačac v Bosno. Tam se je med dobrim bratskim ljudstvom takoj udomačil in je zaslovel po tem, da zna delati izborne kranjske klobase. Pa ravno pri tem opravku mu je bila namenjena zla usoda. Pred božičnimi prazniki je namreč iz prijaznosti opravil nekemu bosanskemu posestniku furovž in se je po nesreči malo vrezal z nožem v roko. Rana, Ičetudi skoro neznatna, pa mu je tekom kratkega časa vzela mlado življenje. Tudi ta-mošnji zdravnik ni mogel več preprečiti zastrupi jen ja. Njegovo smrt so vsi obžalovali. iV kako lepi prijaznosti je rajnki Francelj živel s svojo soprogo Reziko, se najlepše vidi iz pretresljivega pisma, ki ga je pisala žalostnim staršem. Vem, da bodo pokojnika povsod, kjer je služboval, še dolgo ohranili v lepem spominu. Jaz pa se na tem mestu V duhu poslavljam od Tebe, nepozabni mi prijatelj Francelj, ki Te zdaj pokriva bratska zemlja v daljni Bosni. Dala ti bo lahak počitek, in ta zavest naj tudi tolaži globoko raz-žaloščeno obitelj Flajšmanovo. — V Šent Vidu pri Lukovici pa je 28. svečana umrl znani «Mahničev očka», ki je služil še pod znanim Radeckim in je nato bil vso dolgo vrsto let cerkovnik. Bil je že pri 90. letih in je vedel obilo zanimivega povedati o laških ivojskah in mnogih izkušnjah svojega življenja. O priliki kaj več o tem. Naj mirno počiva Maiiničev očka po mnogem trpljenju, tukajšnji okoličani ga ohranimo v najlepšem spominu! — A. S. DOLNJI LOGATEC. Pred meseci smo" imeli pri nas občinske volitve. Naprednjaki se jih nismo udeležili s tisto agilnostjo, kot bi morali, in tudi brez vsake agitacije, ker je nasprotna stranka kandidirala za župana moža, v katerega smo tudi mi sami imeli zaupanje Žal, počasi uvidevamo, da smo se v njem varali. Naš župan si prisvaja različne pravice, do katerih niti okrajno glavarstvo ali orožništvo ne bi bilo upravičeno. In te so: kako naj se vedemo, kdaj smemo v gostilno, kdaj sme gostilničar gostu postreči itd. In če se nad temi postavami pregrešimo, plačamo lahko kazen. Morda nam bo gospod župan naročil še kakšno vrsto škapulirčkov ter izdal naredbo, da jih nosimo zato, da bi se razlikovali od drugih Zemljanov. Občinska barka tudi ne plove tako, da bi zadovoljevala nas občane. Ni dovolj vseh neznosnih davkov, katere plačujemo davčni oblasti, tudi občinski davki dnevno rastejo. Pred kratkim se je povišal občinski davek na vino. Gostilničarji so bili v toliko prizadeti, da so morali ta povišek plačati tudi v nazaj za že iztočeno vino. Konsu-menti pa smo prizadeti, da plačujemo sedaj 1 dinar pri litru več. — V nedeljo je bilo pred cerkvijo oklicano, da ni res, da bi bilo osem uslužbencev z mastnimi plačami pri občini. Ne bom se prerekal, vendar vsa občina trdi, da jih je osem. Dokler bodo ti ljudje dremali v občinski hiši, ne bo nihče veroval, da niso plačani, pa tudi če g. župan pooblasti samega g. župnika, da naj to še s prižnice naznani. Naj omenim za danes še to: Pred kratkim je prejela občina lepe denarje za odškodnino od Italijanov. Naši občinski možaki ne vedo sedaj, kam bi s tolikim denarjem, zato so sklenili, da napeljejo že tako izčrpan vodovod še do posameznih hiš svojih somišljenikov. Ali bi ne bilo bolje, da še malo počakamo, povišamo občinske davke še za par grošev in ko bo dovolj denarja, napravimo cestno železnico iz Martin-hriba skozi Dolnji Logatec na Manderge? — Naš Sokol je zelo marljiv. Letošnjo zimo smo imeli več lepih iger in prireditev. Le žal, da pogrešamo sestankov s stvarnimi predavanji. Solze so se ulile Gašperju po širokem licu, ko je Rjavček zaječal pod nožem, ki ga je znal Matija — tako je bilo Klančarju ime — tako spretno potisniti v tolsti vrat, da se je žival po kratkem pojemanju zleknila pred raztrganim hlevom, v katerem je užila toliko zemeljskih dobrot. Gašper se ni upal priti v bližino. Plašno je gledal izza ogla, milovaje ubogega Rjav-čka, borečega se z grozovito smrtjo. Matija je moral porabiti vso zgovornost, da ga je privabil k sebi, ker ga je rabil pri delu; kajti prašiča je bilo treba spraviti v hišo, otroci pa, ki so mu do sedaj pomagali, niso zmogli tolikega bremena. «Kako me otožno gleda,» je potožil Matiji, ko sta ga spravila na ploh. «In zija — celo mrtev zija, kakor bi mi hotel nekaj povedati.* — Zopet jo je mislil popihati v kuhinjo k materi, kamor se je zatekel, kadar mu je pretila kaka nevarnost. «Gašper!» ga je Klančar ujel za roko. :«Počakaj, nič se ti ne bo zgodilo. Sediva in pomilujva ubogo živalco. Veliko je trpela in njene bolečine še ne morejo biti prestane, ker te gleda in zija, kot bi imel besedo na jeziku. «Ali bo oživel?* je vprašal Gašper, ki se je spomnil groznega dogodka, ko je vrgel mačka na cesto, kjer je obležal in «poginil»; čez nekaj časa pa se je dvignil in pobegnil v gozd. In ta maček nosi od takrat vraga na repu, ki se zasveti, če ga ponoči drgne z roko. «Mislim, da ne bo oživel,» ga je tolažil, «raje bo poginil, ker ve, da mora poginiti. Sicer pa je v njem še nekaj življenja in najina dolžnost je, da ga rešiva grozovitih muk.* «Midva?» se inu je Gašper nezaupno odmaknil. «Vi in jaz?» «Midva, ti in jaz,* je potrdil Klančar. «Vidiš, žival je nedolžna ter si ne more pomagati, človek pa ima razum. Vsekakor ima Rjavček nekaj na vesti, kar bi nama rad zaupal, če bi mogel govoriti.* «0, jemnasta, boter!* je Gašper odskočil v vežo. «Kaj naj storim? Kdo me bo branil? Kara naj se skrijem ?» Milo je gledal z enim očesom Klančarja, drugega pa je sukal in napenjal, iščoč skrivališča. «Tiho, jaz te varujem!» je Klančar tekel po stopnicah pod streho, odkoder se je vrnil z dolgo leskovo šibo. — «Ne boj se, Ga-šperček! Ta šiba ima čudovito moč; nekaj udarcev in Rjavčku bo odleglo. Prej pa mora povedati, kaj ima na srcu; stavil mu bom nekatera vprašanja in ti moraš odgovoriti.* Radi tega prosimo, naj K JD^oSTTasa 30 časa poslala tudi k nam gg. predavatelje.' Uspeh bi bil gotov in pokazalo bi se, ds Dolnji Logatec ni tako črn, kakor izgleda. KRKA PRI VIŠNJI GORI (Dolenjsko^ Dne 1. marca je bil tukaj na Vidmu poleg cerkve običajni sejem za živino in blago. Pri-j šlo je obilo ljudi, kakor je na Dolenjskem sploh navada, da so sejmi dobro obiskani.• Prišli pa so tudi trije hrvatski igralci, ozi«, roma sleparji. Eden izmed trojice je igral yfj tako zvano « kroglico*, druga dva pa sta z začetkom vabila ljudi k igri na ta način: prvi, stavil 1000 Din na kroglico in je seveda do* bil 5000 Din nazaj; nato je drugi stavil 1000 Din in je zopet dobil 5000 Din kakor prvi, povrhu pa še srebrno uro. Ta dva po-Četna vzgleda sta zadostovala, da se je ljudstvo v navalu začelo gnesti pred sleparsko mizo. Stavilo se je spočetka po 10 Din, ko pa so sleparji uvideli, da imajo pred seboj lahkoverno in nezavedno množico, so pristojbino povišali na 100 in 1000 Din. Strašne posledice niso izostale: Neki mož, ki je prodal par volov za 54.000 kron, je zaigral vse do zadnje krone. Istotako drugi, ki je prodal kravo za 24.000 kron, tretji 20.000i-kron, četrti 15.000 kron, peti 12.000 kron, šesti 8000 kron, od 8000 do enega tisoča kron pa jih je bilo cela vrsta, tako da so sleparski igralci od 10. dopoldne do 5. popoldne oskubili lahkoverneže za nad 300.000 kron! Ko so uvideli, da je ljudstvo začelo spoznavati njihovo sleparstvo in so jim tla postala prevroča, so jo hitrih korakov vf spremstvu orožnikov odkurili v vas Gmajna^ kjer jih je čakal najeti voznik in so se v diru odpeljali v Stičino. Ker ta primer ni pnd, saj dotični sleparji hodijo od sejma do sejma po vsej Sloveniji in prisleparijo ogromne vsote, se prosi pokrajinska uprava in vse druge oblasti, naj temu sleparstvu posveti pozornost. Ako pa imajo morda celo kako oblastno dovoljenje za svoje nečuveno odi* ranje, naj se tako igranje enkrat za vselej prepove, da se naše nezavedno ljudstvo obvaruje tako ogromne škode! < '«Prav si povedal!* ga je pohvalil Matija ter je skrivaj potresel prašiča. «Vidiš, Rjav« ček pritrjuje, da si govoril resnico. Gorje flJ če bi bil lagal!* — Zopet je nameril z lfl| skovko in glasneje mu je zvenela besedaf «RjavČek, kaj si jedel?*; } «Rožičevo korenje,* je odgovoril srČneje, kajti zaupal Je izkušenemu možu, njegovo modro početje mu je pričelo ugajati. «Kdo ti ga je prinesel ?» je ponavljal na prejšnji način. < .„ »Jaz rr OagpeiV fe Kuhala ga je mama.% POLJANŽ. Enkrat sem vam že nekaj pisal v «Domovino» o našem župniku in o Beri, ki jo od nas kmetov zahteva. Ker vidim, da se v «Domovini», če treba, tudi zavzamete za kmeta in tudi pišete zanj, vam zopet pijem. Pa ne zamerite, če vas nadlegujem in imate z menoj kot neukim človekom sitnosti in popravila v pisavi. Ne smete zameriti, jaz sem še malo hodil v šolo. Pisal sem vam že zadnjič, koliko moramo dajati bere našemu fajmoštru, ki ima najlepši grunt v fari. Nekateri smo se uprli in nočemo dajati. Naš lajmošter pa hoče od vseh imeti, pa če je še tak liberalec. Sovraži nas vse, ki ne trobimo v njegov rog. On ne toži vseh teb, ki mu ne 'dajo bere, ampak se je spravil le na dva, ki se mu zdita najbolj nevarna. Seveda ta pa tudi fte držita rok križem in se branita in se bosta branila, če vse popoka in se potrga. Ta dva, kl jih je vzel na muho, sta samostojneža. Prav grdo, pa vsaj lepo ni, da ju drugi kmetje, ki SO tudi samostojneži in liberalci, ne podpirajo. S tem podpirajo fajmoštra in ne kmeta, 2a katerega gre in pa za njegove pravice. (Tu bi morali stati vsi kot en mož. Ko bi se .Vsi postavili, bi videl, ali bi dosegli to pravico ali ne. Vsi bi morali odločno nastopiti, pa ne samo govoriti in na tihem zabavljati, j«> pa pride po bero, mu pa še več dajo, kakor je potreba. Koliko dobi on od žensk, ki jih ima v društvih. Vsako nedeljo pobira pri njih, zdaj za ta misijon, zdaj za kaj drugega 'doli v Afriki. Potem prodaja zdaj kakšne katoliške koledarje, drugič zopet kaj drugega. Res, nabiranja in «ofrov» ni ne konca ne kraja. Zdaj jih je malo manj, pa tam okrog |x>žiča je bilo prav vsako nedeljo kaj. Zdaj ]e pa napregel za zvonove, ki bodo veljali pajmanj šeststo tisoč kron. Nič ne rečemo, res lepo zvonenje je tudi nekaj lepega. Pred nekaj leti bi jih bil že lahko spravil skupaj, jto je prišel v Poljane, ako bi se ne bil brž .vtaknil v politiko in ne hotel imeti brž orlovskega doma. Za tega mu je bilo več kakor za Zvonove. Zdaj bo pa že drugače. Zvonove je že naročil in v nedeljo je kar oznanil na priž-hici, da bo vsak dal toliko dinarjev kot za Elektriko kron. Le pomislite, kmetje, kaj je J --------—^ danes denar. Nimamo ga več, kakor smo ga imeli takoj po vojni. Pa tudi je danes denar zopet veliko več vreden in bo čez eno leto skoraj še enkrat toliko, če bo tako rasel in dobival na veljavi. Vsi časopisi pišejo tako in bo že res. Kolikor bo denar rasel na veljavi, toliko manj ga bo. Pa ne samo to. Že zdaj pada cena živini, pa menda tudi lesu. Živina in les največ vržeta kmetu. Tu dobi denar, če ga kje dobi. Treba je že zdaj gledati na vsak krajcar, pa kakor zdaj pravimo, na pare. Zdaj pa naj vsakdo pomisli, koliko bo prišlo na enega. Kdor plača 5 dinarjev državnega davka, ta bo dal za zvonove, če bo dal, blizu sto dinarjev. Za majhnega bajtarja je to že denar. Kdor pa plača sto dinarjev davka, bo pa dal blizu 2000 dinarjev. Kdor jih ima, jih že lahko pogreši. Povemo pa že tu, da ni postave, ki bi .ias mogla prisiliti na to. Kdor lahko in rad da, naj da, mu prav nič ne branimo. Zvonove si misli naš fajmošter tako, da se bo po potrebi tudi dolg napravil za nje in bodo nekateri možje dobro stali zanje. Že res, toda kakšne so danes obresti. In če bo veljava našemu denarju tako rastla, kaj potem? Dolg bo pa treba ves plačati. Prav lahko se primeri, da kateri, ki še danes kaj ima, pride prav ob vse. Če se ne bo moglo plačati s tem, kar se bo nabralo, se bo pa zahteval od teh podpis, da dobro stojijo. Med temi skoro gotovo ne bo našega fajmoštra, ki je zelo previden. ŠMARJE PRI JELŠAH. Pri nas se je 24. februarja vršilo zborovanje demokratske stranke v prostorih ge. Planinškove pri Sv. Štefanu. Kot sklicatelj shoda je pozdravil mnogobrojne udeležence g. Malgaj, nakar je podal poročilo g. Vidgaj, ki je obširno raz-razpravljal o sedanji politični in gospodarski situaciji. K besedi se je oglasil g. Špan, ki je pojasnjeval delo dr. Korošca in pa poslanca Vrečka. Kljub temu, da je zborovanje trajalo precej časa, so številni udeleženci prisostvovali shodu do konca, z odobravanjem so sledili izvajanjem govornikov ter soglasno obsojali nezmožnost in nemarnost klerikalnih poslancev, ki so obljubljali svojim ivolilcem deveta nebesa, dosegli pa niso ni- česar ršzen poslabšanja položaja našega človeka. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Na 20. fe- bruvara zvečer smo prišli Čehi vkiiper pri mlini R. v Riicmajncih. Bilo nas je več vkiiper, pa smo se gučali tak eno pa ovo, že ne ven vse kaj, samo to sen se dobro zapuna: V našoj vesi je bilo gostovanje pri R.-ovoj hiši, pa sen jaz reka mojemi pajdaši Jaki: «Pojma tiidi mija gledat, kak se kaj majo na gostiivanji, kak je pri nas navada, da grejo čžhi plečit!» Mija ali resen nesma za toga volo šla, da bi rada kaj mela, samo če bi nama kdo kaj da. Kak srna prišla do hiše, grema v kiihnjo, tam sma včasi dobla od gospodinje vsaki en falat kruha, od zavčina pa vsaki eno krožico jabočnce. Kaj pa je bilo dale, joj, joj! Pri nas je talca navada, če kdo pride plečit, da more tiidi iti malo plesat med gostuvanjšake. Kaj pa je tu blo, dragi bralec «Domovine»? Kda so naj gostiivanj-šaki zagledali, te oa po nama; mija sma se mislila en cajt, da majo špajs, pa sma se grdo norila. Namesto, da bi se od miizike sukala, pa sma se od tistih batin, kaj so nama po glavi kapale. Moj pajdaš Jaka je sko-ča hitro vun, da bo boj pri dverah, jaz pa sen tak hitro ne moga vun priti, pa so me pač vrgli skoz dveri, da jin ne bi predugo napoti bija, te pa še viini par po glavi po-slunli, tak da vam povem, da sen pr moj veri kumer domu prnesa — al, dragi bralec, ne da be se misla pečenke, klobos ali pa kake potice, pač pa batine na glavi . . . Drugi den še sen kumer gor priša, zakaj sma dobla batine, kda sen se začeja štenaerati, da sina sploh pečenke, klobos in potice nider vidla ne. Tistoga pa tiidi pr moj veri po pravice nemrem povedati, ali so že vse pojeli, ali so najč meli ne. Zato pa Vam rečen, moji Hibi l;omar6ti, v Riicmanjce le nikdar plečit ne hote! — Ignac. Priporočajte in širite »DOMOVINO"! «GrešiIa sta oba. — No, in kaj je rekla božička ?» «Meni ničesar. Moža pa je oštevala, ker ni hotel ponoči vstajati ter hoditi na polje, $a bi zasačil tatu.» «Odkod pa veš vse to, Gašper ?» :«Mama so mi povedali. Rekli so, da naj Ž>om na Rožičevi njivi posebno previden.» .«Ali si jih ubogal ?» r;r. :«Pa še kako rad! Kdo pa ne uboga, če .jyjdi, da gre za njegovo korist?» ^ «Izvrstno, Gašper!» Matija je v tretje zamahnil s šibo ter je zaklical: «Rjavček, kaj jfj jedel ?» Gašperju se je povesila glava; tukaj mu (beseda ni hotela z jezika. Toda Klančarju se Je mudilo; skrivaj je dregnil prašiča v rilec, ^Ja je zazijal, česar se je Gašper silno prestrašil. Prepričan, da gre za življenje, je ."plaho, a vendar razločno odgovoril: «Jedel lig —• Klančarjev — krompir.» . .;«Kdo ti ga je nosil ?>> je ošvrknil prašiča. ^ :«Jaz — Gašper. —■ Kopal sem ga z ro- :«Pa koruze si mu včasih' privoščil — ko-fuze z moje njive ?» *Samo plvakrat. .Verjemite, boter!» «Tudi po korenje si hodil — na njivo pod Belnekom?» «Uganili ste, boter. Toda enkrat me je odgnal Korunov pes, ko sem ga nabral komaj pol koša, in mama so me kregali, ker sem se dal odpoditi.» «Saj ni res, Matija!» je prilezla v sobo Bajtarica, ki je zadnje besede slišala pred vrati. «Norec je norec, nikar mu ne verjemi in ne misli, da Bajtarica ni poštena.» «Rjavček je govoril,» je Klančar odložil šibo, «vidva pa molita kesanje.» — Druge trde besede ni dal od sebe in Bajtarica se je oddahnila, vesela, da sosed ni zahteval povračila. «Pa molči, Matija, lepo te prosim! Ti, Gašper, pa kar hitro po drva in jezik za zobe.» — Starka je odkrevljala v kuhinjo, Klančar se je lotil prašiča, Gašper pa jo je s košem ubral proti gozdu, da nabere drv — suhih odpadkov, ki mu jih nihče ni branil pobirati. Hitro se je nabrala okoli njega kopica otrok kot vselej, kadar se je pokazal iz koče. Manjši so se mu obešali na koš, starejši so mu nagajali z groši in dvojačami, nekateri so ga dražili s psovkami in z imeni ter se smejali njegovim odgovorom. «Kaj pa Rjavček?» se je spomnil nekdo izmed paglavcev. «Poginil je — danes zjutraj,» je odvrnil joka je. «Klančar ga je zabodel.» «Pa bo oživel!» ga je Pečarjev, ki je hodil v ponavljalno šolo, cukal za rokav. «Ne bo oživel,» je oporekal boječe. •»Strašit te bo prišel,» so ga plašili otroci; «drevi bo zaropotalo in vso noč ne boš imel miru.» «Nič ne bo ropotalo,» je javkal. *Rjav-ček je rešen. Klančar ga je zagovoril.» 'Zagovoril? Zagovoril? Povej no, Gašper, kako je bilo; dva groša dobiš za plačilo in eno dvojačo,» so otroci silili vanj. «Ne smem,» se je branil, «tega pa res ne smem.» «Ako ne poveš, te nabijemo,» so mu pretili, pobiraje kamenje. Kamenja se je Gašper silno bal. Ta ti prileti po zraku in ne vpraša, kam bo padel, dočim se udarcu lahko izogneš in prestrežeš pest. Ni mu torej kazalo drugo, kakor povedati, kaj je bil vprašan in kako je odgovarjal. * Otroci so ga zvedavo obstopili. Ko je končal, so zagnali glasen krik. Vrbačev Ivan Kmetijski pouk ZAMENA TELET. V poljedelstvu si pomagamo do boljših uspehov tudi s tem, da menjavamo s semenom. Če nimamo dobrega semena, si priskrbimo boljšega od enega ali drugega seseda ali pa tudi iz drugega kraja. Nekaj slič-nega velja tudi za živinorejo. S primerno zameno telet bi prišel lahko marsikateri živinorejec do boljše živine in do večjega uspeha v svojem gospodarstvu. Danes vidimo, da se mnogi živinorejci ubijajo z vzrejo malo-vrednih živali, dočim opazujemo po drugi strani, kako se lepa teleta, rojena po dobrih starših, oddajajo v mesnico. Kaj se res ne da v tem oziru najti ugodne rešitve tako važnega vprašanja, kakor je iz-podreja dobrih telet? Kaj mora res vsak delati le na svojo pest? Ali ni mogoče bolj vzajemnega dela in skupnega pospeševanja za povzdigo domače živinoreje? Tukaj se pač jasno vidi, koliko dobrega dela bi se lahko storilo za napredek naše živinoreje, ako bi se živinorejci med seboj podpirali! Zgodi se, da mora včasih krasna ži-valica pod nož, ker ni nobenega interesenta, da bi jo prevzel v rejo! In to v krajih, kjer navadno manjka lepe in dobre plemene živine! V živinoreji je treba vzajemnega in medsebojnega dela, če hočemo priti s to panogo naprej. Ker imamo v enem in drugem kraju dobrih živali, jih je treba ohraniti in razplo-diti. Po dobrih živalih dobljena teleta naj se privežejo, in če ne more posestnik teleta sam privezati, naj ga dobi njegov bližnji in dalj-nji sosed v rejo, ki je potreben boljše plemene živine. Živali naj se zamenjajo! Slaba teleta naj se oddajajo mesarju, lepe živali po dobrih starših naj se pa obdrže za pleme. Seveda se je treba za vse to brigati in zanimati. Veliko dobrega bi v tem pogledu lahko storili živinorejski odseki pri občinah. iTi bi morali v prvi vrsti skrbeti-za rejo potrebnih plemenjakov. Ravno tako bi si morali naložiti pa tudi to skrb, da posredujejo zameno, oziroma oddajo lepih telet za pleme. Kdor bi hotel priti s pomočjo lepih telet do dobre plemenske živine, predvsem do dobrih krav, bi se obračal na živinorejski odsek, ki ki zbiral potrebne podatke o porodih in stanju tistih telet, ki se nameravajo oddati. Taka teleta bi morala biti v prvi vrsti na razpolago domačim živinorejcem in šele v dnigi vrsti mesarjem. Danes se žal dogaja, da nam gredo najlepša teleta v mesnico, dočim ostajajo po hlevih živali, ki nimajo nobene prave vrednosti za rejo. Kdaj se bo to izpremenilo?! je zgrabil pest blata ter mu ga je, maščujoč se za koruzo, vrgel v obraz. Rožičev Nacek mu je zaradi korenja vzel klobuk, za katerega je moral Gašper na kolenih prositi ter obljubiti, da se ne bo nikdar več dotaknil tujega blaga, kar je tudi vestno izpolnil. Drugo leto spomladi je neprestano deževalo. Potok, napolnjen s studenci in hudourniki, je poplavil dolino, ležečo med tremi vasmi. Voda je segala prav do hiš; česar se je dotaknila, je vzela s seboj. Gašperju je ta povodenj napravila veliko veselja. Napol oblečen jc gazil za deskami in tramovi, plavajočimi po kalni vodi. Služii je groše in dvojače, trdeč, da bo do prihodnjega deževja «obrnil» potok, ki bo tekel proti izviru nazaj. Tega pa Gašper ni mogel izvesti, kajti v vodi se je prehladil — tudi domačega praznika ni več dočakal. Odšel je v deželo, kjer ne poznajo meja ter ne postavljajo mejnikov, ki povzročajo Zemljanom toliko sovraštva in prepira. Če so mu kazen za tatvino tudi tam gori odpustili, ni prišel nikomur povedat; Klan-čar pa še danes rad pripoveduje, kako je pri Bajtarju prašiča «zagovori!». Delavski glasnik V DELO SE SPREJMEJO: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 4 rudarji, 1 vi-ničar, 2 vrtnarja, 1 kovotiskar, 1 starejši ključavničar, 1 avtomonter, 1 modelni mizar, 3 lesni strugarji, 3 pletarji, 1 tapetniik (usnjarski posel), 1 krojač, 1 sodavičar, 1 kuhinjski mesar, 1 plačilni natakar, 5 strojevodij, 5 loptilovodij, 25 vajencev, 1 šivilja slamnikov, 1 restavracijska kuharica, 3 s'už-kinje itd.; pri državni borzi dela v Mariboru: 85 hlapcev in dekel, 12 viničarjev, 1 Švicar, 1 vrtnar, 1 obratovodja za kovaško obrt, 15 orodnih kovačev, 1 železolivar, 1 delavec za poliranje in varen je (švajsanje), 2 urarja, 4 mizarji, 1 kolar, 1 sodar, 1 lesni strugar, 3 gateristi, 3 Žagarji, 2 pletarja, 1 tkalec, 3 čevljarji, 2 mlinarja, 2 slaščičarja, 2 tesarja, 2 tesarski poslovodje, 1 zidar, 14 vajencev, 1 gospodinja k orožnikom, 1 dojilja, 1 šte-parica vrhnih delov čevljev, 1 plačilna natakarica, 3 sobarice, 2 vzgojiteljici, 2 varuški, 1 kontoristinja, 35 služkinj, 32 kuharic, 1 trgovska vajenka itd.; pri Državni borzi dela v Ptuju: 7 poljedelskih in viničarskih družin, 1 vrtnar, 1 fužinski obratovodja, 15 kovačev za orodje, 1 ključavničar, 2 kolarja, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 čevljar, 1 mlinar, 3 dninarji, 1 hišni hlapec, 9 kmečkih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 9 služkinj, 5 vajencev itd. nifcbv Jugoslavije, ki se je pravkar ustanovila v Zagrebu. Opozoril je na pretečo nevarnost uvoza italijanskih in drugih vin, potrebo izvoza domačih vin in nujno potrebo, da se pri sklepanju pogod s tujimi državami upoštevajo potrebe in želje vinogradnikov. Vinogradništvo je važna gospodarska panoga naše države, ki grozi propasti, ako se ji ne utrdijo življenski pogoji. Najizdatnejšc sredstvo za dosego življen-skih ciljev vinogradništva je trdna strokovna organizacija, kateri mora pripadati vsak zavedni vinogradnik. Društvu je pristopilo veliko število vinogradnikov. Končno se je sprejela resolucija, s katero se zahteva, da vlada prepreči uvoz italijanskega vina in da pospešuje izvoz našega vina v tujino. Gospodarstvo VINSKA POKUŠNJA NA GRMU. Agi!no vinarsko društvo v Novem mestu je priredilo povodom svojega letnega zborovanja v prostorih državne šole na Grmu dne 24. februarja vinsko p kušnjo, ki je bila od strani vinogradnikov vse Dolenjske in celo z Bizeljskega zelo dobro obiskana. Udeležilo se je pokušrje 120 posestnikov. Namen te prireditve je bil, da se spozna, kakšno vino, koliko vina in po I aferi ceni imajo vinogradniki na Dolenjskem še naprodaj. Okrog 200 pokušenj vina se je preizkusilo, popisalo in določil se je alkohol. Seznam teh v n je vsakemu interesentu-kupcu na zavodu na vpogled. Ponujena vina so imela 8 do 10 %, boljša 11 in več ter sortna vina 12 do 15 % alkohola. Izbora je bila torej prav velika. Zal, da je bila udeležba od strani kupcev prav slaba, dasi se jim je nudila lepa prilika spoznati v par urah, kaj jim nudi vinorodna Dolenjska. Vinsko pokušnjo je posetil okrajni glavar vladnj svetnik dr. Svetek iz Novega mesta, državni višji kletarski nadzornik g. Gombač iz Ljubljane in več drugih strokovnjakov. Ob priliki zborovanja Vinarskega dru-j štva je kmetijski svetnik g. Skalicky pojasnil } pomen Vinarskega društva kot člana vse-I državne velike organizacije Zveze vinograd- TRŽNI PREGLLED. ŽITO. Ponudba in povpraševanje sta enako si; ba. V Vojvodini so bile te dni nastopne cene: pšenica 335 Din, ječmen prvovrsten 320 do 325 Din, oves 240 do 245 Din, turščica 255 do 260 Din, moka fina 580 do 585 Din, otrobi 190 Din. ŽIVINA. Cene živini so v splošnem nekoliko oslabele. Na zagrebškem sejmu se je trgoval kilogram žive teže: voli, prvovrstni, 14 Din 50 par do 15 Din 50 par, drugovrstni 13 Din do 14 Din 50 par, tretjevrstni 11 Din 75 par do 12 Din 50 par, krave prvovrstne 13 do 14 Din, drugovrstne 11 Din 50 par do 12 Din 50 par, teleta 16 Din 50 par do 17 dinarjev 50 par, svinje prvovrstne 27 Din 50 par do 29 Din 50 par, drugovrstne 25 do 26 Din, slabše 21 Din 50 par do 22 Din 50 p?r. KRMA. Cene so oslabele. Na zadnjem zagrebškem sejmu so bile nastopne cene: seno 75 Din do 112 Din 50 par, otava 125 do 137 Din, rMelja 112 do 137 Din. V Celju je bilo sladko teno po 100 Din, a polsladko seno po 75 Din za 100 kg. JAJCA. Cene slabijo. Povprečna cena v državi je 0.90 do 1.25 Din za komad. UMETNA GNOJILA se živahno kupujejo. Povprečne tene: superfosfat 135 do 140 dinarjev, apneni dušik 300 do 325 Din, 12 do 15odstofr.i kajnit, 70 do 75 Din, 17 do 18od-stotna 'ihemasova žlindra 170 do 180 dinarjev, 40odstotna kalijeva sol 160 do 165 dinarjev za 100 kg. — Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 4. t. m. (v devizah): 100 avstrijskih kron za IP/4 pare, 100 italijanskih lir za 341 Din 37 par do 344 Din 37 par, 1 dolar za 79 do 80 Din, 100 francoskih frankov za 323 Din 10 par do 328 Din 10 par, 100 češkoslovaških kron za 229 Din 60 par do 232 Din 60 par, 100 švicarskih frankov za 1378 do 1388 dinarjev. —.• Obtok bankovccv v naši državi je znašal dne 22. februarja 5 milijard 694 milijonov 900 tisoč dinarjev. — Vprašanje Državne kmetijske banke. Iz zadružniških krogov se čujejo glasovi proti sedanjemu načrtu Državne kmetijske banke. Ne le, da se sploh ne odobrava način reševanja kmetijskega kredita s pomočjo državnega zavoda, nego je tudi načrt že sam na sebi površen. Ako se Državna kmetijska banka po tem načrtu oživotari, ne bo imelo kmetijsko prebivalstvo mnogo od nje. Na kak način se bi dajala posojila kmetu, iz načrta ni jasno razvidno. Ako se hoče s to banko koristiti kmetom vse države, se morajo o tvoriti takoj v početku podružnice v vseh večjih središčih države. Iz načina, kako je dajanje kreditov predvideno v tem zakonskem načrtu, se da sklepati, da je imel sestavljalec pred očmi v prvi vrsti koristi stranke, ki je načrt započela. Projekt je sestavljen tako, da more stranka, ki je na vladi, doseči največji vpliv r.a kmete in njihove glasove vezati nase. Da takšen zavod ne bo uspeval in vršil svoje naloge tako, kakor bi bilo potrebno, je jasno. = Vinski vzorčni sejem se vrši v četrtek dne 13. t. m. v Semiču na Dolenjskem. Priredita ga podružnici Kmetijske družbe Semič in Štrekljevec. Otvoritev ob 12. uri ( po prihodu vlaka iz Ljubljane) po višjem kletar-skem nadzorniku g. Fr. Gombaču. Ker je kakovost «Semičana» lanskega pridelka izredno dobra in so tudi cene vina zelo zmerne (od 4.75 Din naprej za liter), bo sejem gotovo dobro obiskan. Izmed vseh dolenjskih vin je okusen in zdrav «Semičan» povsod najbolj priljubljen. Gostilničarji, ne zamudite ugodne prilike za nakup dobrega domačega vina! = Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra 1.1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporečnost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu, in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje ter majhno nagrado v denarju. Gospodarska praksa ie izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1924. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje na prosta mesta. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjm šolskim iz-pričevalom ter izpričevalom o nravnosti je poslati do 20. t. m. ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu v Novem mestu. Tedenske novosti * Kraj Aleksander obišče London. Po poročilih listov posetita tekom letošnjega leta angleški dvor kralj Aleksander in kraljica Marija. Dalje pričakujejo v Londonu letos tudi še obiska italijanske in rumunske kraljevske dvojice. * Jubilej narodnega prvoboritelja. Pretekli torek je obhajal v Celju 801etnico svojega rojstva odvetnik g. dr. Josip Sernec. Jubilant se je pričel ogrevati za narodne ideali že v zgodnji mladosti. Junaška doba slovenskega naroda v 60. letih je končno izklesala iz mladega dr. Josipa Serneca kre-menit naroden značaj. Kmalu je stal v prvih vrstah narodnih boriteljev. Sodeloval je pri vseh narodnih društvih v Celju in povsem razumljivo je, da so odločnega narodnega borca ostro napadali nemški krogi. Mož pa ni klonil duha, deloval je neumorno naprej in krona njegovega narodnega dela je krasna stavba celjskega Narodnega doma. Značajne-mu prvoboritelju, neumornemu narodnemu delavcu in zvestemu pristašu demokratske stranke ob redki slavnosti iskreno čestitamo. * Novi italijanski poslanik na našetn 'dvoru, general Bodrero je prispel dne 29. februarja v Beograd in nastopil svoje novo službeno mesto. * Klub naprednih akademikov v Celju je nedavno ustanovil v Krogu pri Murski Soboti svojo enajsto ljudsko knjižnico. Knjižnica šteje 126 knjig razne vsebine in različnih pisateljev. Knjižnico je prevzel v oskrbo vodja tamošnje ljudske šole, agilni sokolski delavec g. Ciril Hočevar, ki je šel klubu prti ustanovitvi vseskozi na roko in kot dober poznavalec prekmurskih razmer dal klubovi delegaciji, ki je bila poslana k ustanovitvi, vse potrebne informacije in koristne nasvete in nadaljnje narodno prosvetno delo kluba Prekmurju. * Redukcija invalidov. Komisija za redukcijo invalidov Jadranske divizije je dovršila svoje delo in podala poročilo ministrstvu za socijalno politiko. Iz tega poročila je razvidno, da je reduciran ih 50 odstotkov invalidov. Ti odslej ne bodo več dobivali državne podpore. * Komanda celjskega vojnega okrožja zasleduje nastopne vojne begunce: Avgusta Sventa iz Šoštanja, Vinka Koišeka od Svetega Martina ob Paki in Alojzija Vratarja, ki so pobegnili bržkone v Avstrijo. * Vladni komisar za Medjimurje. Ministrski svet je sklenil imenovati na prošnjo deputacije iz Medjimurja posebnega komisarja za Medjimurje, ki je v zmislu zakona o razdelitvi države na oblasti pripadlo pod kompetenco mariborske oblasti. * Južno vreme. Od nedelje je nastopilo po naših krajih južno vreme, sneg polagoma izginja, a mesto njega smo dobili dež. Bati se je, da nastanejo nove poplave. Tudi v drugih pokrajinah naše države je zavladalo južno vreme, ob Primorju pa razsaja hud južen veter. Morje je vsled tega silno razburkano. * Nova ženska prisilna delavnica. Ministrstvo pravde je osnovalo v Beograd,t prisilno delavnico, v katero se bodo pošiljale osebe ženskega spola, ki bodo obsojene po čl. 6. zakona o zaščiti javne varnosti v državi. * Izpretnemba v obsegu sodnih okrajev. Ministrstvo pravde je odredilo, da se politična občina Preserje izloči iz vrhniškega sodnega okraja ter priklopi ljubljanskemu z veljavo od dne 1. aprila 1924. * Smrfno kazen bodo odpravili na Angleškem. Uvedla se bo namesto nje dosmrtna ječa. Samo za dvojne umore še ostane smrtna kazen. * Iskal boira in našel smrt. Neki posestnik iz Domove pri Ptuju je šel zvečer iskat krstnega botra za svojega otroka. Povsod so ga dobro postregli, tako da se ga je mož kmalu nalezel. Ko se je vračal pozno zvečer domov, ga je med potjo obvladal spanec. Vlegel se je v neki jarek, a drugo jutro so ga našli mrtvega. * čudni ljudje. Te dni je v nekem selu pri Osijeku razbojnik Peter Bogdanovič ponudil 3000 dinarjev onemu, ki ga ubije. Seljak J-oca Vidakovič je sprejel ponudbo, vzel denar in pričel Bogdanoviča toliko časa napadati z nožem, da se je zgrudil mrtev na tia. Za svoje «blagohotno» dejanje je bil Vidakovič seveda aretiran. * Železniška nesreča pri Subotici. Te dni se je pripetila na progi Subotica-Vinkovci, 8 km od Subotice, velika železniška nesreča. Preden je tovorni vlak pripeljal na kolodvor v šebešiču, se je od njega odtrgalo 6 vagonov, česar železničarji niso opazili. Brzo-vlak, ki je prišel iz Subotice, se je zaletel v teh 6 vagonov s polno silo, jih razbil ter vrgel s tira. Pri brzovlaku je bil pokvarjen le vagon za prtljago. Mašinist je utrpel lahko poškodbo na očesu, drugih žrtev k sreči ni bilo. * Izseljevanje v Brazilijo. Izseljeniški ko-ir.isarijat v Zagrebu poroča, da namerava vlada države San Paulo v Braziliji podpreti naseljevanje tujih delavcev v svoje kraje s kavnimi plantažami na ta način, da jim plača potne stroške iz domačega kraja do delodajalca. Razmere, ki vladajo v onih krajih, pa so tako slabe, da svetujemo izseljencem, naj ne potujejo v San Paulo. Delo je naporno, plača slaba ter si najpridnejši delavec ne more prav ničesar prihraniti. * Zraščena dvojčka. V Šmartnem ob Dreti je žena nekega tamkajšnjega posestnika povila dvojčke ženskega spola, zraščena ob strani tako, da sta imela le dve roki, sicer pa vsak svojo glavo in svoje noge. Dvojčka sta prišla mrtva na svet. * Volkovi v naših krajih. Ostra zima je prignala volkove tudi v naše kraje; v večjih množinah so se nedavno pojavili v Blažnih prt Dolenji vasi. Ko je v gozdu blizu vasi neki voznik nakladal drva, so trije volkovi napadli njegovega psa, ki je komaj ušel. Lovski čuvaj pa je v bližini vasi ustrelil 33 kilogramov težkega volka. * Aretacije tihotapcev v Mariboru. Te dni je bilo aretiranih v Mariboru več tihotapcev. Prvi je bil prijet neki strojni kurjač, ki je pripeljal s seboj iz Postojne več manu-fakturnega blaga. Drugi aretiranec je zopet kurjač, ki je prinesel s seboj 9 kg saharina, na koroškem kolodvoru je bil aretiran neki kurjač, ker je vtihotapil vžigalice «Solo« in saharin, dalje neki avstrijski strojevodja, ki je vtihotapil iz Avstrije večjo množino medenih in porcelanastih predmetov. Blago je bilo zaplenjeno, tihotapci pa so bili izročeni sodišču. * Obsodba morilca žene. Pred mariborsko poroto je dobil 10 let težke ječe dela-mržneš posestnik Lovrenc Drevenšek, ki je lani zaklal v Ptuju na naravnost zverinski način svojo ženo Rožo. * Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Pred mariborsko poroto se je zagovarjal 481etni posestnik Štefan Gaber iz Teša-nove, ki je bil obdolžen, da je vrgel svojo taščo v 7 in pol metra globok vodnjak, kjer je utonila. Gaber, jako nasilen človek, je do i konca tajil zločin, ki je bil očividen. Obsojen je bil na smrt z ustreljenjem. Po obsodbi je I zločinec dejanje priznal. * Očetomor pred ljubljansko poroto. Koi prvi se je pri pomladnem zasedanju ljubljanske porote zagovarjal 221etni Ivan Jerin, ki je 12. decembra umoril svojega očeta na Viču. Umor se je izvršil v prepiru in je obstojala verjetnost, da Jerin ni imel namena umoriti očeta, ki je bil sicer pravi strahova« lec svoje obitelji. Ker so priče povoljno izpovedale za obtoženca, so porotniki zanikali krivdo umora in potrdili krivdo uboja. | Ivan Jerin je bil zato obsojen na 12 let težke I ječe. Nesreče na železnicah Zadnje čase so se v naši državi začele množiti železniške nesreče v toliki meri, da se varnost potujočih zdi resno ogrožena. Pričujoči sliki predstavljata dva prizora po železniški katastrofi pri Sunji na Hrvatskem, o kateri smo že zadnjic poročali. Lokomotiva vlaka, ki je vozil srbske rekrufe v Zagreb, je skočila 5 tira, se prevrnila z nasipa in po- tegnila s seboj tudi nekaj vagonov. Težje ranjenih je bilo šest, laže pa nad dvajset re-krutov, ki so jih takoj odpravili v bolnico. Nedolgo za tem sta se pripetili dve novi nezgodi. Na postaji šebešič je brzovlak za-vozil v šest tovornih vagonov, ki so se docela razbili. Človeških žrtev ni bilo nikakih. Pred postajo Doboj v Bosni pa je isti dan zadnji vagon brzovlaka skočil s tira. Vlak se je radi te zaoreke takoj ustavil, da tudi tu ni bilo žrtev. Seveda pa je med potniki vladalo obilo razburjenje. Manjše ali znatnejše nezgode pa se javljajo skoro dnevno, da je res podoba, kakor bi pri nas na železnicah vladal popoln nered. Čudno to tudi ni. Radikalska vlada ne izplačuje redno uslužbencem že itak borih mesečnih prejemkov, strokovne moči bežijo iz železničarske službe, V neredni železniški upravi se najbolj zrcali nesposobnost in malomarnost radikalov. * Drzen vlom. Nedavno je vlomil neznan uzmovič v Aleksandrov dom v Rogaški Slatini ter porezal v osmih sobah raz otomane rdeč, fin baržun, 18 parov finih okenskih za-grinjal in 17 posteljnih podložnikov v skupni vrednosti 27.000 dinarjev. Kot krivca zasledujejo ključavničarja Henrika Kranjšeka iz Gorenjega dola. * Uboj pred poroto. Pred ljubljansko poroto se je zagovarjal 231etni delavec Franc Sajovic z Luž, ki je v božični noči v Šenčurju porinil Avgustu Blagnetu nož tako globoko v hrbet, da je Blagne v nekaj minutah izdihnil. Porotniki so uboj zanikali in potrdili prekoračenje sil obrana. Obsojen je bil Sajovic na 10 mesecev težke ječe. Iz raznih krajev * V Novi vasi pri Viču je v prepiru izbil Karel Galič svojemu očetu oko. Oče je moral v bolnico. Galič se bo moral zaradi svojega sirovega dejanja zagovarjati pred sodiščem. * V Sv. Ožboltu pri Trojanah je umrl tamkajšnji župnik g. Janez Hrovat. N. v m. p.! * V Sv. Jurjn pod Kumom se je pri spravljanju bukovih hlodov smrtno ponesrečil 271etni samski posestnik Alojzij Tori. N. v m. p.! * V Žalen je umrl v starosti 65 let gospod Franc Virant. Bil je daleč po Savinjski dolini znana osebnost. Blag mu spomin! * V Preserjah pri Ljubljani imamo čudne razmere. Nekatere članice tamkajšnje Marijine družbe so dobile tajen ukaz. da morajo ob večerih hoditi poslušat pod okna napred-njakov, ali opravljajo večerno molitev. K takemu špijoniranju moremo reči le, da je podlp in sramotno za človeka, ki kaj da na svojo čast. Če se bo kaki ostudni špijonki kaj pripetilo, naj se potem le obrne na dušnega pastirja, ki ji bo za takšno mučeništvo dal gotovo odpustke. za grah z vsemi onim! prid@!owa!eš, kateri stanujejo v od- ■ ■■ —11 j^iagm^-nmT.-^LgmaLMr^-i«^ ■!!>»» !■ n ■ imKmngaiM i imuni iiiim ii« ■« umi .............i imhiim ii iraaaj: n 11 ■ m—ta—m» daitenosti do treh ur železniške vožnje do Ljubljane. Semena za saditev dobavi tovarna sama. Določitev prodajne cene se vrši v stalni zlati valuti. Prigiase za semena in saditev sprejema 11 1 Eouzevvna tovarna ,.Globus(<, «1. d. na Vrhniki. L Za smeh m kratek čas Ni razlike. Gašper in Ožbovt baš okopavaia krompir,-ko se iz Ožbovtove hiše zaslišijo neki nerazločni glasovi. «Kdo neki razgraja po tvoji hiši?* vpraša Gašper. «Ah, nič, ^lajbrže laja pes ali pa moja žena poje,» pojasni Ožbovt. On ve. Ožbovt: «Dragi prijatelj, oženi se, da boš prenehal s tvojim nesrečnim popivanjem » Gašper: «Ali misliš, da bi se poiem premagal ?» Ožbovt: «Ti ne, ti, ali tvoja žena bi te premagovala. Vem iz skušnje.» Iz otroških «st. Mama: «Tonček, pojdi iz sobe, sedaj pride k meni zdravnik.» Tonček: «Ali, mama, naj ostanem tukaj, da vidim, kako te bo zdravnik za nos vodil.* Mama: «Kako to?» Tonček: «Saj je vendar oče včeraj reke!, da te zdravnik samo za nos v leče .» Pojasnilo. Dva pijanca gresta proti jutru domov. Med potjo pravi prvi: «Salamensko dolgo sva ga žehtala, glej, saj že solnce vzhaja.* < Kaj brbljaš?* pravi drugi, «to je vendar luna, ne pa solnce. > «Ti praviš, da je luna?» se razjezi prvi. iu; -zobni prašek v f.oil^h 1 I>i-i. v vr-ču-ah po 3 Din: sachel (dišava! za pertlo 4 Din; fiair.pon za laso 2T0 Din; rumenflo zn ohra*. 1- ;*NtiM»v 20 Din; ,najfine*>| parfenil od 20 Dtn navzgor; cvet aa lase 25 Din; Elza-halrauovo milo G Din. Tri razpošiljanju različnih predmetov se zaračunavata zuvojuina in pr.š tulca posebej. K tem cencm sc piiračunava So tO*/onl' d0p':>či!o. Nartičilna pisma naj se nasiavljajo takole: EVGS3 V. EELLE2, lokama?, STJEIC A DON J A, Elza-irg žtev. 360, Hrvatsko. SOO.OOO Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wioa. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škcfja Loka ia Jesenice. Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Saata Fe. AfiHJaciJi: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoalavenska industrijska banka d. d., Split. MMt* Izvršuie vse bančne posle naikulanthele. "ijll