URN_NBN_SI_DOC-TUGGTPT8

KNJIŽNICE V PORABJU Niki Brum en Slovensko P orabje leži ob desnih pritokih reke Rabe, v skrajnem zahodnem delu Ljudske republike M adžarske. P ripada bivšem u okraju M onošter in obsega s slovenskim prebivalstvom strn jena naselja G ornji in Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, R itkarov- ci, Verice, Andovci, Števanovci in Otkovci. V m anjšem številu žive Slovenci tudi v vaseh Farkašovci in Žida te r v M onoštru. To je del slovenskega etničnega ozemlja, del P rekm urja, ki je po 1. 1919 p ri­ padel M adžarski in k jer se srečujejo tri narodnostne kulture: slo­ venska, m adžarska in nemška. P orabje je gosto naseljeno, saj znaša poprečna gostota sloven­ skih naselij skupaj z M onoštrom 104 prebivalce na km-. Im a okoli 9.000 prebivalcev, od tega je polovica Slovencev. Do konca 19. st. je naraščalo število ljudi, zatem pa začelo nazadovati zaradi izse­ ljevanja v Ameriko. A grarno zaprta pokrajina ima tudi malo in­ dustrije. Zato so si nekateri iz P orabja iskali zaslužek s sezonskim delom po M adžarski. Po drugi svetovni vojni so začeli vendarle s pospešeno industrializacijo M onoštra, sicer pa zemlja v slovenskem P orabju ni bila socializirana, zato je zaostala. M onošter ima državno gimnazijo, tekstilno in kemično tovarno, železniške delavnice in opekarno. Zaposluje ok. 1600 delavcev in to iz neposredne okolice. Tudi G ornji Senik se razvija v m anjše lokalno središče. Poleg km e­ tijstva se je v njem razvilo več obrtniških dejavnosti. Je pom emben kultu rn i center slovenskega življa v Porabju, saj imajo slovenski pevski zbor, folklorno skupino in godbo na pihala. Socialno sliko rabskih Slovencev sestavljajo m ali km etje, bajtarji, sezonski de­ lavci in v zadnjem času industrijski delavci. Po letu 1958 posvečajo več pozornosti vzgoji m ladih v sloven­ skem m aterinskem jeziku. Vedno več je učiteljev, ki že bolje ob­ vladajo slovenščino. Slovenski napisi so na nekaterih ustanovah in v cerkvah, topografski napisi so pa le v m adžarščini. Slovenci v P orabju govore prekm ursko narečje slovenskega je­ zika. Najbolj podoben je jeziku naših goričkih vasi V. Dolenci,