168. številka Ljubljana, v torek 27. julija 1897 XXX. leto. fibsja vsak dan cve-aer, izinaSi nedolja in praznike ter velja po pofit i prejeman za »?»tro-of;rrp.k r letele aa ve« leto IS gld., ra pol leta 8 gld., ra fofrt lata 4 gld., za jeden DWM« 1 jld. 40 kr. — Za Ljubljano bres poliljanja na dom *» vse leto 18 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 k-. Za. pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiell toliko Teč kolikor pofituma znaša. Za osna ni la plat-nje a« od fctiiir topne petjt-vrste po 6 kr., Ce te oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.s Cb ee dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frpckirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednietvo in npravniltvo je na Kor presnem trpu st. 12, Cpravuistvn se blngovoliio pošiljati naročnine, reklamacije, ozr.anila. t. j. vse administrativne »-.tvari. Še jedenkrat ljubljanska realka. Pred dobrim tednom izpregovorili smo nekaj besed o jedini realki, katero iir-amn v naši deželi. Opozarjajoč na razne velike nedostatke, kateri so se udomačili na tem zavodu, in dokazujoč, da ee-din a jezikovna uredba realko ni primerna potrebam slovenskega prebivalstva v tej kronovini, smo zahtevali, naj se ekrbi, da ss bodo realko obiskujoči dijaki vzgajali v drugem duhu, kakor doslej, in naj se zavod preuredi tako, da bode tudi slovensko prebivalstvo imelo od njega kuko korist in ne eamo škodo. Ta nr*H članek je obudil nevoljo nemškega časopisja. Malovestni poročevalci zunanjih listov so r iztro nli vest, da namerava dež odbor predlož ti dež. zboru kranjskem načrt za .poslovenjenja" zavoda, dočim predloži v istini namo načrt realčuegi zakona, in nemški listi so koj na (o zagnali velik krik, da h Homo Nemcem vzeti jedino šo „durch \vegs ucutsche Mittelschule", dasi jo obisknje 183 Nemcev in „samo" 148 Slovencev. To pisarjenje nemSkih listov, začenši od BN. Fr. Presse" in „Ostdtut^cbe Rundschau" pa doli do „TjgespoRte" nas ni prav nič presenetilo. To časopisja postopa vedno jednako, a dasi je namen temu pisali nju, predstaviti Nemce kot žrtve slovenskega fanatizma, in vladne kroge v naprej zavzeti proti vsaki reorganizaciji ljubljanske realko, češ, Nemcem m> beče grozna krivica storiti, vzlic (emu nikakor no mislimo odnehati od svoje zahteve, trdno prevr-jeni, da jo končno tudi dosežemo. Že nedostajanje tthnikov v caSi deželi sve-doči, da realka ne izpolnjuje svojih nalog. Prav tehnikov nam je nujno treba. Tudi drugod je nastalo veliko pomanjkanje tehnikov, celo v najnaprednejši avstrijski deželi, na epskem, pri n '-'-i dež. vladi ps je že nekaj časa skoro polovica vseh si-Btemizovanih mest izpraznjenih, iu navzlic opetovanim ratpisom se zanje nihlo ne oglasi. Malo število slovenskih dijakov, obiskujočih realko, priča, da se slovenski dijaki realke ogibajo. To vender ni naravno, da obiskuje jedino nado realko 183 nemških in samo 118 slovenskih dija- LISTEK. Pismo. (Vinjeta. — Spisal J. C.) „ Čudil se boš morde, da Ti pišem tako mirno, kakor o vsakdanji stvari, o kakšnem izletu v gore, o novi politični spletki, o literarnem prepiru, ali o čem j^dnakem. Meni pa se zdi to povsem naravno. Prehodil sem svojo pot, mirno, jednakomerno, in pred menoj je noč, tiha in prazuu, — pusta, mrzla noč, brez viharjev, brez najmanjše svetlobe. Jaz od nekdaj nisem ljubil takih nočij. V meglenih novembarskih večerih si nisem upal na cesto. Nebo je vi selo nad hišami tako težko in z mokroto napojeno, kakor da hoče pasti vsak hip na zemljo. Ljudje, uključeni, z dolgočasnimi obrazi in pol zaprtimi očmi, lazili so okrog, kakor duhovi, molče in ogibaj« se drug druzega. Okna so se svetila visoko gori, kakor zlobne, prežeče oči iz širokih, črnih obrazov . . . Srce se mi je stiskalo, kakor bi gledal umirajočega človeka. In zdaj je prišla ta noč, še žalostnejša, še temnejša, kakor kdaj prej; in jaz aem zaklet, da žvim v tej noči, dokler se ne secedem ca kakšnem oglu. A jaz tega nočem, no morem. Strah me je te kov, dasi bi z ozirom na število p*-ebivaletva moralo biti več slovenskih kakor nemških dijakov. Tega ni krivo samo to, da je realka na slabem glasu, ampak tudi jezikovaa uredba. Ogromna večina stovenskib dijakov, katera se oglasi z« vet'p v sr(doje šole, ni nemškega jezika zmožna toliko, da bi jej bilo možno, vstopiti v šolo, kjer se vei predmeti učo v nemškem jeziku. Ogiba se pa nemških šol toliko rajše, ker je na gimnazijah preskrbljeno vsaj v nižjih razredih za slovenski pouk. Ako bi bila raalka jezikovno tako urejena, kakor je primerno potrebam, obiskovalo bi jo dosti več slovenskih dijakov, kakor zdaj, in izhajalo bi iz njo vsaj toliko tehnikov, kolikor jih je potrebno naći deželi. Z ozirom na to pa izjavljamo še jedenkrat, da bodemo delovali z vso eneržijo na to, da se realka ratdeii na dva oddelka, v elovemki oddelek, kateri je tako urediti, da se ncenci r/t-.uče nemščine popolnoma, in v nemški oddelek, v katerem pa naj se dijaki ne silijo, učiti se slovenskega jezika. Nemcem to ne bo na škodo, Slovencem, in Se posebno deželi Kranjski, pa na veliko korist Zahtevati mislimo še m-kej družili prememb, zlasti, naj so slovonski dijaki liarmeto francoščine uče italijanščine, a to bo stvari, o katerih bodemo govorili, kadar pride realčni' zakon pred dež. zbor. Ne dotaiš'jsmo si, da bodo vladni krogi pod-prali naše prizadevanje. Sedanji vladni kregi se sicer ne upajo, k&zati svojega m š'jenja tako odkrito, kakor svoj čas, ali venđer ne zamude nobene prilike, da nam škodujejo, zlasti pa ae trudijo, da kar je slovensko, predstavljajo kot utrakviBtično, kar je utrakvistično pa kot . iti-1 imšk Prav realka je drastičen vzgled za to. Realka ni popolnoma rcuoSki zavod, saj je tudi slovenščina deloma učni jez:k vsaj za dva predmeta, za slovenščino in za veronauk, če tudi ne v veeh razredih. R«alka je prav tako utrakvi stičen zavod, kakor nižja gimnazija lmbljsnika, a dočim se skuša na vs9 možne načine, predstavljati realko kot same nemški zavod, je celo c. kr. naučno ministersvo prisililo gimnazije, da ee v javnosti po* kaže utrakvistično. neči; kadar odgrnem za trenutek okno in pogledam vanjo, zazebe nee po vsem telesu. Zgrnila sa je okrog in okrog mene; napolnila je mojo sobo s svojim dušečim, mokrim vzdubom; gleda me ironično, zasmehujoče z vlažnih, sivih sten; zveni mi v uho iz bolnih, trepetajočih glasov klavirja nad menoj; čutim jo v svojih prsih, to žalostno, neizmerno noč, sLrašno v svoji praznoti in svojem po* koju. Prepojila me je vsega : moje oči so motne in brezizrazne, moja lica tulil in bleda, koža na rokah se mi ježi v zoperne, ohlapne guba .... AH jaz ji uidem, ti noči, — in zdelo se mi je potrebno, da povem to Tebi, svojemu prijatelju. Veseli me, da ne pustim za seboj ničesar. Kdor bo čital jutri v časopisih notico o meni, popraskal se ba za ušesi in prašal svojega eoseda: „Kdo je ta Lužar?" — .Bog vedi kdo, jaz nisem nikdar kaj čulo njem . . la vsak bo obrnil mirno list na drago Btran in čital o pasjih kugah in pe ronospori ... V vsem svojem življenju nisem vznemirjal druzega, kakor menda svojo mater, ko me je rodila. Hodil sem mej drugimi ljudmi, sedel sem v kavarni in v gostilni, naročen sem bil na sedež v gledališča, — skratka, živel eem precej podobno, kakor živi ves svet, in kljub temu nisem doepel nikdar tako daleč, da bi obrnil vsaj za hip pozor- Realko je lani obiskovalo .Rimo" 148 Slovencev in 188 Nemcev, a vzl;c temu ni v celem izvesku najti ni jedno slovenske besedice in celo razglas o vzprejorr.aujn dijakov, ki bi celo na popolnoma nemškem zavodu srel b ti dvojezičen, celo ta, tudi slovenskemu ob inetvu namenjeni razglas je natisnjen smo v nemškem jeziku. Kako dobro pa mora deti deželni vladi pogled v izvestje c. kr. nižje gimnazije! Dasi tega zaveda ni obiskoval niti jeden Nemec in ga tu:!i ne bo, je vendar nhznanilo o začetku šolikega Ie!a objavljeno tu Ji v nemfkera jezikn, povrh pa prinaša izvestje še posebno, paroonomško poglavje B\Vichtigere Er-lilfe der k. k. Uaterricb.tsbehd'rdenV Is č-Unje tega poglavja jf> prav EsaimivO. Is rje ga razvidima oam-reč, da jo naučno mnistcrs v > ukazalo izdati tako dvojezično izresrjs, dofim kaj Ucega realčnemu volstvu Rt'Vfda m ukazalo, dasi je rralčno izvest s prav v primeri z izves'jcm slovenske gimnazije, drzna provokac'js slovenskega prebival itva. To tudi označuje tistega duba, katori vlada na naši realki, in o katerem smo ž« zadnjič govorili, duha, zaradi ka*ereg* stxegt b: bilo vredno, da se nafti državn'' roihuici vtdraarijo, in de izpre-govore na msrodajnen rr smerno boseda. Dovolj! Narodna stranka stori v d»ž. zboru svojo dolžnost glede realke, ali jo stori tuli kržčan-sko slovanska zveza, tega ne vem}; opozarjali smo prav mi fe opetovano na iiveltja naših srednjih šol in sploh na srednješolsko nsfia rr.zmere in naglašali potreb', izpregovoriti o tem v drx. zboru, ali do-8laj ni še noben posla ne o ničessr storil. Spinčič o položaju i Konec.) Spomnite se drgoikov zadnjih čaiov 1 Kako se je postopalo z napadale: na nas hrvatske ia slovenske poslance, z napadalci ca nlavenske in hrvatske duhovnike, z napadalci na naš^ ljudstvo sploh?! Primerjajte t* postopanja s postopanjem proti uašemn ljudstvu, k;erko!i 83 j-j isto uprlo svojim tlačitelje-B in satiraloesi, ia sodbo si naredite lahko sami Primerjajte: kako se postopa proti nam, vedno rveitim in lojalnim Slovanom, in kako nost naee, — kakor ko3 pohištva, za katerega se ne brigi živa duša, in ki stoji mirno na svojem mestu, dokler ne strohni ia ne s jgnijo ... Ne misli, da me je to morda žaloatilo, — nikakor ne! Po« Čutil sem BO prav dobro v svoji neznatnosti. Neka teri ljudje žive ob samtm škandalu, samo na zuoai, samo za svoje vrstaike. Vsaka bessda, vsaka kretnja, vse velja dragi si, vse je prertčunjeno, da vzburi in vznemiri kogarkoli. Ia ker vržejo od sebe vsak komaj porojeni čut, vsako še nago in zaspano misel, ne ostane njim samim ničesar, v svojem srcu so prazni in zapuščeni ... A jaz sem se ohranil sebi samemu. Kakor židovski skopuh sem zaprl skrbno vse, vsak žarek sreče, slasti in razkošja, ki je po« sijal name; svoje čute in misli sem izsesal sam do kostij, bojazljivo in na skrivnem, da bi ee ne izdal lačnim 8DB8dom. Ia česar jim nisem dajal sam, tega tudi od njih zahteval ni.som ... Z laj pa je prišla noč, in v mojem srcu nt druzega, kakor tema in mrtvaški vzduh. Pišem Ti šele teden dni j p d onem usodnem dogodku; zato 89 Ti bo zdelo, da sem se mučil ves čas, da ssm premišljeval ali blaznel, predno sem prišel do svojega sklepa. Ne, — jaz sem se odločil takoj prvi trtnotek; zakaj vide! sem strašno neč, kako je vstajala za gorami, kiko ce je plazila po pa proti onim, ki vedno rujejo proti državi ia ustavi! Ne treba, da vam govorim določneje, aaj veste dobro saai vse to. Jaz a svoje strani vam hočem navesti tu neko poročilo is leta 18 95., katero je priobčil cficijozni, vladnim krcgom bliza stoječi .Fremdenbatt', ko je bila vlada prisiljena razpustiti dež. zbor iateraki, meseca jaouvarja istega leta. Rečeni list je pisal takole o omenjeni priliki: „Vlada ne vzema pravic Italijanom, ali ona noče, da bi jih oni jemali drugim. Preziranje Hrvatov in Slovencev je preziranje pravic drugih. Italijani so intolerantni, hoteli bi vzeti dragim mo gočnost Besednega obstanka. Ne spoštujejo pravic druzih narodov. Ako kdo ne stori tega, potem ee ni čuditi, da je avstrijska vlada razpustila zbor, da brani avtonomijo drugih. Italijani se ne bore za evoje pravice, ampak za to, da bodo Hrvati in Slovet (i l tet pravic; njihova politika ni niti avstrijska." Tako je pisal uradni list. No, in kaj se je zgodilo po'em? Prišli smo v deželni zbor; in če-ravno je Njegovo Veličanstvo uničilo sklep, da bi bil samo laški jezik zbcro/alni jezik, in je s tem pokazalo, da ima tudi hrvaški, oziroma slovenski jezik v dtželoem zboru isto veljavo, vendar je predsednik zbornice, ko je mej drug dr. Dinko Trinajst d govoril hrvatski, zavrnil istega: „la parli la lingua della D eta . . Česa si morete misliti se hujšega ? Tako teptajo nasilni Italijani tudi najviša odredba!! Dobili so odločen ukaz, da v zboraici istrski ai samo italijanski zborovalni jezik, ampak tudi slovenski in hrvatski. Ukaz jim je prišel z Najvišega mesta, a vendar se oni niso brigali za to, in predsednik je, kakor že rečeno, zavrnil brvataktgt poslanca, da mo a govorci v t. -k- m jezika, kateri da je izključni jezik zborn'ce! In kako se je postopalo z nami o volitvah, ko je bil razpoščan deželni zbor? Tadi o teh volitvah ee je pač delala marsikatera zadrega raznim kandidatom hrvatskega ia slovenskega naroda, a proti Italijanom, to je btim gospodom, ki so drzno prezirali Najviše cdloke, se ni migailo niti s prstom. Tako ee je posiopalo takrat, ko je omenjeni uradni časopis na označeni način pisal o naših od-nočajihtl Neverjttao se mora človeka zdeti to, ali je resnično. Italijani so si dovoljevali vse, kakor je že povdarjal g. predsednik s kratkimi besedami: „osar tutto" ! Zaključujem: mi si moramo izerpiti primeren nauk: kakor oni, tako mi! Bodimo odlečni v boju za svoj obstanek . . . (Zakljuiaih besed ni bilo možno zabeležiti, kajti zagrooieio je po dvorani viharnega ploskanja in Z vio-klicev posl. SpinčMa) V EJ ubijani, 27. julija. Krščansko socijalna stranka in dunajski cb ias*i svet e>ta se terej tudi prestrašila grmenja in groženja \ elikega Jurija, ki jima je očital iz- širokem nebu, padala na metto in mi pričela stiskati srce z ledenimi rokami. Ia vendar sem legel na z fo in čakal, — iz 8ame ciste radovedne sti. ObšU me je ceumna misel, hotel sem vedeti, kakšno je življenje — po smrti. Da, ro h t rti! Odkar je postalo temno v mojem srcu, čutil nisem ničesar in mislil ničesar, telo js ležalo na 8vejem me&tu mirno in leno, kakor agibljen kos mesa; a Čudno, — moja postrežnica je bila prepričana, da ž:vim . . . Zelo se čudi, da sem ostal sam; in ker sem bled in prepaden, kuha mi Čaj in pošilja nad me različne zdravnike . . . Da, prijatelj, ostal eem sam, — in to je tisti „usodni dogodek*. Ti si biJ velikokrat pri meni, posebno zadnje čase, in poznal si Ama!i;o. Ce se prav spominjam, imenoval si jo celo nekdaj povsem resno „nebesko bitje", na kar je ona v mojo veliko radost sentimentalno vzdihoila: — smejal sem se, da 80 mi tek V- solze po licih, ti pa si mi ae burneje sekun-diral . . . Naposled, — vrag vedi, čemu mi prihaja ta prizor tako živo pred oči . . . Nb, pomisli čudo-vito novico : Amalija jo izginila in kakor je to navada, poslovila te je pismeno: „Uvala Ti na dolgotrajnem gosioTubju. Priznati moram, da je bilo pri Tebi Časih zelo prijetno, časih ce'o kraBno. Ali človek ee nasiti vBfga; zato oprosti, da so odpravljam ragam" . . . oKoncc prih.) dajalstvo nemških idejalov, ker as nista pridružila protestujočim ia v boj na življenje in smrt kli loči m Nemcem. Poslanci so s« začeli bati, da bi njihovi volilci verjeli veB Schoaererjevemu glasila kakor njim, in šli so v Kanoeo. Poslanci stranke so izdali na shoda resolucijo, kateri je skoro dobesedno jednaka resolucija občinskega sveta. Obe resoluciji napadati vlado radi dogodkov v Heba ter zahtevati, da se jezikovne naredbe odpravijo. No, Schdaerer navzlic apokorjenosti krščanskih so-cijalistov noče dati odveze, nego se iz vseh le prav strupeno norčuje, nazivajoč prve in drage hinavce, katerim ni za Nemštvo, ampak le za mandatke. Schdaerer naravnost zahteva, da Lueger in tovariši dokažejo z dejanji, da je njihova papirnata izjava tadi resnična, in dvoma ni, da doseže i to. Nemci klanjajo svoj vrat pod žezlo Jurija Velikega, in celo nekdaj vsemogočni dr. Lueger mora kislega obraza Btopati za njim. Zares, daleč so p,išli ti avstrijski Nemci! Srbska skupščina jo po tajni seji, v kateri sta ministerski predaedaik Si mi d in vojui minister, general Mišković", Se posebej utemeljila vladni ukrep, dovolila v javni seji z vskiikom vojni kredit. Razen dodatnega kredita 9 milijonov dovolil se je tudi prebitek 13 procentov k direktnim davkom za dotacijo takozvanega orožnega fonda. Poleg tega sme najeti vlada posojilo, da nabavi puške in topove. Štf artilerijsko tehniškega oddelka, major Ka-s iljlac, prvi adjutant kraljev, pojde za dve leti na Francosko, da bode nadzoroval tvrdko C met pri odpošiljanju novih 42 topov. Te topove bodo rabili pri oroževanju na bolgarski meji pri Niša in Zaj-Carju. Major Kis dolac bo preskrbel tudi 100 000 novih repetirk. Srbija trpi že itak na velikanskih dolgovih, dvomiti je, bode li mogla nova davčna bremena brez škode prenašati. Mirovna pogajanja v Carigradu se sklenejo v četrtek. Deset tarokih častnikov pojde v Tesalijo, da zaznamuje mejo, katero je Turčija sprojela na predlog poslanikov. Grof Muraviev je v A'.ene eti cijelno naznanil, da ss je Turčija udala. Tega sklepa se ne veseli samo Grčija, ki je teli kaznovana za svojo smelost:, nego tudi Turčja, ki js že jedva čakala, da se ji vrne nad 100.000 poljedelcev v razne provincije. Društveni zakon v nemškem parlamentu je padel s prav nezaaUo večino štirih glasov; proti je glasovalo 209 poslancev, z a pa 205, mej temi bo bili konservativci, potem takozvaai „Freikonser-vativen" in dva nskoka narodnih liberalcev. Na tisoče ljudij se je zbralo pred parlamentom ter nestrpno čakalo konca seje. Tudi zbornica je bila natlačeno polna, in vznemirjenost se j) zrcalila na vseh obratih. Ia ko je bil izid glasovanja zaan, zagrmelo je gromko ploskanja, manjšina je sikala, dama so mahale z robci, občinstvo pred zbornico pa je veselo vriskalo ter navdušeno pozdravljalo poslance, ki so pokopali proti svobodi naperjeno zakonsko predlogo. Na to je predsednik zasedanje zakl.u'il. V Španiji se Karlisti neumorno pripravljajo in cborožujejo. Odličen poslanec piše v „Heraldo": „ Ravno prihajam iz Novare, kjer sem moral obiskati razno kraje, in ne iudim se sedaj več, da se ondi nečesa boje. Nikdar niso bili Karlisti tako gospodje celih okrajev, kakor so prav sedaj. Ako doba le ugodno priiiko, se bodo dvignili, in z veliko lahkoto pridoba Karlisti večino naroda zase. Da bi pa to natanko proučil, da bi se uprl temu rovanja, da bi zavaroval mir v notranjem države, za to se ne pobriga nihče prav nič. Nesreča je neizogibna, in vse svaritvo so prav tako zaman, kakor so bila znamenja, ki so se kazala pred dogodki na Kubi." Taka poročila imajo tudi drugi listi, in Karlisti v Kataloniji že javno pripovedujejo, da pridejo že v jednem letu na vladno krmilo. Uboga Španija poka že na vseh koncih in krajih. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. julija. — (Ne zabimo slovenskih viaokošolcev!) Te dni je slovenski viaokošolec na Danaji poskusil končati si življenje. Skočil je v Donavo in le slučajno se je posrečilo, ga rešiti. Vest, da je beda bila uzrok temu obupnemu poskusa, je pretresla mnogo src, ia povsod se je govorilo le o potrebi izdatnejše podpore slovenskih visokošolcev. Ljudje so pripravljeni dijake podpirati, in lahko bi se nabralo precej denarja, saj za dijake dajo ljudje rajše, kakor za vsak drugi namen, a vzlic temu so do* hodki „Radogoja* in podpornih društev na Danaji in v Gradci razmeroma le dosti maajsi, kakor bi morali in mogli biti. Uzrok tema je nezadostna organizacija. Apeli v časopisih na zadostujejo, treba je organizacije, treba je pobirati prispevke. Dan ar se bo dobil, samo aabiralcav ali nabiratsljic treba. Poznamo naše občinstvo ia vemo, da se bo tem potom mnogo nabralo, torej — pozor! — (Kvartet „Ilirija" ) Tema, po vsej Sloveniji kakor zunaj nje dobro znanemu kvarteta, došel je agodea ia za člane čveterospeva, kakor tudi za naša slovensko pesen jako časten poziv. Gosp. M. Taicsr, koncesijonirani gledališki in koncertni posredovalec, obrnil se je do „Ilirije", bi li ne bila pri volji, da napravi v bodoči zimski sezoni koncertni tournee po vsej avstro-ogerski državi. G. Tiiacer pripravljen je vso skrb za toumeja izročiti posebnemu imprasariju, ki bi skrbel za potrebni arangemaat teh koncertov v posameznih mestih. Potovanje trajalo bi G tednov. Naglašati je treba, — kar je značilno za naš kvartet — da se g. Tiiicer v svrho tacih potovaoj pogaja le z najboljšimi pevci in najboljšimi pevskimi dražbami vse Kvrope. V interesa našega slovenskega imena in krasne naše pesni želeti bi bilo, da se pogajanja skoro že dovrše — tu povdarjamo, da je to odvisno le od „Ilirije" — ia da ss vrli naši pevci napote po zimi širom naše Avstrije, da bo svet videl, da treba z nami vendar še računiti, in da v ki.I uri ne stojimo na tako nizki stopinji, kakor to tako radi povdarjajo naši narodni na« sprotniki. — (Naš drobiž) Finančno ministarstvo je izdalo posebno naredbo, s katero določa: Bakreni drobiž po 1 kr. in 6 l0 kr. avstrijske veljave se a 1. mal. srpanom 1898. 1. vzame is zakonitega prometa. Ta drobiž je torej samo še do vštetega 30. rožnika 1898. I. v zasebnem prometu ja_iati v plačilo po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni s členom XXI. zakona z dne 1. mal. srpana 1868. Počenši z dnem, s katerim ta ministarski ukaz zadobi veljavo, ne eme se ta drobiž po c kr. blagajnicah in u?adih več izdajati. Pač pa ga morajo c. kr. blagajnice in uradi vštevši do dne 31. grudna 1899. 1. Bprejemati pri vseh plačilih in zamenjavati po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni s členom XXI. zakona z dne 2 vel. srpana 1892. 1. (drž. zak. št. 12G), ia sicer po smislu člena X zakoca z dne 1. mal. srpaaa 18G8. 1. Po preteka tega roka ni več zavezana država sprejemati ta drobiž. — (Pošta v Vodmatu.) Včeraj smo priobčili pritožbo glede dostavljanja pisem v Vodmatu. Dines se nam z druge strani piša: Pošti se je zgodila krivica. Prej, dokler ni Vodmat spadal Jc L,ubijani, so se Vodmatčanom dostavljala pisma samo trikrat na teden ia bili so zadovoljni. Zdaj se dostavljajo dvakrat, v L^oninum ia v bolnico pa celo po štirikrat na dan. Pismonoše se ne menjajo tako, kakor je bilo rečeno, nego so že pol leta vedno isti, k večjemu, da v slučaju bolezni kdo katerega nadomešča. Tadi pisma se redno dostavljajo, a če časih katero zaostane, je pomisliti, kako težavno je dostavljanje piBem. V Vodmatu nimajo ulice imen, hišne številke pa so tako nerodno razvrščene, da na pr. za b. št. 4, pride št. 115, potem pa zopet 12, iz kratka številke so postavljene vse vprek, tako, da se Živa duša ne spozna, in je pošto le pohvaliti, da se trudi kar možno, zadostiti sicer povsem opravičenim zahtevam občinstva. — (Pretep.) V nedeljo ponoči atepli so ss trnovski fantje. 1* /a fanta sta bila nevarno ranjena. Policija je storilce že v jela. ^ — (Imenovanja pri učiteljstvu) Doželni šolski svet je učitelja v Višaji gori g. Jos. Ver-biča imenoval nadučiteljem v Litiji in gosp. Iv. Bartelja v Smartuem pri Litiji nadučiteljem na isti šoli. Stalnimi učitelji so imenovani gg. Alojzij Gorju p za Postoji no, Eagelb. Kavčič za Semič, Iv. Cvirn za Tržič, Vinko Krek za Podrago, Pr. Borštnik za Knežak, Jernej Crne za Šmartno pri Litiji. Dalje je dež. šolski m vi t dovolil, da gospč. Franica Zebre v Koprivniku in Amalija Vičič v Dobrepolju menjata službi, g. Mihaela Kosu v Homca pa je dal za obisk dunajskega pedagogija dve leti dopusta. — (Tatvina na Glincah ) Pred kratkim smo poročali, da se je pri Šusteršiča na Glincah zgodila tatvina, in da sta bila kot sumna aretovana pekarska pomočnika Karol Oblak in Franc Dovjak. Preiskava je izkazala njiju popolno nedolžnost, vsled česar je dež. sodišče ustavilo proti njima začeto sodno postopanje. — (Požar v Jaršah.) V soboto popoludae je gorelo v Jaršah. Ogenj je uničil 4 poslopja. Gasilnemu društva iz Most gre zahvala, da se ogenj ni razširil še bolj, in da ni nastala šs večja neereča. — (Z Bleda) ee nem poroča: Nadvojvoda Henrik toekanaki je prišel včeraj na Bled kjer ostane dva dni. Nastanil se je v Mallnerjevem hotela. — (Umrl) je, kakor ee nam brzojavlja iz Vipave, zdravnik dr S z o I a y s k i. — (Ogenj ) Jožefa Kaetelcn iz A.ž šč v ko stanjeviškem i.araju pogorela je 25. t. m. hiša in dvoje otrok. Stvar je tem bolj tragična, ker je gospodar sedaj v ljubljanski blaznic^. — (Z Dolenjskega) ee nam piše: Dne 25. t. m. je priredilo bralno društvo združeno e podružnico družbe ev. Cirila in Metoda v Mokronogu veselico na vrtu gc stilne „pri Lipi* na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Krasno vreme je pospešilo vspeh te veselice v veakem ozirn Povabljeni „Do-lenjeki Sokol" se je odzval s tem, da je korporativno izletel v Mokronog. Prelepi sprejem pred trgom, prirejen po veseličnem odboru nam bodi v dokaz, da ve naše Ijndstvo ceniti sokolske zasluge, in tudi krasni spol ni izostal. Prišedši na veselični trt razvila se je zabava vsestransko, govor sledil je govoru, napitnica napitnici, in le prehitro so minule prelepe ure skupnega bivanja in pozno v noči smo se zopet ločili, poslovivši ee od naših čilih Sokolov, in drugih nam milih gostov žaleč, da bi se nam nudila v kratkem zopet lepa prilika videti se zopet * tph preprijuznem nam Mokronogu. — (Pedagogiško društvo) imelo bode svoj občni zbor v Krhkem dne 29. julija ob treh popo-ludne na vrtu g. Gregoriča po nastopnem dnevnem redu: a) Poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu; b) pregled letnega računa; c) volitev treh prtgledovalcev računov; d) razgovor o posebno važnih šolskih zadevah; e) volitev delegatov za letošnio zborovanje ,Zaveze* v Celji ; f) volitev sedmih udov v društveno vodstvo; g) predlogi. — (Požar) V sredo ob polu jtdnajatib po noči je m-; budo nevihto treščilo v Caglov hlev v Št. Rnpertu na Dolenjskem. Hlev (s podom) je do tal pogorel in ža!, zgorel je tudi 1" d n šolarček-pastirček. Najbt Ij čudno je, da se je rešil star sl«p mož, kateri je z dečkom spal na seru. Slepec budi in vlekel je dečka proti izhodu, a ker ga je začelo peči in duš ti, spustil je dtČka in zdrsnil po atop nicab doli ter se rešil. Deček pa je tekel p) hodniku na nasprotno Btrau, kjer ni izhoda, in tam .»ostal žrtva ognja. Gospodar slišal je dečkovo vpitje, tcda prepoano je prišel. R- šil je le kravo in vola, drugega vola pa je omamila strela in ni ga mogel spraviti iz hleva. Poginil je. — D ž in vrh domači gasilci omejili so ogenj, da se ni razširil na bližnja poslopja. Ožgano truplo zgorelega dečka, ki je bil sirota, bodo danes pokopano. Gospodar je bil za mal" vsoto ?avarovan. — (Nemški fanatizem.) Iz Gradca s* nam piše: »Hier ist nicbt gestattet Blavisch zu sprr-chen.u Epidemija, prirejati demonstracije ter hujskati proti Slovanom, pokazala se ie v polni meri v pra-sofilskem Gradcu V nedeljo razburili so tukaj v neki kavarni slovenski pogovori ušfsa nemškega turnarčka. Takoj se je pokazal kot sin „Ilerren volka*. Obesil je na zid navedeno prepoved ter svojo jezo hladil s erpimi pogledi na goste, kateri se tej strogi ztpovedi niso nikakor hoteli pokoriti. Le ovčji potrpežjivosti našega mirnega naroda ima se zahvaliti, da ga niemo postavili na ulico. — (Štrajk v Trstu ) Vsleđ uplivanja socijalnih demokratov začelo 8e je mej tržaškimi delavci veliko gibanje. Zdaj Štrajkajo delavci lesnih trgovcev, a govori se, da začno tudi mizarski pomočniki in delavci „Lloydovi" štrajk. Obrtniške in trgovinske razmere v Trstu eo kaj slabe. Trst že davno ni bil več to, kar nekdaj, prav zato pa se je bati, da bodo štrajki imeli slabih posledic za štrajkujočs delavce. * (Čast narodni noši!) Izjednačenja sveta po duši in po zunanjosti napreduje vedao bolj. Narodoa noša izginja mej ljudstvom, in starošegne obleke najdejo sedaj svoje poslednje utočišta le še v muzejih. Ko enedo še te moli, ne cstane od njih niš68ar več, Le slike nas bodo še spominjale, kako se je oblačil naš praded, v kakšnem krilu se je ponašala v lepih mladih dneh naša babica. Modna francoska obleka prodira vedno bolj tndi mej narod, narodno blago, narodni kroj, narodna obleka pa izumira. Kmalu bodeta gospod in kmetovalec do cela jednako oblečena, in mestna dama se ne bo ločila od kmetice. Tako je pri nas Slovencih, tako je drugod, in prav tako je celo mej Tirolci, ki so jako konservativen narod, čegar narodna noša ni le krasna, nego tudi slavna. Tudi tirolski kmet odlaga ncšo, v kateri se je boril za domovino in cesarja Andrej Hofer, ter se oblači vedno bolj meščanski. To je zapazil nadvojvoda Fran Ferdinand ter naročil okr. glavarstvu v Meranu, naj pozove duhovništvo in učiteljstvo ter sploh vse javne de-jatelje, naj uplivajo na narod v tem smislu, da ohrani, ljubi in spoštuje svojo narodno nošo, v kateri so se Tirolci tolikokrat proslavili. — Tudi mej Slovenci naj bi se delovalo na to, da ohrani naš narod svojo staro nošo, ki ni samo trpsžnejša m lepša, nego tud. praktična! * (Ženske kot pisateljice in časnikar i co.) Na Francoskem je sedaj okoli 2150 pisateljic, sli-«aric in kiparic pa je nad 700. Mej pisateljicami le 1000 novelistinj, 200 pesnikinj in okoli 150 pe-4agogskih pisateljic. * (K j nabirajo vladarji?) Nemški cesar je ; strasten nabiralec antrgrefov, t. j. lastnoročnih pisem zmagovitih vojskovodij davno minolib in poslednjih stoletij. Tadi švedski in romanski kralj nabirata autografe. Ruski car Alekeaader III je n»biral pisemske znamke in roparske tiče, kralj srbski tudi nabira znamke, princ \Valeski, bodoči angleški krali, pa ima že velikansko zbirko različnih pip; kr-ljica angleška nabira naprstnike krona nih šivilj. M-j naprstniki ima tudi jedaega Marije Terezije. Kraljica italijanska je nabirala veliso let bisere za snaho, razen tega ima že ogromno zbirko črevljev, cipelij in rokavic; mej temi so eksemplarji, katere je nosila obglavljena francoska kraljica Mi-tija Antonija, Katarina II, Kristina Š/edska, Eli zabeta Angleška i. dr. • (Lakota v Kini ) V notranjih delih Kine divja s r.nrtn lakota. Kakor poroča japonski časopis ,Jomiun Schimbun* iz Shangbaija, prizadeti so posebno kraji cb zgornjem teka Jangtnekianga. Na obrežju rnke leže trunu stradajačih ljudij, in vsak dan jih umrje na stotine. V mestu Tschungkmg je umrlo tekom 'Iv h mesecev nekaj sto ljudij. Večina stradajačih pride iz goratih krajev ter prosi riža. A riža ni n»ti za mesto zadosti, zato morajo tnjci mej groznim kričanjem umreti lakote. Vlada ne more pomagat, ker so vse blagajne prazne. Lakote so krivi dež«vni nalivi, ki so uničili polja z rižem. Pojavilo se je več roparskih čet, ki so morile in ropale ter vedao bol1 rastle. Vlada je 60 roparskih voditeljev njela in obesila. Sadaj je hm taj časa mir, a bržV-as ne za dolgo. Darila: Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda : Gospa Marija dr. Z u r n i k o v a v Ljubljani G kron io gospa I -n*. Gutnikova v Ljubljani 5 kron na-cestu vt»nca na krsto vrli domorodni ženi g M * r > Kadivčftvi — Vesela drnžba v pivnici aVigavske zadruge" 2 kroni. — Namestu brzojava o oriliki poroke gospoda E Zeleuka darujejo gg. Vir Strel, L-nnBsi, Gerkman, SveHc v Ljubljani 2 kroni. — Skupaj 15 kron. Živeli rodoljubni darovalci io darovalke in njih nasledniki! Književnost. Osnova za sabiranje i proučavanje gradje 0 narodnom životu. Napisao dr. A Radio'. — Jag , 'i n i* akadeuaija znanosti in u netnosti iz daj a „Zb.rnik za narodni živet i običaje južnih Slavena" ki zan>ma ne le jezikoslovce in folkloriste, nego tudi kulturnega historika v ob^e, politika in nacijonalaega ekonoma. V navodilo, kako treba nabirati m popisovati narodno življenje in vse, kar je v kakoršnikoli zvozi z dušo in s telesom naroda, je izdal v posebni brešcn dr. Rsd d obširno osnovo, ki je bila prvotno natisnjena že v .Zbcr .iku". Opozarjajoč Slovence na to vei«tame)jito in natančno, pr ru. no in pregledno, 3S etranij obsezajočo osnovo, omenimo, da obsega brošara e I * d e c e glavne razdelke: priroda, telesni ustroj naroda, jezik, životne potreb šine, opravila, družinsko življenje, bolezen, hudo delci, vera, šola, pravo, običaji, zabave, poezija, prazne vere in vraže. OJividno je, da je g pisateli jako dobro razdelil vso ogromno snov. Ž-l«ti je le, da ga podpirajo ne le rojaki, nego sploh vsi J-igo .•>nv.»m. torej tudi Slovenci, da b) možno podati akademiji tem temeljitejšo aliko življenja, „dej»nja in nehanja" jugoslovanske narodne družine! OJbnr akademije razpošilja v to svrho sledeči poziv: „1b kustvo je pokazalo, da sabiranje gradje o narodnom života ne može biti uspješno, ako se ne sab.re nekim redom i po nekoj osnovi. Za to, da bi sabirači imali pri ruci naputak: što treba, kojim redom i kako treba sabirali stvari o narodnom životu, izdala je ova akademija spomenuto aOmovaa za suradnike svega „Zbornika". Ove če stvari najuspješnije sabirali oni sveučilišni djaci, zatim gimnazijski djaci viših razreda, koji bu i djetinjetvu svoje Bproveii medjn narodom, a i praznike medju narodom sprovode, pa imadu u naroda roda i znanaca. S uspjehom ci sabirati ove stvari i pučki učitelji, župnici 1 kapelani (koliko im dopušta njihov posao), osobito ako mi du'ji vremena u kojem kraju. Koliko ne bi dospjeli s«mi, mogu u to uputiti pametnijega pismena seljaka. Upravni Činovnici, suci, odvjetnici i vla etela mogli bi takodjer barem pogledati o čem se tu radi. Potanju upc'u, koliko je za početak potrebno, naći će svatko u „Osnovi*. I za proučavanje narodnoga života treba akademijskomu „Zborniku" radnika, da je i o tom kazano u aOanovitt nekoliko riječi. Jugoslavenska akademija pozivlje ovim sve one, koji se bave historijom pradavnine (prehisto-rijom), historijom bilo koje grane kulture, književnosti, prava, historijom vjera i vjerovanja, da barem pogledaju: ne bi li svojim naučnim radom mogli razsvietliti kulturno prošlost i sadašnjost svoga na roda. Svaki će se prinos primjereno nagraditi. Tko-god se ozbiljno želi u tu stvar uputiti i latiti sa ili sabiranja ili proučavanja gradje o narodnom života, neka najzgodnijim načinom (dopisnicom) zamoli Upravu Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti n Zagreba, pa ća mu se spomenuta „Osnova* poslati. — „Vienaca br. 30. od 24. srpnja ima to le vsebino: Tko je kriv? Napisao Jure Turić. — Ljubavi i cvijeća. Sjjevao Stjepko Spanić. — Smrt Ivana Ilićz. Napisao Lav grof Tolstoj. — Posije mnogo godina opet kod koći. Podgorska slika. Češki o pi-ao Karol V. Rais — Haso Ayla Napisao D. P. — Prib;ć. Piše Emilij Lzszovvjki. — Listak: K slici. Književnost. Svaštice. — Slike: Zabranjen ulaz, Israel. Dunaj 27. julija. Koroški dež. predsednik baron Schmidt Zabierow gre meseca avgusta v pokoj. Za mesto dež. predsednika koroškega je več kandidatov, najresuejši so; grof Bvlandt Roeidt, sekcijski šef v naučnem rninisterstvu, grof G i o v a n e 11 i , črnovški deželni predsednik grof G o o s s in dvorni svetnik v ministerstvu notranjih del baron C z a p k a. Slovenskega jezika ni zmožen nobeden teh kandidatov. Dunaj 27. julija. Dvorni zdravniki so zahtevali, da mora cesarica oditi za nekaj časa na karersko jezero. Cesarica se odpelje dne 9. avgusta. Lvov 27. julija. Tu se delajo velikanske priprave za poljski narodni shod v Tešinu. Udeleže se ga vse poljske stranke. Budimpešta 27. julija. Zatrjuje se, da hoče vlada v ponedeljek predlagati, naj Ima parlament vsak dan po osem ur trajajoče seje, in naj se uvede klotura. London 27. julija. Sultan je izdal ukaz, da je carigrajske Mohamedance razorožiti. Mnogo Turkov, zlasti nižjih svečenikov ia uradnikov, je policija aretovala radi preživah-nih agitacij zoper mir z Grško. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Na vprašanje: „K*ko naj se s priglašenim razširjanjem obrtne pravice kake stranke obrtno pravno ravna, če naj se smatra taka premešana za priglasitev novfga obrta, ali pa naj se priglašena prememba cbrta le pripiše v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopuetilni dekret? —odgovarja zbornica, da razširjenja obrtne pravice v v*-- h novih slučajih, v katerih ee je dokazala kaka ukupnost novih pravic z obstoječimi in ni potrebno doprinesti posebnega Hposobnostnega dokazila za nastop in vršbo v smislu obrtne novele z dne 15. marca 18S3, drž. zak. štev. 39, ni smatrati za priglasitev novega cbrta. Razširjenje pravic je le vpisati v prvo ui obrtni list, oziroma v prvi dopuBiilni dekret. Ce se pa kdo noče posluževati nekaterih pravic in pri obrtai oblasti zglasi, da od določenega časa naprej ne bo več prodajal nekaterih predmetov oziroma se ne bo pcsluževal nekaterih pravic prvega dopustil nega dekreta, je to vselej, če 88 izkaže, da je podatkom verjeti in se je oglasitev jednega dela obrtnih pravic na odobr loo znanje vzelo, vpisati V prvotni obrtni hst oziroma v prvi dopustilni dekret. V obeh slučajih b bilo pa napraviti nove števne lete I, ki bi se vložili na m-sto prejšnjih, pri čemur bi pa obrtna oblaci morala zbornici naznaniti, da se je ta števni list izgotovil le vsled priglasitve novih predmetov ah odglasitve nekaterih predmetov, katere bi bilo imenovati. Da bi se mogel popraviti tudi pridobitni kataster, bi bilo potrebno, da bi ss ob naznanila novoodmerjenega pridobitnega davka ped ravno istim davčno uradnim asignacijskim številom tudi novelo, če so je davek zvišal ali anižal. V pojasnilo svojega odgovora je zbornica naslednje novela: 1. Trgovec ima obrtni list, ki se glasi na trgovino s specerijo. Če hoče prodajati tudi kolonijalno, barveno in materijalno blago, bi tega ne bilo smatrati za posebno priglasitev. 2 Obrtnik, ki ima prav co za trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom in želi ša izmej predmetov trgovine z materijalnim blagom „barveno blago" ali „solu ali ,kis" prodajati, tedaj bi bilo to le v starem obrtnem rit : u pripomniti. 3. Ča ima kdo pravico špecerijsko iu kolonijalno blago v prodaji in žili šs trgovino z železom imeti, bi tega ne bilo smatrati za novo proglasitev. 4. Nekdo inu obrtni list glaseč se na trgovino s konji, želi pa tndi z govejo živino kupče-vati; tega bi ne bilo smatrati za novo priglasitev. 5. Isto bi naj veljalo, če ima kdo obrtai list glaseč se na „trgovino s prašiči" ia bi hotel 8 teleti kupce vati. 6. Ravno tako bi bilo postopati, če ima kdo obrtni list za trgovino z žitom in bi hotel še 8 moko tržiti. 7. V istem smisla bi bilo ravnati z lesnim trgovcem, če bi hotel še oglje, premog ali šoto prodajati. 8 J-dnako bi bilo postopati, če bi trgovec s kislim zeljem hotel tudi z zelenjavo tržiti. 9. če ima kdo obrtai list, glaseč se na trgovino a knjigami, ametninaaii in muzikalijami in bi hotel vršiti tudi antikvariatno trgovino s knjigami, umetninami in muzikalijami, bi ne bilo to smatrati za novo priglasitev. 10. (ia ima kdo pravico s knjigami tržiti in bi želel uveBti še trgovino s papirjem, papirnim blagom, pisalnimi ia risalnimi potrebščiaami, bi bilo to vpieati v obstoječi dopuBtilni dekret. 11. če ima kdo tbtni list za trgovino z usnjem ia bi hotel še e čevlji tržiti, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev. (Dalje prih.) Listnica uredništva. T.avra: Prosimo, sporočite nam Bvoje pravo ime! — M. J — čič: Prejeli. Hvala lepa! Iz iira ."iO. julija v <''rnomljn. Tomaža Hodeta zemljiSfie v St.in Vrhniki, cenjeno .'1410 ptlđ In 8T0 ^Ul. pritiklini', (v drugič) dne 31. julija na Vrhniki. Antona l';ira pofstvo v Idriji, MStjtJM 1440 gld., dno 31. julija in 4. septembra v Idriji. aLiOtcrlJnKr; »iTilif1 24. julija. V Grad ci : 72, 51, 41, 22, 40. Na D u naj i: 82, 59, 85, 81, 83. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30*>'2 m. •ep "d —> JĆaa opa-rovanja Stanje barometra v mm. Tompe-v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 orab 2G. 27. 9, zvečer 7. zjutraj '2. popol. 733-7 784*0 7316 231 18-4 22 9 si. sever si. svzh. si. svzh. pol 01)1 obltfno pol obl. 34 Sredina včerajšnja temperatura 21-3°, za 1"4° nad normalom. Deževalo jo po noći. ■Oiaiziejslssii "borza, dne 27 julija 1897. t^aapui dziaVtti dolg •# flotah . . 108 Bld. 05 *t. skupni državni do!^ * srebru . . . 102 1» 80 , ?, 'T.triiaka zlata renta ...... . 123 a 85 , fl.-jstrijaka kronska re:.ta t°/fl . . . . . 101 1 40 .. Ofetnutn alata rr.r.ta 4°'„...... . 132 H 70 Dvorska kronata ronta 4' , . . . , . 100 y 20 , a*#vtro-of 86 . 119 45 , Ramaki drC. biuukovci sa tOo mark &» 671' , . 11 74 13 frpxk..*»iijan?ki bank0vo4......, , 45 t 35 , C ,-. cekin« .......... 83 t Prežalostniin srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest., da je moja iskreno ljubljena, predobra mati, gospa Marija Kadivec danes popoludne ob 4. uri, po dolgi in mufini bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. lotu svoje starosti mirni* v Gospodu zaspala Pogreb drage pokojnice bode v sredo, dno 38, julija ofa 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Prešernovi ulici St. na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanenja. Nepozabno pokojtiico priporočam v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 36. jnlija 1897. Antonija Kadivec (1093) Stanovanje V III. UiiiM ropi . mu Vrt ari ne <> jo/oru, InmnoHt, Itriiirano, ''urili, tnc(7r»ii, M« KliMit-Itoitiing * Htoyor, Line, Hwl»ji»vii-«, I'Ucnj, M.iriiinn vri, Btb, Kr-uurove v;iri Karlova Tari, Prano, l.ipaku. -- Ob II. uri hit tmn. dopolnilno n.......t vlak ▼ Trbli, PonUbal, lleljak, Colovou, LJuhuo, Helsthal, )>'inil —Ob ». uri 2 min. popoludne oaubr.* Tluk v >'r^ i/, Iloljtk, 'VImvkc, I'r ui/.mi j Cisti« IJuhno uea Halatbal t Hr.lno^rad, Loiut-OBatrin, Zeli ob 'nuni, luumoil, Hreffena, Curih, Goiioto, Pari«; čce Klelu-Holflinaco-1iletl, (le ob noiloljah in prjzniklli.) — Ob 7. url 46 nun. ivučai oiubni Tlak v I.euco-H!i"l Proga v ITovo meato in v Kočevje. Ob 6. url 16 min. ijutraj meaanl Tlak. — Ob 13. url l>* mili. po-polndne tnaianl vlak. — Ob ti. uri dO tnin. STečer nio«Rul vlak, Prllio«! v L,{iibl|nno (jnf. kol.). Pro^a lz Trbiža. Ob 6 uri 6S min. zjutraj oaobni vlak ■ Dunala vla Amatetten, Solnoirrada, I.hira, Hteyra, Om:iudrna, Ia<'hla, Attareua, Pariza, (lenove, Curiha, Tlrettcuca, rnomoata, Zeli* ob /eaartt , l.jubua . Oolovoa, Hnljaka, Fraiiteimrnatn — i Hi 7. uri BO min. ajntraj Oiobol vlak ia Loaea. lllnda. — Ob 11, orl 'JO min. dopolij'ii u oaobni vla.'tis Dunaju via Amatettsu, Karlovih varov, lleba, Ifarljiaifa van v, Planjat. Pudajovrc, Solnoirrada, l.ini-u, Stojra, Parita, (lon<»vo, U'.riha, Hro^onca, Inoinoata, ob loaeru. Loi I (laetoiLa, Ljubna, ToLivi.., 1.1 Pout»bla — Ob 4. url fi7 min popoludne oaobni vlak r Dunaja, I-j" h a, .-lcl«tn»la, HoljaUa, Oolovua, ITranaana/eate, Pontabla. ~ Ob i uri 8 m. avc 'ui oiobrii vlak ■ Dunaj* via Amatettan in Ljnbi.o, la '.'.pakova, I'r.ii^s, VraUOOTih varov Karlovih varov, doba, Marijinih va-ov, PUnjt., Miiili-irviit, l.ino.k, Stoyrt», Snluoifrada, Haljaka. Oeluvca. Pontabla.—Ob 10. uri 'ib minut zvacur uaubui vlak ia Leaoa Blada do ob nadaljah In pnu&Utib ) Proga la Novega mesta ln lz Kodevja. Ob H. uri 19 umi. sjutruj r.ioaani vlak. — Ob 1. Duri 32 r.ilt. po-poludoa meiaui Tlak. — Ob J. imi u rit-i. evncer nu»a:;l vl«.k #4liao«i la lijobljna« (drž. kol.) Kriiimitc. Ob 7. uri 33 min. cjutraj, ob 2. url 6 roiu. poptfladaa, Ofa t. url 60 min. aveOer, ob 10. uri %b min. avačnr. Poalpdujl vlak 1» ob uedcijat In praanlkih.) Priboil v I.JaMjtMio (dri. ko!.) 1» KasmnllM« Ob a. uri 60 m*n. ajr.traj, ob 11, uri B min. dopolndna), ob tS tiri \0 min. avaver, ob B. url Lt, min. BTeoar, '.Poalddnji \Iak le. >b nudaljah in praaniklh.) Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjam bre: vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. jedino pristen (1071— 8) vlakovodja c kr državne železnice v Ljubljani, Koli z j cTinctura. bals rnica) iz aii^flia varuhu lekuriifl in tovarne farniacevtičnib Izdelkov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. To idravitvenen oblaMtvn pre- Mku^eno in ocenjeno. Najstarejše, najreelnejie in naj« t•lMl(,j^^' Ijndtiko domače zdravilo, tolaiečo prine in :»ljurno boli, kn-i želodca itd. za notranjo iu ' vnanjo vporabo. V znak pristnosti je vsuka. stekleniCica zaprta s srebrnim toholc.em, v k;ttorom je vtisnjena moja firma: .lAttoIf Tiiii-rrj. lekarna pri umcvij-i vu< ruliu'*. Vsak balz;im. ki nima gori itojoče ».<*l«'a«a ii-.i*inu- varstvene znamke, naj se savrne kut tim manj vredno rini rpnj^t' p-mar-j'-nje. I*ut.| imj »<• tor« J to.lif. itt4 varstveno innmko i^onaj Ht«>t<«<>! Ponarejale! in posnemovalci mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednostnih ponarejenih, občinstvo slepečih družiti lial/.amskili znamk, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene, zaloge mojega balzama, n»»| H«- nitim it Hunu mi - i in ..•::•.•-,»;. : Atl£t-lfla vHruliM l«*knriiH (Selintaenael ^ApuHaelce) A. Tlilrrrj - J« v I*rf^ru«li |»rl lto(;iitni-SlK-lini. Cena franko za vs,»ko postno postajo na Avstro-Ogernkein je za 12 malih ali (5 dvojnih steklenic d K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali H dvojnih steklenic 4 K 60 vin Manj nej^o 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ac nc pošilja. KazpoSilja so samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. {h'J7—7) n*4>~~ i'ii/l iiji] n«' vedno nuliaiiU«* mi ;niii o selnio tiu-sitni i KininiUo, i. ii i .» mom iim-ii v /.iiui«, pn'.i o-.n tnhUu nCelalenioa« Adolf Tliic.T^a lekarnar v Pregradi pri Ro't;.-tcu-Slatini. ■■■■■miinmii-iiiiiri v- ■MBiuiiainiaUJ Učenec iz dobre hiše vzprejme se v trgovino z mešanim blagom. - (1094—i) NKiiNCik. trgovec v Metliki. Makarski učenec popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika se vzprejme v restavracijo hotela n pri Malićti (BStadt Wienu) v Ljubljani. (1028-3; Pošten in dobro izvežban mesarski pomočnik vzprejme se takoj za dobro pla^o v službo. Pismene ponudbe na Mkolo l'n ć i«, mesarja v Karlovca. (108G—2 in trgovskega pomočnika vzprejmein takoj v svojo prodajalno z mešanim blagom. (1092—1) .To»-*ip S<»pctuvec trgoveo v Idriji. Švioarija. Jutri v sredo« 28. julija Začetek ob 7. uri zvečer. (1096) št. -_JiJ.t'-7. Vstopnina 20 kr. Z veleipoltovanjem Ivan Eder. Kazg'las. (109; Podpisani magistrat naznanja, da so bili izvoljeni kot Čl a IIJ porote ^jnry) za presojo konkurenčnih načrtov za zgradbo „GasjillieffO douiak> ter nove oseinra/reiiue ttektiške šol<» in MtpilliĆa pri sv Jakobu v Ljublj-ni gg : KiMtolf Qo€bel9 arhitekt in ravnatelj kranjske stbvbinsie družbe v Ljubljani ; ■''r. B*Ja\Iin, c. kr. inženir in obč. svetovalec v Ljubljani; .1. VI. IIrani«..v, deželni inženic in obč. svetovalec v Liubljani ; Filip Snpancir, stavbeni mojster v Ljubljani in •lan Dulle, mebtui višji inženir v Ljubljani. Mestni magistrat v Ljubljani dne 24. julija 1897. kovaški pomočniki ooo 0000 ♦• «> v a> ♦ aV Javna dražba« Dne 31. julija 1897. 1. ob 9. uri dopoludne prodali se bodo 4 ljubljanskemu društvu izvoštekov lastni za prevažanje Ijadij po mestu v m t areni parnem mliim (l*arne nliee) onemu, kateri največ ponudi, in proti gotovemu plačilu. (999—3) Društvo ljubljanskih izvoščekov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk -Niirodne Tiskarne".