267. števika. Trst, v petek 23. novembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost ., shaja enkrat na dan. razun nedelj in p razniko^. ob 6. uri zvečer. Naročnina znafia: Zr celo leto . . •......24 kron ca pol leta.........12 - sa četrt leta........ 6 _ zi en mesec ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na ua-fočbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu «e prodajajo posamezne Številke po G stotink (3 nvč.): izven Truta. pa po 8 stotink (4 nvi'.l Telefon đtT, S70. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V cdlaoatl Je moć ! Ogla. a l se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogo dđ Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase aure-jema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. UredniStvo 1 ■■ tiskarna se uahajata v ulici Carintia Stv. 12. I'praviiištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molit* piccolo 5tv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Q o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs Hrvatska in deklaracija nadvojvode Franja Ferdinanda. Zagreb, 19. nov. 1900. Čitali ste že v naših novinah poročilo o razpravi, ki se je vršila v našem saboru povodom nujnega predloga, predloženega po dru. Bresztienskem in tovariših iz koalirane opozicije, da bi se temu saboru deklaracija nadvojvode Frana Ferdinanda priobčila na ustavno pretresanje in uzakonjenje. Razprava, ki je trajala tri ure in bi se biia morala vršiti le o nujnosti predloga, spremenila se je v meritorno razpravo o predlogu samem. O nujnosti predloga se ni moglo razpravljati, ne da bi razpravljali o pravu Hrvatske, da se je deklaracija priobči na ustavno pretresanje. predpostavo dra. Franka in njegovim zaključkom ter dosledno tudi glasovanjem ni prave logične zveze. Tu gre za to, da-li ima Hrvatska pravico, da se izjavi o deklaraciji, to je: ali da jej pritrdi, ali pa da jo odbije ; z drugimi besedami : ima-li hrvatski sabor to pravo, da se mu deklaracija predloži na ustavno razpravljanje ? ! Okolo tega vprašanja se je vttila razprava med govorniki večine in govorniki opozicije, ker taka razprava involvira v sebi tudi drugo vprašanje: je-li nujno, da se deklaracija priobči saboru ? Govorniki opozicije pravijo in dokazujejo, da deklaracija mora biti predložena saboru ter opirajo svoj predlog na hrvatsko državno pravo. Hiša Habsburgov je zasela hrvatski prestol vsled svojevoljne in slobodne izvolitve od strani hrvatskega sabora, zbranega v me- Za nujnost so govorili vsi govorniki ko- I stu Cetin leta 1527. Pragmatiška sankcija, alirane opozicije, namreč: predlagatelj sam, 1 sklenjena med hrvatskim saborom in kraljem dr. Žerjavic, . KutuzoviV, dr. Mazzura, dr. leta 1712 prenaša pravo do nasledstva tudi Zahar in profesor Smičiklas; proti nujnosti na potomke ženske krvi. Po takem h abs-pa so govorili vsi govorniki večine in — dr. buržka hiša vlada na Hrvatskem Frank ! Govorniki večine so bili dr. Toma- na temelju d v ost ranega dogovora šič, dr. Pliverie, Gjurkovic ter ban grof med dinastijo in narodom! Khuen-Hedervarv. Mi vam nočemo ničesar reči o burnem prizoru, ki ga je izzvala jedna beseda dr. Franka. S tem ste se že bavili, (iovorč povsem objektivno, povdariti moramo, (Zvršetek pride.) V Trstu, dne 23. novembra 1900. «Sodi» in še komu drugemu. Goda je bil prigovor dra. Franka proti nuj- riška tovarišica se je odurno zagnala v nas nosti povsem neumesten in neutemeljen. On radi notice «opa ovalca* s Krasa, v kateri je je govoril tako, kakor da je deklaracija že dopisnik z najboljim, rodoljubnim namenom pred saborom, kakor da gre za nje uzako- opozarjal, da se v nekaterih občinah na Krasu njenje. Mnogo tega, kar je rekel o deklara- pojavlja apatija ozirom na volitve, ki bi mogla ciji sami in proti njej, se ne da pobiti, ali postati nevarna za narodno stvar, vse to sta že rekla meseca junija lista «Obzor« In glej: ista «Soča» poroča sama z vidno in «Hrvatska domovina® : o tem smo pisali nevoljo, da je v veliki občini Naklo za V. že tudi mi v tem listu, čim je bila deklara- kurijo došlo na volitev le 60 volilcev od 679 cija storjena in podpisana. Tudi glasilo dra. in v IV. le 28 od 280 ! Te številke govori Franka piše vse te dni o razpravi tako, ka- razločen govor in pričajo, da je naš «opazo-kor da je deklaracija že pred saborom in ka- valeč* konstatiral že obstoječe dejstvo ! kor da gre za to, ali naj jo sabor tako, ka- A kaj pravi «Soča» ? Pravi, da na tem ima koršnja je, inartikulira, ali ne?! Ali ne morda tudi »Edinost* kaj zasluge! To je gre za to. vendar malo preveč ! Ali zavest naša je pre- V petek je šlo za nujnost. Ako dekla- čista, da bi se ^opravičevali in prepuščamo racija pomenja tako žaljenje prava, kakor je čitateljem, naj sodijo sami, da-li tako posto-obrazložil dr. Frank, a kakor so to obrazlo- panje odgovarja zakonom honetnosti ?! — žili tudi »Obzor*, «Edinost>, »Narodni list*, Istotako prepuščamo čitateljem v razsodbo, ♦Hrvatska domovina« in »Siiden* ; ako je da-li je lojalno to, da je «Soča» pač repro-inartikulacija iste od strani ogrske zbornice ža- ducirala opazke našega »opazovalca«, s kaljenje hrvatskega prava, tedaj pa ni mogla terimi je izražal svoje bojazni, da bi na ožji biti nobena stvar nnjneja, nego to, da se de- volitvi za V. kurijo moglo priti do narodne klaracija čim prej priobči hrvatskemu saboru, sramote in da jih je reproducirala tako, kada se izjavi in izreče o njej. Zato pa mej kor da hočemo mi podirati «Sočini» stranki, . ! P () D Ii I H T E K. 3 I" nekoč je držala majhno šibko punčico v rokah. — Moj Bog, samo dekle — godrnjal je C^GScL 1 C Žčlcld, °n lz so',e> ne pogledal malo bitje. Njo je zabolelo to ravnanje in dye solzi Zofka Kveder. kanili sta jej iz očesa na okrogli lietči male — Pri pametnih ljudeh služiti, to ni hčerkice. niČ — godrnjala je kuharica, kadar je morala Fn zopet je posedala na divanu poleg polagati račun za vse, kar je prinesla iz trga balkonskega okna in negovala malo drobno in jej je mlada gospodinja odbila tu groš, j dekletce. Kanarček je žvižgal v kletki vse tam desetico od cene, i 1 prav kmalu domač v hiši. Ni vedela, da imajo možki tako radi tuje otroke. Kar vedno se je igral z dekletcem in pustil nje sinčka, da mu je jezdil na kolenih ter prijemal ga za brado. Vedno je nosil otrokoma sladčic in igrač in kar vriskala sta, kadar je zarožljala njegova sablja po tleh. In kako taktno se je znal vesti ! Na obedu je vedno pripovedoval humoristične epizode iz svojega in svojih prijateljev življenja in njegov trgovski sošolec je bil uprav zaljubljen vanj. — Ah, to je človek! — je vzdihal in se potil smeha. Tudi njej je ugajal galantni, živahni častnik. Kadar ni bilo njega, [»ostajal je resen, skoro malo melanholičen in govoril jej je mnogo o sreči in srcu. Vedno je bil uljuđen in prijazen proti njej, ali nikdar ni prekoračil meje dostojnosti. Skoro; se je jela ona vedno bolj in bolj interesovati zanj in je že mislila včasih skz-ivaj : — Kaj ko bi bil to moj mož, kako bi bila srečna ! — (Pride še.) in Dalmacija torej ozemlja, ki so v svoji Dalmacija vsled nespametne carinske in tr dali izjave, da to, kar smo rekli daues, cisto nič ne spreminja naše sodbe o postanku go- skupnosti obljudena po ogromni večini s slo-riškega prepira, o delavnih močeh, ki jih ima vanskim prebivalstvom. To je torej zopet v sebi « Soči na* stranka in o frivolno- jedna tistih anomalij, da je uprava tega za-s t i, s katero seje — iz zgolj osebnih motivov — hotelo te moči uničiti moralno in materijalno! Mi proklinjamo tisto uro, ko so se začeli ti poskusi, saj iz njih se je izeiraila možnost, da se molči k takemu herostratstvu !! čujte rodoljubi in sodite! Nemško radikalni list »Grazer Tagblatt« (št. 292) je prinesel — kakor nam javljajo iz Gorice — v prilogi »Deutsche Stimmen aus Krain, Triest tind Kiistenland«, nastopni notici, ki se glasiti v nemškem izvirniku : »Gorz 13. Oktober. (Hauptversammlung des Landes-Lehrervereines am 11. im Hotel Post). voda izključno v rokah naših nasprotnikov in da v zavodu, v katerega se steka toliko našega denarja, nimamo mi nobene besede, da-si bi morali imeti večino na njega upravi. Ali priznati moramo, da smo na tem tudi sami krivi, ker v rainolih časih nismo znali vršiti svoje dolžnosti. Ne vprašujmo, kdo je kriv na tem, ampak glejmo raje vsi, da polagoma solucijo : popravimo, kar je zamujenega. Obračamo se J »Občinski govinske politike avstrijskih vlad osobito o dogovorih z Italijo, kateri so ua milost in nemilost izročen: vsi naši viri dohodkov: brodarstvo, ribarstvo, vinogradarstvo in ostalo .-'« (Svet. Bartulica: To nam je zahvala za Vis !) Mej vsem govorom Borčičevim so poslušalci viharno pritrjevali. Vsprejetih je bilo več ostrih resolucij. Svetovalec Deško vić je utemeljeval re- svet Splita izrazuje vročo An 120 Mitglieder \varen aus allen Landestheileu herbeigestromt..... Es \var eine glanzende Versammlung, die da unter d e u t s c h e r F-1 a g g e tagte . . . Der Vor-sitzende, Lehrer Peerz, erottnete die Versammlung. Gorz. Ein treftiiches Buchlein (Kurzer Abriss der Geschichte der gefiirsteten Graf-schaft Gorz und Gradiška von Albin Reichs-freiherrn von Teuifenbach. Innsbruck, Ver-lag der \Vagnerischen Universitatsbuchhand- lung.....jenes Landes (Grafschaft Gorz- Gradiska), das bernfen war, als vorgesflho-benster Posten gegen die hindersuchtige Republik Venedig dem d e u t s c h e n Reiche, mit dem es doch iramer mehr oder \veniger in Fullung stand, die A dri a freizu h alte n. Am Isonzostrande hielt ein \vahrhaftes, beherztes Volk die Grenzwacht. — Wir Deutsche begriissen des Werkchen nicht nur, \veil es in der Form, sondern auch im In- i halte unter deutschor Flagge segelt. —ee—« Na slovenski prevedeno: »Gorica 13. oktobra. (Glavno zborovanje deželnega učiteljskega društva dne 11. v hotelu »Post«.) Do 120 členov je prihitelo od vseh delov dežele . . . Bila je to sijajna skupščina, torej do rodoljubov, naj v državnozborski volilni vihri nikar ne pozabijo dopolnilnih volitev v rečeno zavarovalnico, ki se bodo vršile dne 18. decembra v 1., 2. in 6. kategorijo. Zlasti obračamo svoje oko v središče naše, v j belo Ljubljano in pričakujemo od tam krepke inicijative. Mi pa obljubljamo, da bomo po svoji moči pomagali na delu, kakor se nadejamo, da tudi rodoljubi po Dalmaciji to pot željo, da se vsi poslanci Dalmacije, ki bodo skoro izvoljeni v državni zbor na Dunaju, postavijo na odločno stališče proti vsaki avstrijski vladi, dokler ne bo sezidana proga Bugojno-Split. Občinski svet daje obč. upraviteljstvu nalog, da to resolucijo priobči vsem dalmatinskim občinam s pozivom, naj se slično izjavijo.« — Lteme-ljevaje to resolucijo — ki je bila seveda ne zamude svoje dolžnosti. Na delo torej, tudi vsprejeta — je rekel govornik mej dru-prosimo, za korist našega delavstva, ki je ! gina, »daje železniško vprašanje zbudilo ve-zlasti v na«ih krajih prevažen naroden či- liko zanimanje po vsem svetu ali tudi veliki apetit Madjarov. Ta narod nima nič skupnega z nijednim narodom v Evropi, ampak jedino s Turki, s katerimi je v sorodu«. Govornik je najostreje pobijal vse madjarske aspiracije do Dalmacije in je opozarjal Madjare, naj ne pozabijo Vilagoša. (Vladni komisar aj i ti pre v nitelj ! Za danes pridodajemo le še, da obsegajo : ). kategorija : železnice, prevozna podjetja in skladišča blaga ter stroje za odpravljanje blata (hagerji); 2. kategorija : rudarske industrije, fu- j je protestiral.) žine, izdelovalnice kovin, stroje, aparate itd.; i Morda bo dobro tako, da pride neko-6. kategorija: tovarne papirja in kož, ; liko življenja v žile dalmatinskih poslancev, izdelovalnice lesu, kmetijske in gozdne indu- Isti utegnejo potem dobro "plivati tudi na strije, mline. naše, da se bodo malce bolj zavedali, da Glasovnice so dobila dotična podjetja po tudi naš narod trpi vsled — vladnega zi-pošti. Liste so razložene v zavarovalničnih stema! lokalih, via del Mercato vecchio št. 3, od 9. j Dopolnilne občinske volitve V ure predpoludne in od-4. do 7. ure popoludne Pragi. Predvčerajšnjem so se vršile še zad-ob delavnikih in od 9. do 2. ure popoludne nje letošnje, to je ožje volitve med onimi ob praznikih in nedeljah. Reklamacije je ulo- kandidati, ki o prvi volitvi niso dobili po-! žiti do dne 3. decembra. Na glasovnicah, do- trebne večine. Praški občinski zastoj) šteje ločenih za zavarovance, mora gospodar potr- 90 členov. Po ravnokar dovršenih volitvah diti se svojim podpisom, da so bili na volitev je isti sestavljen tako-le : 45 členov pripada •zastopnika delavcev pozvani vsi, ki imajo | staročeški stranki, 22 mladočeški skupini | pravico glasu in ki so pri njem na delu, ter r|ra. FriČa, 21 mladočeški skupini bivšega mora zapisati ime kandidata, ki je dobil ve- župana dra. Podlipnega in dva radikalni I čino glasov. Glasovnice gospodarjev morajo stranki. »V T »V • m m ■*-'»«»• I V fcvr J UM « | ww« ••« J . § ril 1 * * I * ki je zborovala tu pod n e m š k o z a s t a v o J im"fci nJih l'"^18' 1 ako ^^ g,a3°;'n,°e t Na presedništvu višega deželnega Predsednik, učitelj Peerz, je otvoril zbo-> Poslati Volilni ^^ kl bl sodišča V Pragi seje že izvršila že pri rovan ie. cozko vlado na dokazih simpatije za naš narod. Globoko sem ganjen na prirejenih mi ovacijah, ovacijah, o katerih sem uverjen, da me bodo spremljale po vsem potu preko Francozke. Srečen sem, da sem položil nogo na to deželo. Kako tolažbo občutim, ko stopam po tej zemlji, ki je posvečena slobodi ! Ovacije prirejene meni, smatram dokazom o simpatijah, ki jih goji narod franeozki za narod Burov. Odkar se je lord Roberte lotil, da si prisvoji naši republiki, sem vedno zahteval razsodišče. Menim, da bi bila Anglija, ako bi bila bolje obveščena o naših stvareh, brez druzega pritrdila razsodišču, vztrajno zahtevanemu od mene. Vojna, ki se vodi, je vojna barbarov. Zažigajo tiste naše hiše, katere smo sezidali z muko, izganjajo se žene, katerih možje se bore na bojnem polju za slobodo svoje domovine. Ali naj se zgodi, kar hoče, mi se ne udarno nikakor. Mi smo pripravljeni nadaljevati borbo do skrajnega. Mi zaupamo v pravičnost Onega, ki je nad nami, v pravičnost večnega Boga. ki ima usodo narodov v svojih rokah. Ako južnoafriški republiki zgubiti svojo neodvisnost, zgine žnjima tudi ves narod burski do zadnjega otroka«. Ta govor je napravil neopisno globok utis na vse. In zopet so se ponavljale naj-presrčneje ovacije. I s to ta k o so na vsem potu do hotela pozdravljali starčka Krugerja z impozantnimi ovacijami, ki so se ponavljale, dokler ni Kruger stopil na balkon ter se zahvalil. Dalje poročajo iz Marzelje sledeči prigodek: Na balkonu nekega hotela v rue de L. Canebier je stalo več Angležev, ki se niso odkrili, ko se je peljal mimo predsednik Ivruger. Množica je vpila: »Klobuk doli! Klobuk doli!« Angleži pa so ostali pokriti na balkona ter metali sous-kose na cesto. Ljudstvo je začelo sikati in žvižgati, dokler se Angleži niso umaknili z balkona. Kruger je vsprejel tudi razne odlične osebe, ali v razgovorih žnjimi se je izogibal vsakemu pojasnilu o namenih njegovega potovanja v Evropo. Sicer pa si lahko mislimo, da je prišel, da reši, ako se še kaj rešiti tla. Gorica. Izborna knjižica (Kratek načrt zgodovine poknežeue grofije Goriške in Gra-j diščanske Albina drž. barona pl. Teutfen-bacha. Innsbruck, založništvo Wagnerjeve, j vseučiliščne knjigotržnice)..... one dežele došle po 4. uri popoludne na dan volitve, se Zakovana sprememba. Dosedanji predsednik ne bodo upoštevale. Fran Janša je vpokojen in na njegovo mesto --je imenovan predsednik deželnega sodišča v Brnu, pl. Wesselv. Vladni in njim na strani Politični pregied. nekateri nemški listi se trudijo, da bi doka- V TRSTU, dne 22. novembra 1900. zali, da tej spremembi ni pripisovati nikakega Volilno gibanje. Istra. O včerajš- i političnega pomena. Prikazati bi jo ho- (Grofija Goriško-Gradiščanska), ki je bila j nUh „godnih volitvah v Gologorici in Nova- ; teli le kakor zgolj osebno in povsem naravno I J ® . -__—___ __ K ^ .. !» ^-l.^n/v/lrt nti I.inan poklicana, da kakor najspredneja straža! kih smo že sporočili sinoči. V prvem kraju spremembo, ker je dosedanji predsedn,k Janša proti dežela požrešni republiki Beneški, nem- srao bili gotovi, v drugem pa so se naši ne- že v visoki starosti m potreben miru. Istemu ški državi, S katero je bila vendar V vedni koliko bali, zato smo tem večim zadoščenjem namenu, metanju peska v oči, ima očevidno dotiki več ali manje, zagotovi Adrijo. Na obeležili lepi vspeh. Včeraj je volilo neko-jslužiti V^no povdarjanje v »ISeue * re.e bregovih Soče stoji na straži zares srčno iiko kurij, ki so bile Italijanom že v naprej ! Presse«, da se novi predsedn.k nt se nikdar ljudstvo. Mi Nemci pozdravljamo to knjižico j zagotovljene. Danes volijo na večih krajih, «tical politično ter da je v Brnu ne le zato, ker je po obliki nemška, ampak, j Čitatelje opozarjamo vnovič, naj se ne dajo splošno spoštovanje. .Politik« pravi, ker tudi PO svoji vsebini jadra pod nemško preveč begati po poročilih v laških listih, ti poskusi za olepšavanje najbolje Kažejo, da Položaj je res veleresen, ali vse vendar ni *e na vodilnih mestih zavedajo utiša, ki ga tako kakor n. pr. «Piccolo» pravi. Včeraj je napravila ta odredba v vsej nezavisni češki je n pr trdil ta list, da so njim vse tri sek- javnosti. Nadalje meni rečeni list, da to ničije na Oprtaljščini zagotovljene; danes pa i kakor ni posamičen slučaj, marveč imamo tu so bili v našem uredništvu ljudje iz onih k«.- I^tem, ki gre za tem, da se češki element užival la vsi odrine z vseh viših mest Gorici in v Ljubljani, ki tako lahkim srcem jadrajo z gosp. Peerzom unter d e u t sc h er Flagge, u m dem deutschen Reiche d i e A d r i a f r e i z u h a 11 e n. Pika. Volitve v zavarovalnico za slučaj nezgod. Vse stranke imajo sedaj vse roke i poročilu polne posla z di prevažen čin za na Češkem in ovinkih kolikor zastavo. —ee—« Tako, sedaj so čuli rodoljubi kaj piše gospod Peerz v nemško-radikalna prusaška glasila! Prosimo jih, naj sodijo! Gospodu Peerzu ne zamerimo; on ve, kaj dela ! Čudimo pa se njega slovenskim prijateljem v | jev jn so se smejali na ves glas> ko srao jih/ vprašali, kaj da je na tem bahanju «Piceolo<- ; Moravske m in da bi se po vem?! Še misliti da nt na to, da bi Itali- ^ možno razširilo obsežje veljavnost, nemškeg jani zmagali v vseh treh sekcijah. To da je popolna zmaga nemške Razburjenje V Dalmaciji mora biti j obstrukcije in slučaj Janša je le jedna karta veliko, nenavadno, kakor moremo soditi po j v tej nevarni igri. sicer zaplenjenem na večih me-! Kriiger V Evropi. Predsednik južno- polne posla z državnozborskimi volitvami. Ta ; stih - o seji mestnega zastopa v Splitu dne afriške republike, kateri se obupno bori proti zahteva vso pozornost in vse i 20. t. m. To je bil neprestan vihar proti du- roparskemu atentatu na nje neodvisnost je delo. Veliko nepriliko pomenja torej, da so najskemu zistemu. Zlasti govor prisednika j pred včeraj njem v Marzelju na Francoskem nam ravno v tej dobi prišle še dopolnilne! Borčiča je bil uničujoča kritika postopanja stopil na evropska tla. Daje storil to basna volitve v rečeno zavarovalnico. Ali mi mo-I vlade in birokracije. V ustavnih državah — J Francozkera, bi kazalo, da je francozkojavno ramo ugrizniti tudi v to kislo jabolko, mo- tako je rekel — bi morala odločati dva či- menenje na njega pravični strani. To je do-ramo vzeti še to breme na svoja pleča. S t:m nitelja: krona in parlament in še le v drugi j kazal tudi vsprejem, ki sta mu ga priredila zavodom je spojenih tolikih koristi naših de- vrsti vlada kakor izvrševalna oblast. Povsodi j oba odbora: marzeljsk. m parižki. V sprejeli lavskih slojev, da niti važnost državnozbor- , je tako, samo v Avstriji ne; tu imamo še so ga z naj več. m. častim in ob neopisnem *kih volitev ne bi opravičila nikakor, ako ne j četrtega činitelja - birokracijo, ki hoče biti | navdušenju neštetih množic. \ luk. marzelj- bi posvetili svoje pozornosti volitvam v to zbornico ter storili vse možno, da si prido-rimo pristoječi nam upliv na nje upravi. Nepristojnosti v zavarovalnici je bilo zabeleženih že toliko in se je toliko govorilo in razpravljalo o njih ter dokazovalo škodo, ki nastaja zavarovancem naše narodnosti vsled dejstva, da imajo vso upravo v rokah ljudje, ki niso dobrohotni našim ljudem — toliko se je že govorilo o tem, da mora biti znano vsakomur in ne treba vnovič naštevati tu. L 6. uri in pol sta se splaŠila konja, vprežena v tovorni voz pred nekim skladiščem ter sta dirjala po poštni ulici čez »ru.leči most« na Korzo. Da &e jima ni vrgel nasproti pogumni kočijaž Ivan Telosi ter ju ustavil pred trgovino \Veiss, bi se bila lahko zgodila huda nesreča, kajti na Korzu je bilo tisti čas mnogo |judi. 0 pretepu v gostilni je bil sinoči 35-letni dninar Andrej Gerdol iz Rocola št. 349 nevarno ranjen, da so ga morali po prvi pomoči na rešilni postoji spraviti v tu k. bolnišnico. Nesreča ali samomor? S parnika »Memphisc, ukrcanega ob pomolu pri Sv. Soboti, je sinoči ob 8. uri in pol zvečer skočil ali padel v morje 30-letni Hijeronim Sa-stanovič. Neki finančni nadzornik, ki je bil v bližini, je posredoval, da so nesrečneža potegnili na kopno; a bilo je že prepozno. Zdravnik, ki so ga poklicali, je mogel konstatirati le še, da je nastopila smrt. Mrtveca so pravili v mrtvašnico pri sv. Justu. Zemlja se je udrla vsled obilega deževja ter poškodovala neko novo zgradbo na Acquedottu. Skoda je neznatna. V ljolllišnieo SO sprejeli včeraj neko žensko iz ulice Pozzaehera št. 4, ki je že delj časa kazala znake, po katerih je bilo sklepati, da je umobolna. Zadnji teden ni hotela več jesti. O prevozu v bolnišnico je pela. Dražbe premičnin. V soboto, dne 24. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Videla 747 in (JI4, hišna oprava ; ulica Bec-cherie 4, tehtnica; ulica Scu^le Israelitiche 1, hišna oprava; ulica Conti 10, pisarniško orodje in sveče: ulica Melino piccolo 9, bi-eikl: na trgu S. Caterina 2, oprema v zalogi, vage, prešičevina in jestvine ; ulica Far-neto 36, hišna oprava : na trgu della Valle 2, glasovir; ulica Rossetti 638, les: ulica del Sapone 1, hišna oprava. Umrljivost t Trstu. Od 11. nov. do vstevši 17. nov. je umrlo 30 moških in 27 ženskih, skupaj 57 oseb. proti 74 v isti dobi lanskega leta, iu sicer 8 starih 'do 1 leta, 4 do 5 let, 2 do 20 let, 9 do 30 let, 3 do 40 let, 12 do 60 let, 18 do 80 let in 1 nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 17.5 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 9, bolezni v sopilih v 4, en ter i tis vl.lcgar v 0 slučajih, skrlatica v 0, krup v 0 in h ri pa vica v 0 slučaju. Vremenski vest« i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 12 3, ob 2. uri popoludne 17.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7610 Danes plima ob 8.54 predp. iu ob 10.43 — pop.; oseka ob 8.54 predpoludne in ob 3.15 popoludne. »Tržaški Sokol« naznanja, da se bodo odsilulob lelovadne vaje za gojence začasn » vršile vsako sredo in soboto od 5—6. ure popoludne, namestu od 3—4. Na zdar ! Dramatična predstava pri »ogrskem kralju«. Na situ čnji predstavi, prirejeni po »Tržaškem Sokolu«, je nastopila umetniška dvojica gospod in gospa Gavrilovič, ki stase res pokazala umetnika toli v šaljivih kolikor v resnih ulogah. Krasno je izvršil g. Gavrilovič umor v gozdu iz »Graničarjev«, videlo se je, da čuti, kar predstavlja. Povsem naravno, karakteristično je pogodil krčmarja Grgo. Njegova gospa je provzročila v »Miši« in »Mili glumici« mnogo smeha. Skoda, tla jc bila udeležba prepičla ; nadejamo se pa, da v soboto poseti naša umetnika mnogoštevil-neje občinstvo, tembolj, ker bo pevalo tudi »Slovansko pevsko društvo«. Predstava bo v telovadnici »Tržaškega Sokola«. Začetek ob 8. uri zvečer. je to nqv dokaz o narodnem značaju onega okraja in ob enem dokaz, da se prebivalstvo onega kraja priznava k svobodomiselnim in naprednim idejam..... Ubogi narodni značaj! Uboge napredne in svobodomiselne ideje ! Kje je oni narodni značaj, kakoršnegfa hoče nalvezati »Piccolo« okraju bujskemu. O da! Na papirju je okraj bujski res po večini italijanski. Ali le na papirju! Papir pa je nedolžen! Pri zadnjem ljudskem štetju so uašteli med 18500 prebivalci 501 Slovencev, 44 Hrvatov in 15 Nemcev. Vsi drugi Italijani ! Seveda Italijani na — papirju ! V resnici bi utegnili našteti v tem vsem bujskein okraju največ do 3000 Italijanov ! Vsi drugi so Slovenci ali Hrvati ! Seveda Hrvati in Slovenci, kakoršni se ne zavedajo narodnosti svoje! V vaseh Krašica, Merišče, Kostavje, Kuberton, Završje upisali so vse mej Italijane, dasi bi v onih vaseh zastonj iskal Italijanov z lučjo v roki in ob najlepši opoldanski svetlobi, ali kakor navadno pravimo, z Dijogenovo svetilko. Tako se je godilo tudi drugje. Italijani pa imajo zdaj še drzno čelo, da govore o čisto narodnem značaju sodnega okraja bujskega. Ubogi siromaki s čisto narodnim značajem ! In dalje : napredne in svobodomiselne ideje ? Ti ljubi Bog ! Kako more govoriti o naprednih idejah stranka, katera opira vso svojo moč le na to, da tišči ljudstvo notri v srednjeveški nevednosti, Istranka, ki opira svojo moč le na nevednost ljudstva, govoreča temu ljudstvu, naj se i , drzi »po starem«. In dalje : svobodomiselne ideje ? Uboge svobodomiselne ideje ! Stranka, katera dan na ! dan gazi naj primiti vnejša načela svobode, stranka, ki ima nasilno geslo »osar tutto«, stranka, ki pravi »o comprarlo o mazzarlo«, .stranka, ki izdaja parolo, da mora zmagati s ; svojim kandidatom, ali živim ali mrtvim, taka stranka — pa govori o svobodomiselnosti ? ! Trebalo bi samo v vsako italijansko gnezdo, katera imennje'o Italijani »mesta«, last. Stvar je prešla več instanc, ter je bilo ko-nečno določeno, naj si občina vzame stare zvonove, a novi ostanejo cerkvena last. Stare zvonove plačuje tovarna sedaj po 90 gold. kvintal, dočim bi bili dobili, ako bi jih precej prodali, kakor gori rečeno: po 120gld. kvin- Razne vesti. Komponist Artur Sullivan umrl. Včeraj ; je umrl v Londonu sir Artur Sullivan, znani komponist priljubljenih operet n. pr. Mikado. Isti se je rodil leta 1842. v Londonu. Na konservatoriju je bil v Lipsiji. Njegovo glavno tal! Prigospodarjenih ie torej (občini na škodo!) j ... ... . , .. . . 01 J J JV : delo je oratorij zlata legenda (llie ligut ot nad 100 goldinarjev. Tako treba pomagati;. . . v ,, , >r.. , . . & J s the worl »Rus^m * Potrjen deželni zakon. Zakon- Invalid« javlja iz Port Arthura, da so se od-ski načrt, ki ga je sklenil deželni zbor delki 3., 4. in 5. brigade strelcev že začeli kranjski gledč uredbe zdravstvene službe vračati iz skrajnega vzhoda v svoja navadna na Kranjskem, izvzemši Ljubljano, je cesar prebivališča v Evropi. potrdil. j LONDON 22. (K. B.) »Standardu« jav- * Stoletnica Prešernovega roj- ljajo včeraj iz Ne\v-Yorka : Poslanik Conger stva v Ljubljani. Ljubljanska dnevnika je dobil ukaz, da se upre predlogu, ki za-priobčujeta natančen program Prešernovega h te v a revizijo vseh trgovinskih pogod««b, slavja, iz katerega posnemamo, da bo 1. de- sklenjenih s Kitajem. Zjedinjene države so cembra zvečer obhod narodnih društev po menenja, da je sedanja doba slabo izbrana v trebalo bi samo v vsako tako mestece po mestu ter potem komers v sokolski dvorani ta namen. Vesti iz ostale Primorske. X U I) o g i n a r o d n i z n a č a j, ubogi napredek in ubogi liberalizem! »Piccolo« (kakor sploh vse italijansko časopisje) je silno korajžen in piše na način, kakor da bi bilo že povsem gotovo, tla bodo oni imeli najmanje štiri zastopnike v prihodnjem osmo- ali morda dvodnevnem državnem zboru in da istrske Slovane kar pohrustajo v salati. Kdo ve, da ni nazadnje vsa ta korajža le umetna ?! Mogoče, da naši ljubi sodeželani kriee le, da si preganjajo strah ?! Te dni je poročal »Piccolo«, da so bili v sodnem okraju bujskem izvoljeni sami Italijani, in sicer 36 volilnih mož za IV. in 26 volilnih mož za V. volilno skupino. Temu poročilu dostavlja »Piccolo« zmagonosno, da jednega našega odvetnika in Italijani bi lahko takoj zapeli na grobu svojega italijanstva mi-' serere za — večno. X O b č i n k e volitve v K a s t v ti. Včeraj so bile dovršene volitve za III. razred. Vsega skupaj je glasovalo 623 volilcev : — vsi za pošteno domaČo stranko. Niti jednega nasprotnega glasu ni bilo ! Slava zavednim volilcem! Slava Kastvu, tej diki, tej prednjaČiei hrvatskih občin v Istri! X Novi — mostovi! V Koštaboni na Pomjanščini bodo delali tri nove mostove j — tako jim je vsaj obljubilo še o zadnjih volitvah ! Za te mostove ni napravljen še niti načrt, a — obljubljeni pa so in to je že nekaj ! Ako volite z nami, vam napravimo tri mo-■ stove! Tako se je obljubilo v Pomjanu; mostov pa le ni in jih tudi — ne bo ! Bodite vendar pametni in pokažite, da se ne daste več varati, drugače se vam bo smejal tudi Bartolič! Radovedni smo, kaj je Bartolič minolo nedeljo obljubil onim, ki so bili zbrani pri njem, da slišijo njegovo besedo pred volitvami ?! Sploh pa je Bartolič že skoraj odigral svojo ulogo, kar sprevide-vajo tudi njega nekdauji somišljeniki ! Pomjancem ni treba še le pripovedovati, kaj jim je laška gospoda storila »dobrega-, zato upamo, da pokažejo, da niso in nočejo biti več osli, kakor jih je imenoval gospod Gambini!! X Živela Nova vas! V Novi vasi i na Piranščini ni dobiti oslov, ki bi se prodajali ! Najrevnejši kmet se ne proda niti za 5000 kron ! Tako se nam je zagotovilo, ko smo bili mej njimi. Živeli NonovašČani! Bog vara pošlji svoj blagoslov ! X Biki na delu! Kakor nekdaj pri nas, tako delajo sedaj na Pomjanščini — biki za lahonsko stranko ! Bartolič, župan v Pomjanu, ima na razpolago enega bika. To žival bi radi imeli razni Pomjanski posestniki, ali vdobi jo le oni, ki se zaveže, da bo delal za lahonsko stranko! Bartolič je sedaj res — vsaj na videz — nevtralen in bi moral tudi biti tak, ako si hoče obdržati svoj stolec, ali mi že slutimo, da se ta mož hoče sam uničiti ! Za sedaj hočemo pokačat', da vidimo, kaj nam prinese Bartoličev — bik ! X Ij e p o gospodarstvo! V Pomjanu so dobili nove zvonove. Stare je cerkvena oblast hotela prodati po 120 gld. kvintal. Bartolič in njega konšiljeri so pa protestirali, češ: zvonovi so — stari in novi občinska »Narodnoga doma«. Dne 2. decembra dopo-ludne bo v veliki dvorani »Narod, doma« slavnostno zborovanje. Slavnostni govor je < prevzel predsednik »Slov. Matice«, gosp profesor Frau Leve«. Na to zapojo vsa dru (Dalje na Četrti strani.) XKKKXXK*KKKKXKKX * Prva slov. n\m pMštva | št v a pod skupnim vodstvom skladbo iz Pre- JC jz odlikovanih in svetovnoznanih to- * šernovih poezij. Istega dne popoludne ob 3. JC uri in zvečer ob bosta slavnostni pred- ^ stavi v gledališču s prologom in živimi slikami, izmed katerih je posebno omenjati apoteozo Prešerna. Gledališče bo obakrat slavnostno razsvetljeno. Štajerske vesti. — »Staj e rc«, v u Igo »g i f t n a krota« je priromal tudi že na Koroško. Sprejel ga je v svojo zaščito sam gosp. dr. Hofferer, predsednik pliberške podružnice — »Sudmarke« ! Ali ni to značilno, da ima ta slovenski list svoje tople somišljenike ravno v najhujših sovražnikih Slovencev ! Tu pač velja pregovor: Povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si ! . . . Sicer pa »Štajerc« z vsemi svojimi mogočnimi zaščitniki na Koroškem ne opravi uičesar ter ga čaka ista | neodoljiva osoda njegovega predhodnika, žalostno preminolega »Kmetskega Lista«. — Ugoden izid pravde proti domobranskemu ministerstvu je dosegel celjski odvetnik dr. Ivan Dečko v pokojninski stvari umirovljenega orožniškega vodje Martina Ploja na Bregu pri Celju. Isti je mnogo let služil kakor orožnik ter bil mno- ! gokrat pohvaljen za izredno spretno službo-; vanje. V svoji težki službi pa je mož dobil i v noge tako hud protin, da je moral iti v pokoj. Bolezen se ga je polastila sosebno ob veliki po vod nji v Bosni, ko je moral skozi tri tedne neprenehoma gaziti vodo. Domobransko ministerstvo mu je priznalo pokojnino le za 18 let, 3 mesece in 5 dni ter mu vkljub opetovanim prošnjam ni hotelo k službenim letom prišteti še 10 let, ker si je v službi zdravje pokvaril. Potem pa se je Martin Ploj obrnil do odvetnika dra. Iv. Dečko-ta v Celju, ki je zanj napravil tožbo zoper do-mobrmsko ministerstvo na državno sodišče. To je tožbi ugodilo in je obsodilo ministerstvo po tožnem zahtevku, da mora namreč Martinu Ploj u za čas od 1. januvarja 1891 do sedaj doplačati na leto po 325 kron ; dalje mora istemu plačevat' pokojnine mesto 243 gld. 75 novč. zanaprej 812 kron 5Q stotink na leto. varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. ^ (na desni strani cerkve sv. Petra). g Konkurenca nemogoča, ker je blago W iz prve roke. KK*KKKKXXKXKKXXX X S s n s s i IV" pohištva vsake vrat« Alessaodro Levi Minzi t Trst j. Piazza Rosario 2. (šolsko pot»Jupje). Bogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospo in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevn. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iate z največjo natanjČnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojno nnročbe se priporoča Josip Stantid čovlj. mojster Velika zaloga iMim Doiiižtva in tapec&rij OOOOOOO Od OOOOOOO Viljelma DaNa Torre v Trstu San Giovauui hšt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne csns. Moje pohištvo donese sr#do. Dunajska filjalka Hranilne vloge na knjižioe b 4%* Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.00& K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu. Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi. PARIZ 22. (K. B.) »Agenee Hav- XXXXXXXX XXX50C0(X Anton Pečenko Vrtna uliea 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. deraentira poručilo nekih listov, da I> 1 lula v neki bitki na Kitajskem deciinirana neka stotnija francoskih mornariških pešcev. Admiral Potiers brzojavlja, razezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljieo. •J33 g22*42 ' ^ krasna goldin ali nikljasta okropna verižica s privest »m. 243.331*83 j 1 goldin igla, 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno pancir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka Zaloga likerjev v sodeih Perhauc Jakob ii buteljkah. ulica Acfjuedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kri* me. Dnfn O n 11/ r§«on ima gostilno v ulici I reneo- ruiubiiiK rrdii st 2)toč; iHtrsko dal. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivc vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. I RfthcSI* Pft^AI* "bca Riborgo št. 2b. Velika j 1 ■ zaloga in delavnica vsako- i vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarne. z Grete' Trst. -- ulici Kiboriro št. 15 — Trst. Priporoča svojim lojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na BRUDER HURVIZ K rakov o - Stradom IT, - Krakovo H. Stibiel dan svež kruli m Neodgo varj aj oče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika. . , Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago- razno drugo fino pecivo. ; cenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Piazzetta S. Giacomo