Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /ileta 90 Din, za */. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Številka Časopis za trgovino. industrlio Uredništvo in upravnlStvi Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. nranilnlcl v Ljubljani št. 11553 - TeL St. 25-62. Izhaja mk torek’6e* trte k In soboto Ljubljana, torek 25. avgusta 1936 Cena po**™*!!) 1*50 VtSflC* številki Din ■ Pomembno deianie Že dve leti ima »Trgovski list« to neveselo dolžnost, da neprestano opozarja na težave, ki jih preživlja naše lesno gospodarstvo. — Obenem ima tudi nehvaležno nalogo, da skoraj v vsaki številki apelira na uvidevnost odločujočih činiteljev, da že vendar enkrat nekaj resnega ukrenejo za naše lesno gospodarstvo in ga obvarujejo pred popolnim propadom. Zal pa so bili dosedaj ti apeli našega lista nrav tako brezuspešni, kakor so tile brezuspešne resolucije in zahteve naših najuglednejših lesnih organizacij in naših prvih lesnih podjetij. Vse te zahteve so ostale brez pozitivnega odmeva, kakor da bi bilo lesno gospodarstvo ena naših najmanj pomembnih gospodarskih panog. V resnici pa sloni bogastvo Jugoslavije predvsem na lesu, nekatere pokrajine pa od lesa naravnost žive. Zastoj v lesni trgovini in v lesnem izvozu pomeni zato za te pokrajine zastoj vsega gospodarskega življenja in poostritev krize že do katastrofalne višine. Očividno pa se naši odločujoči krogi tega velikanskega pomena lesnega gospodarstva za vse naše gospodarsko življenje ne zavedajo, ker drugače bi pač bilo nemogoče, da bi ostale zahteve naših lesnih producentov, industrialcev in trgovcev neuslišane. Zato je pozdraviti naravnost kot pomembno dejanje, da bo letošnji ljubljanski velesejem posvečen našemu lesu. Je to že skoraj edina pot, da se ljudem nazorno pokaže, kaj pomeni naš les za vse naše gospodarstvo, kako živi od njega naša izvozna pokrajina, kako daje les tisočem in tisočem dela doma, kako so-'cele pokrajine kmetskega prebivalstva navezane na to svojo železno rezervo, kar je našim dobrim kmetovalcem gozdna posest vedno- bila. A ne samo pomen, ki ga že danes ima in ki ga je v vsej zgodovini imel les za naše gospodarstvo bo pokazala jesenska velesejmska razstava, temveč tudi pomen, ki ga more naš les v našem gospodarskem življenju še doseči. Nazorno bo pokazano, kako je mogoče doma povečati potrošnjo blaga, vsak bo videl, katere predmete bi lahko izdelovali doma, a jih še vedno uvažamo iz tujine in presenečen bo tudi marsikateri obiskovalec velesejma, ko "bo videl, kaj vse se že danes pri nas izdeluje in v kakšni brezhibni dovršenosti. Letošnja velesejmska prireditev bo zato nad vse pomembno dejanje ne le za Slovenijo, ki je na lesnem gospodarstvu zlasti interesi-rana, temveč za vso državo, ker bo novo opozorilo, kako moremo doseči svojemu gospodarstvu nove dohodke in s tem dvigniti vse blagostanje v državi. Bolj ko vsi članki in vse resolucije bo govorila razstava »Za naš les« na velesejmu, da je naravnost neoprostljiv greh, če se našemu lesnemu gospodarstvu ne posveča zadostna pažnja. Propaganda največjega stila bo letošnji velesejem za naš les in za to propagando zasluži velesejmska uprava ne le naj večje priznanje, temveč tudi največjo zahvalo. Kajti nihče se po tej razstavi ne bo mogel izgovarjati, da ni dovolj poznal pomena našega lesa za naše narodno gospodarstvo. Zato bo tudi po tej razstavi neupoštevanje zahtev naših lesnih gospodarjev moglo ve- ljati le kot dokaz slabe volje in kot dokaz absolutne nesposobnosti. Po tej velikanski propagandi mora naš les priti do svojih pravic! Naš velesejem, ki vsako jesen preseneča slovensko in tudi jugoslovansko javnost z zaokroženimi razstavami, od katerih je vsaka posvečena zlasti eni panogi našega gospodarskega in kulturnega življenja, bo z letošnjo razstavo prekosil vse dosedanje uspehe. V prijetno zadoščenje nam je, ko moremo to izredno vitaliteto ljubljanskega velesejma konstatirati in ko moremo velesejmski upravi izreči z vsem priznanjem, da rastejo vsako leto njeni uspehi. Ta vi-taliteta našega velesejma pa je tudi najbolj zgovoren dokaz, kako silno otročje je vse ono malomestno govorjenje, da se je naš velesejem preživel. Nasprotno, letos nas znova preseneča z aktualnostjo, ki pomeni za pol Slovenije vsakdanji kruh, ki je pogoj, da sploh pridemo iz krize. Vsak naš slovenski človek bi zato letos tudi moral videti jesensko lesno razstavo, ker bo potem spoznal eno glavnih bogastev Slovenije, obenem pa tudi videl, kako se ne sme postopati, da ostane to bogastvo neizkoriščeno. Če kdaj, potem je letos dolžnost slehernega Slovenca, da si velesejem ogleda. Slovenski lesni gospodarji, pri-prosti kmečki posestniki ko največji lesni industrialci pa s hvaležnostjo konstatirajo to skrb vele-sejmske uprave za naš les ter upajo, da bo ta močna propaganda imela svoj pozitiven učinek tudi na odločujoče kroge. Geslo jesenskega velesejma »Za naš les!« mora postati tudi aksiom jugoslovanske gospodarske politike. Zopet polom na dunajskem Zaradi neurejenega izvoz češpelj leto za letom miliione Zadnja leta se ponavlja vedno ista pesem: polom za polomom na dunajskem trgu po krivdi naših izvoznikov. »Trgovski list« je pretekli teden že poročal o polomu takoj po prvih pošiljkah naših češpelj. Komaj smo pričeli, že smo sami krivi, ako je bila celo pri prvih vagonih očitna izguba. O naših žalostnih izkušnjah prejšnjih let sem leto za letom na dolgo in široko pisaril v naših listih, med temi tudi v »Trgovskem listu«, kar je sicer zbujalo veliko zanimanja, pomagalo pa ni nič. Navajal sem posamične slučaje, ko so naši ljudje izgubljali na stoti-soče, edino po svoji krivdi. Nič jim niso pomagali vsi zgledi tistih dni, nič vsi moji dopisi v naših listih, ostali so nepoboljšljivi grešniki. — V »Trgovskem listu« sem s številkami podprl trditev, da bi prišlo v državo več denarja, ako bi poslali v Avstrijo 300 vagonov češpelj manj. Že pred kakimi 12 leti sem pričel z Dunaja sistematičen boj za pravilen izvoz našega sadja: za pravilno novodobho pakovanje po laških in madjarskih zgledih, za enotno pakovanje, za pravilno odpošiljanje iz domovine, za državno nadzorstvo, za regulacijo količine izvoza itd. Sodeloval sem pri »Pravilnikih« »Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« in laskam si, da sem tu imel dosti sreče, — edino pri regulaciji količine izvoza ni vidnega uspeha, — ter tu še vedno nazadujemo. Prejšnja leta je pričel izvoz češpelj navadno po 20. avgustu. Po-četne cene so bile navadno okrog 70 grošev. Potem se je cena držala okrog 45 do 40 grošev. Zadnja štiri leta pa je navadno polom že v prvem tednu, in to edino iz razloga, ker naši izvozniki nad vse mere polnijo dunajske trge. Navadno po nekaj sto vagonov več nego more Dunaj češpelj porabiti. Letos je vlada določila 15. avgust za začetek izvoza, a že 17. so prišli prvi vagoni na Dunaj. Letošnje češplje so dobro blago in bi morale biti cene zadovoljive. Prve cene so bile okrog 38 grošev. Ker znašajo vsi troški do 14 grošev, bi ostalo za izvoznika še vedno okoli 25 grošev, kar bi bilo radi dobre letine dovolj dobra cena. Ali že drugi dan je prišlo do 25 vagonov preveč blaga, vsak dan več, in to je bilo vzrok, da so cene rapidno padale. V 4 dneh je došlo že 140 vagonov, a cene so padle kar na 20 grošev in — še niže, kajti Dunaj ne more porabili tolikega števila vagonov tega blaga. — Po petih dneh je bila ta kupčija z Dunajem, našim najboljšim odjemnikom, že na tleh. Težko bo to zopet popraviti. In vendar bi se dalo to urediti, samo trebalo bi energičnih ukrepov po nasvetih dunajskih naših izvedencev. Saj imamo tam tudi svojo trgovinsko zbornico in v njej dobrih svetovalcev, zakaj jih ne poslušajo tisti, ki imajo moč in dolžnost, da take škodljive prikazni onemogočijo? — Energične roko bo tu treba! Kakor kažejo dobri vzgledi drugih držav, bi tudi za nas bili dobri uspehi mogoči. »Izveštaji« dunajske zbornice z dne 22. avgusta nam dajejo žalost- no sliko te prve polomije z našimi češpljami, ki kažejo, da smo celo s prvimi vagoni dosegli le velike izgube, namesto lepega dobička. Bati se je, da ne bo tudi za naše grozdje ista pesem. Tega blaga na Dunaju od nas še ni, ker je za pravo izvozno grozdje še prezgodaj, a že nam ogrska konkurenca obeta slabe skušnje. Cene ogrskemu grozdju so strašno nizke. Dobro je le to, da je količina dovoljenega uvoza v Avstrijo jako majhna. Tudi tu bi bile izkušnje naše zbornice nh Dunaju jako dobro navodilo za naše izvoznike. Ali jih bo kdo preizkušal na lastni koži? Dvomim. Je pač obupno žalostno, če nas ne morejo izučiti niti najbolj težke izgube! —ag— Trgovinska z Grčiio Minister dr. Vrbanii o pogodbi V soboto popoldne je bila v ] Beogradu podpisana trgovinska in' kompenzacijska pogodba z Grči-1 jo. Po podpisu pogodbe je podal j trgovinski' minister dr. Vrbanič daljšo izjavo, v kateri je podal glavne značilnosti nove pogodbe. Med drugim je dejal: Nova pogodba z Grčijo stopi v veljavo dne 1. septembra, ko ugasne dosedanja začasna pogodba. Nova pogodba ureja predvsem plačilni promet. Z ozirom na aktivnost naše trgovinske bilance nam je tudi sedaj priznala grška vlada svobodni odstotek v višini 35 odstotkov pri izplačilu jugoslovanskega blaga, ki smo ga izvozili v Grčijo. Za svoj izvoz v Grčijo bomo torej dobili 35 odstotkov v svobodnih devizah, ostanek pa v kompenzacijskih bonih. Za nekatere naše izvozne predmete pa nam dovoljuje Grčija še večji odstotek. Tako za deske za zaboje 60, za konopljo 60, za ječmen in oves 70, za koruzo 80 in za pšenico celo 90 odstotkov. Glede kompenzacijskih bonov se sedaj predvideva večja možnost njih uporabe. Boni se ne bodo uporabljali le za plačilo grškega blaga, ki ga uvozimo, temveč tudi za preskrbo naših ladij v grških pristaniščih in za stroške naših potnikov v Grčiji. Za izdatke turistov se bo moglo odslej potrošiti bonov za 36 milijonov drahem, dočim je bila dosedaj ta vsota omejena na 12 milijonov. Z novo pogodbo je med obema emisijskima bankama tudi urejena likvidacija naših starih terjatev na blokiranem računu pri grški Narodni banki (ki jih je za okoli 40 milijonov din). Te terjatve ne bodo likvidirane na račun našega uvoza iz Grčije, temveč na drug način (s pomočjo internih dinarjev, tripartitnih kombinacij, grških konzularnih dohodkov itd.). Te terjatve torej ne bodo več pritiskale na našo trgovino z Grčijo. Poleg plačilnega prometa urejuje nova trgovinska pogodba tudi zamenjavo blaga, v kolikor je ona predmet direktnih omejitev. To pot smo dobili večje kontingente za izvoz naše živine. Tako so nam priznani ti kontingenti: 700.000 glav drobnice na leto, 50.000 metrskih stotov fižola, 3000 stotov nasoljene ribe itd. Seveda smo morali tudi mi Grkom nekaj popustiti. Težava je bila pri tem, ker izvaža Grčija le malo število predmetov, ki bi jih mogli nabavljati. Uvažati moremo le južno sadje, zlasti posušeno grozdje, kolofonijo, bombažno predivo in nekatera vina. Uvoz vseh teh predmetov moramo naravnost favorizirati, da moremo izvažati v Grčijo svoje agrarne in gozdne proizvode. V novi pogodbi smo zopet dovolili Grčiji nekatere carinske olajšave, ki so jih Grki uživali že preje, tako za suho grozdje, za suhe fige, olje in preproge. Glede olajšav za uvoz korintskega grozd- ja, proti čemur je bilo tako mnogo protestov naših kmetovalcev, ker se je iz tega grozdja izdelovalo netrošarinsko žganje, je sedaj dovoljen samo uvoz korintskega grozdja, ki se uporablja za izdelavo trošarinskega alkohola. Ta se izdeluje pri nas iz koruze, krompirja in melase, ne pa iz sadja in grozdja, da so torej interesi vinogradarjev in sadjarjev popolnoma zavarovani. Končno je treba še omeniti, da je naša monopolska uprava sklenila v Grčiji nabavo 25.000 ton morske soli, da bo mogoče na ta način absorbirati velik del kompenzacijskih bonov. Svojo izjavo je zaključil trgovinski minister s konstatacijo, da so z novo pogodbo uspešno varovani tako grški ko naši interesi in v tem medsebojnem varovanju interesov je tudi največje jamstvo, da bo pogodba dobro delovala in pripomogla k zboljšanju trgovinskih odnošajev med obema državama. Bleiska V ponedeljek se je začela na Bledu na zahtevo Zadružne gospodarske banke v Ljubljani dražba vseh posestev Ivana in Marije Kende. Pred pričetkom dražbe so hipotekarni upniki, zastopani po dr. Siku iz Zagreba predlagali ponovno ocenitev premoženja Kende in zato odložitev dražbe, ker je sedanja dražba razpisana na podlagi cenitve, ki je bila izvršena pred 2 leti. Od takrat pa se je vrednost zemlje na Bledu povečala. To potrjuje tudi izjava Zbornice za TOI, podpisana od sedanjega komisarja dr. Logarja. Iz potrdila občine Lesce izhaja, da se celo v njenem okolišu prodajajo parcele draže. Toda sodnik je odložitev dražbe odklonil. Prav tako tudi predlog 50 drugih Kendovih upnikov. Nadalje sta bila odklonjena predloga obeh dolžnikov, ki sta predlagala prisilno poravnavo in zato odložitev dražbe. Ista usoda je doletela predlog dveh servitutnih upravičencev za priznanje njih pravic in zato odložitev dražbe. Tudi potrdilo blejske občine, da Kenda izpolnjuje pogoje kmečke zaščite in da se mora zato dražba odložiti, ni pomagalo, pa čeprav se je temu predlogu pridružil konkurzni upravitelj dr. Triller. Ker so bili vsi predlogi zavrnjeni, se je začela dražba za izklicno ceno 18,920.000 din, dočim je bilo vse posestvo ocenjeno 1. 1932. na več ko 30, 1. 1936. pa na več ko 72 milijonov din. Večina vseh objektov je bilo prodanih za najnižji ponudek. Skoraj vse je kupila Zadružna gospodarska banka. Tako tudi jezero in grad. »Slovenec« čisto brez potrebe dostavlja, da sta s tem prišla jezero in grad v slovenske roke, ker sta bila oba tudi preje v slovenskih rokah. Tisti, ki je oboje kupil od Nemcev je bil bal Ivan Kenda, ki je včeraj izgubil vse, kar si je pridobil z dolgoletnim in napornim delom. Vsa dražba je trajala do pozno zvečer. Blejska dražba je torej končana in po izkušnjah, ki smo jih doživeli, moramo sklepati, da odkritosrčen komentar o vsej tej dražbi ni mogoč. Da pa zato ne bodo prenehali komentarji v javnosti, je nedvomno. Volitve v zbornico za TPOI razpisane Minister za trgovino ih industrijo dr. Mflan Vrbanič je podpisal odlok, da še razpišejo'volitve v Zliorriico za TOI v Ljubljani na dan 29. novembra. t Ferdo Babič V najlepši moški dobi 44 let je nenadoma umrl v ljubljanski bolnišnici Ferdo Babič, trgovski zastopnik veletvrdke Ant. Krisper Coloniale v Ljubljani. Pokojnik je slovel kot eden najsposobnejših slovenskih trgovskih zastopnikov, ki se je ves posvetil svoji naporni službi in zato tudi užival polno zaupanje svojih šefov. Njegova smrt je tem bolj tragična, ker je bil šele v razmahu svojega uspešnega delovanja. Posebno težko pa je zadela njegova sin rt Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. Z vsemi svojimi velikimi sposobnostmi se je posvetil napredku svoje stanovske organizacije, da je bil Ferdo Babič skozi leta eden stebrov društva. Bil je njegov podpredsednik, član kuratorija šifrer-jevega fonda in eden najbolj agilnih odbornikov društva. Pokojnik zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok, katerim izrekamo svoje najdskrenejše sožalje. Pokojnega Ferda Babiča pa bomo vsi ohranili v. svetlem spominu kot dobrega stanovskega tovariša itn kot moža velike delavnosti in velikih sposobnosti. vivan* . jk fhv. -1% ^ ‘J* •- ^ - "C.--*"**- Plenarna seia Centrale indu$trii$kihkorporacij Seia te načeloma soglasno odobrila načrt Zveze industrijcev v Ljubljani o minimalnih mezdah V nedeljo je bila na Bledu v prodreti, zlasti-še ker so se tudi Proslava 601etnice zaslužnega moža Preteklo soboto zvečer so se sestali v Mariboru številni predstavniki slovenskega obrtništva in delavci na gospodarskem polju, da proslave bOletnico obrtnozadružne-ga nadzornika Ignacija Založnika. Malo dvorano Narodnega doma sta okusno ozaljšala vrtnar Jemec in •tapetnik Jagodič. Zbralo se je izredno veliko število prijateljev tega za razvoj naše obrti na Štajerskem tako zaslužnega moža. Proslavo sta priredila skupaj Okrožni odbor obrtniških združenj in Slovensko obrtno društvo. Poleg obrtnikov so bili navzoČhi tudi mnogi trgovci, člani gospodarskega predstavništva in drugi gospodarstveniki. V imenu Okrožnega odbora je čestital slavljencu predsednik Bureš ter mu izročil krasno diplomo. V imenu Slov. obrtnega društva je zrekel častitke .predsednik Sojč, pridružili so se m;u nato predsednik Zveze obrtnih društev Drav. ban. Rebek, za Obrtno društvo v Celju Hohnjoc, nadalje Volk iz Šoštanja, predsednik okrožnega odbora iz Ljubljane Iglič;, za Združenje trgovcev v Mariboru Sax, za Gospodarsko predstavništvo predsednik ravnatelj Krcjči, predsednik celjskega okrožnega odbora Kukovec, Rozin da Hrastnika in Andrej Oset. Ginjen se je ob zaključku čestitk slavljenec zahvalil za tolike izraze siprpatij. Večer je bil lepo priznanje neumornemu (organizacijskemu delu, ki ga opravlja g. Založnik s tolikim uspehom že mnogo let v Mariboru. Bencin ali oglje? Ves bencin uvažamo ža silno težak denar, čeprav je polovica naše banovine pokrita z gozdovi in tudi vsaj tretjina Vse države. Drhgod že vozijo avtomobili in se vrte motorji, ikUrjeiri z lesom in ogljem in gotovo bi oglje v tuj:h naprednih državah že davno zamenjalo bencin, če bi bil tam les tako poceni kakor* je pri nas. Kako bi lahko z lesom in z njegovimi kemičnimi predelavami izpodrinili bencin in druga pogonska sredstva, nam pokaže ha velesejmu od 1. do 13. septembra razstava »Za naš les«. hotelu »Toplice« plenarna seja Centrale industrijskih korporacij: Udeležba na seji je bila nad vse odlično obiskana ter se je udeležilo zlasti iz Slovenije zelo veliko naših vodilnih industrialcev. Tako so se med drugimi udeležili iz Slovenije seje; iz Maribora ind. Josip Hutter, iz Celja Avgust We. steri, iz Jesenic *£** »oar SfczfPt* Sanacija Mestne hranilnice v Mariboru Maribor dobi 18 milijonov posojila, da vrne dolg hranilnici Mestna hranilnica v Mariboru je bila v povojnih letih eden najvažnejših denarnih zavodov v severnem delu Slovenije. Denarna kriza je zadela tudi njo ter ji vzela likvidnost. Za mariborsko gospodarsko življenje je bil to hud udarec, ki ga čuti vedno bolj. Zato je vsa mariborska javnost z velikim zadoščenjem pozdravila vest, da bo dobila mestna občina pri Državni hipotekarni banki v Beogradu posojilo v znesku 18 milijonov din, s katerim bo odplačala del svojega dolga pri Mestni hranilnici. Te dni še je mudil v Beogradu mestni župan dr. Juvan ter predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice g. Hrastelj. Oba sta dobila na odločujočih mestih zagotovilo, da bo posojilo realizirano, čim bodo izpolnjene nekatere formalnosti. Med te spada v prvi vrsti pregled gospodarstva mariborske mestne občine, ki ga bo izvršil poseben izvedenec banke. Da bo ta pregled pozitivno izpadel, je gotovo, saj je mariborska občina znana po svojem dobrem gospodarstvu ter spada Maribor med najmanj zadolžena mesta v državi. Tako bi bilo potem mogoče, da bo posojilo že septembra odobreno in realizirano. Za Mestno hranilnico sicer vsota 18 milijonov ne pomeni iako mnogo, nedvomno pa bo pomagala, da si pridobi zavod zopet zaupanje vlagateljev. To je glavna haloga sedanje uprave, ki je pokazala v tej smeri veliko agilnost ter se trudi, da bi pridobila zavodu tudi ono gospodarsko močno ldientelo, ki se je dosedaj Mestne hranilnice nekam izogibala. Danes je pač že tako, da morajo tudi denarni zavodi Voditi močno in spretno propagando, da si zagotove zadosten krog interesentov. Poglavje propagande pa je bilo doslej najslabša točka Mestne hranilnice, kar se je v slabih letih bridko maščevalo. Videli smo namreč, da so si ravno s primerno propagando in z dobrimi družabnimi zvezami preje primeroma šibki denarni zavodi med krizo krepko pomagali na noge. « V Grčiji sp je začel velik beg kapitala lz dežele. Vrhovni gospodarski svet je zato sklenil, da se nad vse omeje Vsa potovanja v tujino in da se ustanovi poseben kontrolni odbor za devize. Izdane so nadalje še neke druge ostre odredbe, da se prepreči beg kapitala. Francoski finančni minister Au-riol je napovedal za jesen akcijo francoske vlade, da se izvede stabilizacija valut. Samo na ta način bo zopet mogoče obnoviti svetovno trgovino v nekdanjem obsegu. Zaradi znatnega tujskega prometa v Avstriji je nastalo veliko povpraševanje po šilingih v tujini, kar je imelo za posledico, da je nastal znaten disagio za tuj denar na Dunaju. Tako notirajo čsl. krone 20 mesto 21,80, dinarji so za 2 do 3 odstotke nižji od oficialne-ga tečaja, romunski leji za 5 do 6 odstotkov, poljski pa za 10%. Lire se plačujejo razen potniških lir za 25 odstokov niže, marka pa celo za 40%. Samo madjarski bankovci so zaradi večjega potniškega prometa na Madjarsko nekoliko višji kakor pa je njih uradni tečaj. Prava oglarska kopa Ljubljane Ta je mogoča edino na velesejmu in ,rea si bomo od 1. do 13. septembra lahko na velesejmislcl razstavi »Za naš les« natanko ogledali tako kopo in ludi opazovali, kako črni oglarji kuhajo oglje in tudi polento. Da bodo pa obiskovalci velesejma spoznali in se naučili, kako oglje nastane, zato bo poleg kope tudi enaka kopa v prerezu. r=fc, I Trgovec izpolni dolžnost, te na- ma prvič eh po- maga terpentinovo milo 2>eliitaii za namakanje perila pa (R, €2 d €> & i peric letju 1935 z ornim v letošnjem. — Skupno so se davčni dohodki povečali za 525 milij. Kč, in sicer so se povečali dohodki od neposrednih davkov za 298, prometne-ga, in luksuznega davka, za 133, carin za 40, trošarin za 11, taks ’ jza 42 in monopolov z 1 milij. Kč. Davčni dohodki Češkoslovaške so se torej povečali v letošnjem I. polletju za več ko pol milijarde, kar je tem bolj razveseljivo, ker so buli davčni dobodki v 1. polletju 1934 še znatno nižji, da je znašal primanjkljaj celih 330 mi-lijinov Kč. Povečani davčni dohodki na češkoslovaškem Ze v juniju so bili davčni dohodki Češkoslovaške znatno višji ko v juniju 1935. Tako se je donos vseh davkov povečal v juniju 1936 za 45 milijonov Kč. Še ugodnejši pa je razvoj čsl. financ, če primer- v it t» v I xt jajo davčne donose v prvem pol- « J d D L J AN Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar & Richter A Naše terjatve v itaiiio Kakor poroča »Jugoslovenski L’loyd«, naš odgovor na italijansko noto o obnovi trgovinskih odnoša-jev še vedno ni bil izročen. Naši strokovnjaki mislijo zlasti na to, kako bi zagotovili naš izvoz v Italijo, manj pa tudi na naše zamrzle terjatve. Če bi se morale te likvidirati z našim izvozom v Italijo, bi te silno tlačile naš izvoz, ki je itak že dovolj pritisnjen od novega italijanskega uvoznega režima, ki dopušča samo uvoz na podlagi lOGodstotnih kompenzacij. Zaradi tega je nastalo mnenje, da bi se moralo vprašanje naših za-mrzlih terjatev, ki znašajo okoli 250 milijonov din, ločeno razpravljati od vprašanja našega izvoza. Naš saldo bi bilo treba Likvidirati z drugimi sredstvi, kakor se je n. pr. to zgodilo v novi pogodbi z Grčijo, ko se bodo naše terjatve kompenzirale tudi z izdatki turistov in drugimi podobnimi sredstvi. Vprašanje likvidacije naših terjatev t državnimi dobavami je tu-da zelo komplicirano, ker se drž. dobave nabavljajo večinoma na kredit s krajšim ali daljšim ro-1 nimati, ker se morejo za to blago kom. Rešiti je torej treba tudi vprašanje finansiranja državnih nabav. Najbolje bi hik>, če bi se za likvidacijo naših terjatev zanimala predvsem naša Narodna banka, ki ima itak že danes v svojih blagajnah za približno 30 milijonov din italijanskih klirinških nakaznic. Glavno naše prizadevanje je, piše dalje »J. L.«, da se zagotovi izvoz naših proizvodov v Italijo. Preje je šlo okoli 60 odstotkov vsega našega gradbenega lesa v Italijo. Nihče ne misli na to, da bi se mogel v kratkem času doseči prav tako velik izvoz, vendar pa bi se mogel doseči vsaj določen kontingent za naš les. Italija ima sistem uvoznih dovoljenj in zato mislijo naši odločujoči krogi, da bi se moralo doseči neko jamstvo, da se bo mogel naš les izvažati v Italijo. Isto velja tudi za izvoz naše živine. Da bi dobili uvozna dovoljenja za druge paše izvozne predmete (kakor na primer za pšenico in rude) nas ne more za- z lahkoto dobiti devize iz tujine. Isto velja tudi za našo perutnino. Vprašanje je sedaj, če je pričakovati, da bo modus vivendi sklenjen že 1. septembra 1936. To je treba na vsak način zanikati. Naš odgovor še ni poslan, ko ga prejme Italija, bo ta mogla še nanj odgovoriti s svojimi pripombami, da se bo že s tem stvar zelo zavlekla. Treba bo še mnogo časa, da bo vse to vprašanje urejeno. Nemogoč italijanski predlog Sedaj se je šele izvedelo, da Italija ni predlagala ureditve zunanje trgovine med Jugoslavijo in Italijo na bazi lOOodstotnih kompenzacij, temveč na podlagi 150 odstotnih kompenzacij v njeno korist. Po tem neverjetnem predlogu naj bi znašal v 3. tromesečju ves naš izvoz gradbenega lesa 3 milijone lir. Da je ta predlog čisto nesprejemljiv, je evidentno. Kljub temu pa se bojimo, da bodo v Beogradu le o njem razpravljali-. Dohodki državnih Sloveniia in slovenščina Obiščite velesejem! Po časopisnih poročilih so znašali dohodki državnih želeanic v preteklem proračunskem letu v Sloveniji 21% celotnih dohodkov v državi in so bili tako na kilometer proge, kot na enega uradnika preračunano daleč najvišji izmed vseh direkcij. Gledano s stališča železniškega gospodarstva, je to kaj razveseljiv pojav in gotovo tudi pri nas ne bi nihče imel riikakih pomislekov proti tem rezultatom, če ne bi bilo nekaterih dejstev, ki ravno z ozirom na te rezultate dajo misliti. ZaL nimam pri roki podatkov, koliko km prog se je doslej zgradilo na področju raznih naših železniških direkcij, zato pa vsi tembolj dobro vemo, kaj se je napravilo v Sloveniji- podaljšanje proge na Vrhniki' od starega do novega kolodvora, most na Zidanem -mostu, zveza Rogaške Slatine z zagorsko progo in Ormoža z Mursko 'StfBoto. Govoriti tu o kilometrih je kar malo nerodno. Nič drugače ne bo niti potem, ko b-o dograjena proga Št. Janž Sevnica. Pri 21% celotnih dohodkov! V času številnih afer! Pri 21% celotnih dohodkov moleduje Slovenija že ves čas od prevrata za zvezo z morjem in do danes si še nismo priborili te zveze, ki je v kilometrih tako brepo-membna, pa tako neznansko važna z neštetih vidikov: gospodarskega, političnega, vojaškega, tujsko-pro-metnega itd. Če so bile ovire za izvedbo tega projekta finančne narave, tedaj je treba tudi danes ponovrkj ugotoviti, da so obstojali in še obstoje konkretni načrti za financiranje proge. G. Lušin je poleg. drugih januarja 1931 v izčrpnem predavanju pokazal, kako bi bilo mogoče realizirati to zvezo, toda vsi predlogi so bili doslej bob ob steno. Pravijo, da je Slovenija vzhodna pokrajina za naš tujski promet. To mi že davno dobro vemo, zato pa kar ne moremo razumeti, zakaj so bili motorni vozovi uvedeni na progah, kjer o tujskem prometu vedo -komaj iz časopisov. Kdor je kdaj potoval po Švici ali zapadni Avstriji, ve, kako priljubljeno prevozno sredstvo so ti vozovi. To so izrazito tujsko-prometni kraji, pa bi človek pričakoval, da bo Slovenija deležna vsaj poskusa s takimi vozovi, če že ne njihove stalne uvedbe. Interesantna bi bila statistika frekvence teh voz s prog, kjer obratujejo iri rentabiliteta, še bolj zanimiva pa primerjava teh podatkov z onimi, ki bi jih dobili pri obratovanju motornih voz na slovenskih progah, n. pr. na progi Ljubljana—Kranjska gora in Bohinjska Bistrica, kamor se sedaj I cijaziš do obupa dolgo. Pri 21% dohodkov bi pa lahko zahtevali še nekaj, namreč, da se slovenščina malo bolj respektira, če že ne kot državni jezik, ki mu je po ustavi zajamčena enakopravnost, pa vsaj kot jezik za dne pokrajine, ki daje tolikšne dohodke, torej iz čisto trgovsko-političnih razlogov. Pri državnem podjetju, kakršne so železnice, se nikakor ne bi smelo dogajati, da se naš 'jezik v tako obffni mehi ignorira. Ni prav nikakega razloga, da bi ne mogle biti avize o dospelem blagu tiskane v slovenščini, ali pa povzetnice, obvestila o odklonitvi blagovnih pošiljk in še cela vrsta drugih. Tudi »mesnih kontrol« v slovenščini ne poznamo in je povsem neodpustljivo, da so oni lo-kalni faktorji, ki so take napise pustili pri nas napraviti, bili bolj papeški od papeža. Z dejstvom, da moramo v naši državi računati tudi za bodočnost z dvema pisavama, se je že davno sprijaznil vsak trezen človek. To tudi ni ni&aka nesreča in me prav nič ne moti, če naletim v Srbiji na samo cirilico — vsakemu svoje! Ko pa je bilo osvojeno načelo, da so napisi na železnicah v obeh pisavah, potem bi bilo v redu, če bi se to dosledno izvedlo. Ni torej prav, da imajo naše postaje na stranskih stenah pogosto,samo napise v cirilici in prav tako ne bi bilo prav, če bi jih imele v Srbiji samo v latinici. Poglavje zase so pa naši vagoni. Če je prostor in denar za napise v,nemščini in italijanščini, bi moral biti prav gotovo tudi za slovenske. To so osnovne pravice potujočega občinstva, če se že zopet ne bi ozirali na pravice, ki gredo slovenščini kot državnemu jeziku po ustavi. Pri tej priliki je v interesu našega ugleda omeniti še nekaj, dasi je z železnico v zvezi samo, ker v se na njej. dogaja. Na naših obmejnih postajah je navada, da te policijski in carinski organi ogovore v hrvaščini, oz. srbščini' far četudi so Slovenci. To je povsem razumljivo na izvenslovenskih postajah, ni pa v skladu z našim ugledom, če se to dogaja v Sloveniji. Ne oziraje se na vtis, ki ga dobe naši bratje onstran meje, če pridejo k nam, moramo v našem lastnem interesu gledati na to, da tudi v našem uradništvu in v vsem narodu utrdimo prepričanje, da nismo neki iuferiorneži, cunje, s katerimi lahko vsak dela, kar hoče. Sramoval bi se, če bi kdo postavil Slovence v vrsto »beskičmenja-kov< kot naši bratje dobro označujejo ljudi brez ponosa. To, kar se je meni zgodilo, namreč, da sem bil od obmejnega organa-Slo-venca ovaden, ker sem se začudil, zakaj kot Slovenec na slovenski postaji ne nagovori potnikov slovensko, se ne bi smelo več zgoditi. Zakaj pišem to? Iz šovjnizma? Še daleč rib! Iz čistega patriotizma ih' realizma. Prepričan sem namreč,'da bi marsikatero trenje izostalo, da hinogdkaterega nezadovoljstva he bi' bilo, če bi o vseh teh številnih problemih,- ki so nekateri sami po sebi morda povsem neznatni, oni, katerih dolžnost je rešitev teh vprašanj, že davno razmišljali in bi jih hoteli spraviti.s. sveta. Kakor ne obstoja stavba, ki bi bila iz samih velikih kosov, tako tudi ni države, ki bi imela rešiti samo velike probleme. So tudi majhni med njimi, ki pa po svojih posledicah utegnejo postati usodne važnosti za razvoj države. Ne bi mogel reči, da so vprašanja, ki sem se jih dotaknil, majhne važnosti. Dokaz za to bi bilo že samo črnilo, ki je bilo porabljeno tekom let radi njih. Ko bodo ta vprašanja rešena, bo velikemu delu trenutnih naših potreb zadoščeno. J. L. Pouk na trg. nadaljevalni šoli v Ljubljani Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja, da bodo popravni izpiti na Trgovski nad. šoli v ponedeljek, dne 31. avgusta ob 14. uri. Vpisovanje v I. razred bo V četrtek dne 3. septembra v pisarni Združenja trgovcev (Trgovski dom) od 9. do 11. ure dopoldne in od 14. dO 17. ure popoldne. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravniški izvid in učno pogodim. Istočasno morajo plačati din 500’— šolnine ih din lOO*— vpisnine. Za sprejem je treba imeti najmanj dokončano višjo narodno šolo ali pa 3 dovršene srednje ali meščanske šole. Učenci z manjšo predizobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostega,, N