281. številka. Trst, v ponedeljek 9. decembra 1901. Tečaj XXVI Grlasifei političnega družtva „Edinost" za Primorsko. .CV* T edinosti Je noj! „IdUoct14 ItBtit »lkrat u ruua a^tlj ta prurfkoT. ob 4- ari ■tarojalna znata : ca o leto........34 k?oa r» r>ol ieta.........13 „ >h 'etri ieta........ ta f b mw ........ 3 kroni W2o£siao e ?lač«?a:i naprej. Na oa-r ( '-3 bm pri', tmoe a*«u^nine ar*rava ne aiik. __ Po tobakarnah v Trstu ee prodajajo po-saai?zoe fttevillre po K stotick (D ar ČL); i.wim Trata pa po S tunini: (4 mi.! Telefon Stv. *70. OflUl M račonajo po vrstah v petitu. £ a več* kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Bokopiei ae ne vračajo. Naročniuo, reklamacije iu oglase apre-jeusa sprarnlštvo. Naročnino in oglas« ]• plačevati lo«o Trst. Urešulitvo lu tiskarna se uahajata * a lici Oarintia Stv. 12. IJpravnlltvo, In •prejemanje Inseratov v ulici Molil piccolo 5tv. 3, II. nad-ti. ladajatfclj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konaorcij lista „Bdinoat" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Slovensko vseučilišče. Prejeli srno in objavljamo : Slavno uredništvo! Blagovolite sprejeli v svoj eenjeui list tteizjtrrmt njene sledeče tri izjave : Manifest. Slovenski ilijnki jtoslanru ifr. Stts/rršiču. Jednoglasno pripoznavajo Slovani in še posebej Slovenci nedogled no važnost vprašanja vseučelišča v Ljubljani. Govoril je ves narod in pozval svoje zastopnike v državni zbornici, da tam j>ono-vijo zahtevo narodovo. Pričakovali so interesovani krogi, da to idealno vprašanje prednese državni zbornici zastopnik slovenskega naroda, ki je neoma-; deževan, ki je zmožen i jk> svoji osebi dati najl>oljšo |H»roštvo za vspehe. Toda vseli nas je prekanil poslanec ff,4txru dne 6. grudna t. 1. Dunaj, grudna l4.H)l. Skupni podpisi vsem trem izjavam so na razpolago v uredništvu »Slov. Naroda« v Ljubljani. Zarota proti zdravju. Poslanec S p i n č i r in tovariši so v seji zbornice poslancev dne 29. novembra stavili nastopno interpolacijo: V listu »Avanti«, izhajajočem v Trstu je pod naslovom: »Njihovo poštenje. —Spekulacija dra. Tedeochija« čitati nastopno notico: »Njihovo poštenje. — Spekulacija tira. Tedeschija. Prava zla usoda bremeni na svetih delih camorre, odkar se je na tržaškem j obzorju prikazala zvezda »Avantija«, da po-s\eti tudi v skrita zakotja Venezianovo-židovske »poštene družbe«. Ne mine dan, da ne bi padel kakov nov udarec na glavo velikodušnih izdajalcev dežele. Tudi neki navidezno malopomembni dogodek prevzemlje nalog.* šibe, ki jim je v strah ! Glejte čitatelji ! Dogodilo se je, da je bil dr. Cerebrini na mesto dra. Meeratisa imenovan deželnim sanitetnim nadzornikom. Sprememba se je izvršila neopaženo, ali peklenšček je hotel, da so bili s tem na nesrečen način motjeni krogi prejasnega človekoljuba dra. Tedeschija. Pred nekoliko dnevi si je novi sanitetni inspektor ogledal zavod za izdelovanje snovi za cepljenje kožic slovečega Žida, in glejte, naletel je na nič tpanjega, nego na goljufijo. I u vam podajemo razkritje. Ker je razprodaja snovi za cepljenje veliko veča, nego je množina, kakor jo more izdelovati Tedeschijev zavod, pa je izborni reševatelj človeštva, dr. Tedeschi, nadahnen po visokoplemeniti pohlepnosti po dobičku, tube z desetimi porcija mi spreminjal v take s petdesetimi porcijami, in sicer jednostavno dodavši glicerina. Kakor je videti, ni to nič več in lic manje nego stara in istotako dragocena metoda gostilničarjev, ki pototn sv. krsta iz desetih litrov vina napravljajo petdesetih njih. V posledicah pa je velikanska razlika, kakor kakov propad. V resnici, dočim gostilničarji po kršče-njn vina često nehote postajajo dobrotniki človeštva, ker manjšajo strupenosst alkohola, ni možno tega reči o njih posnemalcu Te-desehiju. V temnem delovanju tega moža vidimo grdo početje židovskega zdravn-ka, ki iz gole pohlepnosti po dobičku nesramno goljufa ne-številaa nedolžna bitja. Stariši, ki trepecejo za zdravje svojih otročičev in ki se vsakako |>okorč zakonitim predpisom, puščajo otiočiče cepiti, uverjeni, da so ti poslednji s tem imu-nrzirani proti kožicam. Tu pa so stariši ogo ljufani na svojih otrocih; tu se njihovim otrokom vceplja mesto učinkajočega kravjega cepiva, ne malo nevarni glicerin. < 'e bi pa pri nas navstala epidemija kožic v kakem stanju bi jej stali nasproti otroci, dtčki in deklice in celo mladeniči v Trstu? Tu stojimo pred grdo goljufijo, ki navadnemu Zidu masti trebuh, med tem, ko so s tem tisoči nežnih bilij in z istimi tudi skupuo prebivalstvo, izpostavljeni kožicam in smrti ! To je peklenska zarota proti zdravju vse dežele, ki je na jedni strani hvalo dolžna vladnemu organu na razkritju nezaslišane gfrde goljufije, a mora na drugi strani zahtevati, da se zavod za izdelovanje snovij za cepljeuje izroči drugim rokam. Ta malopridnost nas odvezuje, vsaj za danes, od tega, da bi povdarjali pomanjkljivosti v postopanju za pripravljanje kožic, in nedostatno čistost, vladajočo v zavodu. Dejstvo pa je, da vsi zdravniki tržaški, katerim je j>očetje v židovski izdelovalnici kožic znano, naročajo snov za cepljenje z Dunaja, ker cepljenju s Tede3chijevimi kožicami navadno sledi absees. Vspričo take nesramne goljufije, takega cinizma, s katerim se je zvršilo najčrnejše izdajstvo na ljudstvu, moramo nedelavnost in brezskrbnost. nameatnistva javno grajati in zahtevati, Ha zavod za izdelovanje cepiva vlada vaprejme v svojo oskrb, da se taka dobrotvorna iznajdba ne bo še nadalje izkoriščala na škodo ljudstva, in v nasieevanje nizke požeijivosti židovskega, sleparskega vampirja, ki tira v blato zdravniški poklic«. V tej notici se neki dr. Tedeschi, po-jsestnik zavode za izdelovanje cepiva v Trstu, obdolžuje, da pridodaja cepivu veliko kvan-i titeto glicerina iu da iz desetih porcij izde-' ; luje petdeset porcij. Ker pa bi tako, naravnost infamno po- ! četje moglo imeti groznih posledic za celo generacijo, si dovoljujejo podpisani staviti nastopno vprašanje do njeg. ekscelence gosp. ministerskega predsednika kakor voditelja ministeistva za notranje stvari : Je-li njegova ekscelenca pri volji, najstrožje in nepristranski proučiti notico, posneto tu dobesedno, ter dati krivce pozvati na odgovornost in ukreniti potrebno, da zavod za izdelovanje cepiva v Trstu preide v oskrb države ? ! Na D u naj u 2o. novembra 1901. Politični pregled. V TRSTU, dne 9. decembra 1SH)1 Vseučiliško vprašanje v parlamentu. Ko je v zadnji seji poslanske zbornice posl. Berger govoril proti nujnemu predlogu za. ustanovitev jugoslovavskega vseučilišča. dotaknil se je — kakor smo že omenili — tudi vprašanja o laški univerzi. Govornik se je najprej izjavil proti ustanov-ljanju nenemških (rabil je tu izraz »tuje-jez:čuih«) vseučilišč sploh. Nas zanima v velik'" meri in si moramo dobro utisniti v spomin za bodoče čase, kar je vsenemški mož govoril na adreso Italijanov. To so bili mizli curki na razgrete italijanske glave! ! Dolgega govora kratki zmisel je bil namreč ta : Ce so že Italijani veseli tega, jim Nemci prav radi privoščajo svoje — simpatije , ali Trsta jim ne o lstopijo nikdar, ker ta mora biti nemško pristanišče! Posl. Berger je rekel namreč, da Italijani sicer uživajo vse simpatije Nemcev, da se pa Nemci morajo odločno postaviti proti poitalijančevanju nemških pokrajin. Dvojezičnosti inomostBke univerze se bodo Vse-nemci vselej upirali. Tudi ustanovitvi laške univerze v Trstu se morajo Nemci protiviti, ker je Trst jedina dobra avstrijska luka in ne sme ista pripasti Italiji, ker bi Nemčija u a ta način i z g u b i 1 a j e d i n o luko ob A d r i j i. Govornik je, nadaljuje svoj govor, trdil, • da v interesu avstrijskih narodov treba v Avstriji povspeševati le razvoj nemških univerz!! Naznanil je, da predloži tozadevna resolucijska predloga za ustanovitev nemških visokih šol v Brnu in Solnogradu. Že začetkom svojega govora je posl. Berger omenjal, da Avstrijska mora biti nemška, ali pa daje sploh ne bo! Na nekem mestu svojega govora je posl. Berger napravil vsklik, ki priča, da se megalomanija Nemcev tesno dotika že — blaznosti in ki mora vsakemu Nenemcu pognati rude-čico svete jeze v obraz. Vskliknil je namreč, da v Avstriji je bilo vsikdar dovolj slovanskih hlapcev, ali Nemci so bili vedno gospodje! — Torej, nam vsem, večini prebivalstva, ki je prelila potoke krvi za obstanek te države — nam vsem hoče nemška blaznost prisojati ulogo — hlapcev !! To bi vendar moralo enkrat nam Slovanom odpreti oči, da bi se zavedi" nevarnosti, v kateri se nahajamo ! C'e bi kdo hotel prigovarjati, da to je rekel le jeden Vsenemcev, ki so le mal del nemškega zastopstva v zbornici, konstatujemo pa mi temu nasproti, da je nemško nastopanje v zbornici simfonija, katere partituro je spisal SchOnerer in na kateri sodeljujejo vsi! Jedni svirajo na glasne-jih, drugi na poblevnejih instrumentih, ali vsi — kakor rečeno — po isti partituri. Poslanec dr. Ž a če k je najprej izjavil, da Cehi podpirajo nujni predlog, ker so za-j h te ve Jugoslovanov popolnoma opravičene. — : Govornik je dalje trdil, da je Avstrija silno I zaostala za drugimi cel<5 mnogo manjšimi državami, kar se tiče visokih šol zaostala zato, ker hoče pomnože vi ti samo nemške univerze. Dokler se bodo avstrijske vlade držale tega stališča, ter ovirale ustanovitev narodnostnih univerz, Avstrija sploh ne bo mogla kulturno napredovati ter bo vedno zaostajala za drugimi državami. Poslanec dr. H o r t i s je v svojem govoru omejil med drugim, da bi Italijani radi uporabili ugodno priliko, da dokažejo bvoj čut pravice do vsake narodnosti (Ali ste čuli prijatelji ? ! Op. ured.) ter da bi izkazali zasluženo čast vsakemu narodu (Prijatelji, oslonite se kam, da ne padete vznak! Op. ured.), ki stremi k izomiki, ako bi bili v slučaju, ki je v razpravi, dani potrebni pogoji, da se bo moglo tudi izvesti to, kar se zahteva z nujnim predlogom. (Od kje je pa Hortis vzel sposobnost in torej tudi pravico za 3odbo, da-li imamo mi Jugoslovani pogoje za lastno vseučilišče!! To je že skrajno, ako si taki ljudje arogirajo pravico za sodbo o naši kulturelui kvaliteti, o vrednosti našega jezika in o stopinji naše kulture, — taki ljudje, katerih obzorje sega od Trsta do Opčin in pa tja .črez morje Adrijanako. Slepec ne more izrekati sodbe o barvah ; takovi ignoranti ozirom na etno-graflčne razmere v Avstriji in na kulturelni razvoj narodov, kakoršnji so naši italijanski politikom, pa naj bi ne izrekali sodbe o vred-noati teh narodov, ako se nočejo — blamirati ! Op. ured.) Potem je dalje omenil, naj se njim Italijanom izkaže pravica, potem da bodo tudi oni pravični drugim. (S tem je gospod Hortia najlepše priznal, da Italijani niso pravični ! Kje — to vemo najbolje mi primorski Slovani. Op. ur.) Potem je posl. Hortia omenjal, da so se v stvari laškega vseučilišča združili proti Lahom Slovani in Nemci, če tudi so si sicer vedno sovražni med seboj, ter da si hočejo toliko jedni, kolikor drugi osvojiti Trst, kateri da pripada samo Trža-čanom, torej — po Hortisovi logiki — Italijanom. Posl. Hortis se je hotel kazati tudi skromnega in je rekel, da Italijani nimajo navade bahati se se svojo staro in visoko : kulturo ter se svojimi privilegiji, ker to da itak že pozna vsakdo. Hortis je, zaključuje svoj govor, trdil, da ima laška univerza pred vsemi drugimi prednost tlo ustanovitve, vsled česar bodo laški poslanci glasovali proti nujnosti pretiloga za ustanovitev jugoslovanske univerze. Posl. d r. F e r j a n č i č je govoril o narodnostnih razmerah v Avstriji in je izjavil svoje ogorčenje na tem, da se nenemški narodi smatrajo v Avstriji kakor nepozvani gostje; 8 milijonov Nemcev v Avstriji ima 5 univerz in še jih zahtevajo. Za večino, ki jo sestavljajo nenemški narodi, pa preostajajo komaj 3 univerze in ravno Nemci so oni, ki se protivijo pomnoženju nenemških univerz. Govorč o laški univerzi, rekel je govornik, da ni mogoče misliti na ustanovitev laške univerze v Trstu, kjer je gedež laške irre-dente. Proti tej irredenti je najzvestejši va- ruh slovansko prebivalstvo ob Adriji ia v interesu države je, da ta narod podpira« Ves slovenski narod zahteva ustanovitev lastne univerze in vlada mora v smislu jednakoprav-nosti te; zahtevi ugodit*. Slovenci hočejo s j»omočjo te univerze delovati za razvoj svojega naroda in ne odstopijo nikoli od zahteve po univerzi. PoiiJ. vit. -I a w o r s k i, načelnik poljskega kola, je nasproti zahtevi Jugoslovanov nastopil približno istotako, kakor Vsenemee Berger nasproti laški univerzi. Zatrjal nam je (Javrorski) najtoplejše simpatije svoje in svojih tovarišev, le univerzo nam je — odrekel- I >rugič si <-n in njegovi Poljaki radi nas lahko tudi »impatije prihranijo! Od samb simpatij se ni še nihče nasitil. i'rav je imel gospod jmjbI. Po v še, ki je v opravičenem ogorčenju — kakor |hj-snemljemo iz »Naroda« — vskliknil Poljakom : Slovenci so svoj čas s svojimi telesi branil: vašega Abrahamovićj. pred nasilstvom Vsenemcev, danes pa ste nam pokazali svojo hvaležnost ! < > govorih jK.sl. Kla c a in Ploja, spre-govor in«« nekoliko jutri. O položaju. Torej z< odo torej delali dki«pov, ampak povedati si hočejo iskreno, z lica v lice, kaj da zahtevajo eden od dražega. Ti ljubi 11 g: kakor da si nis» povedali t*-ga že toliko in toliko krati!! Kako da je prišlo z »pet do takiii razgovorov ! ! I nu : g<»sf>od lvorl»er vidi, da «e stvari vendcr dzugače razvijajo, nego je računaj on. V svoji »vztrajni brezstrastnostic je bil tako — Mrasten v prizadevanju, da bi osamil Cehe ;n zlomil njihov od p »r, da sedaj leži v agoniji — vsa |K>lit in parlamentarna situvacija. Cehom treUa priznati, tla so bili v zadnje čase dobri, spretni taktiki. Nikjer ni.no delali vidnih ovir, niso silili v ospredje, niso mnogo govorili ni v plenumu zbornice, ni v proračunskem odseku, v stavljenju nujnih predlogov so si nalagali skrajno samozatajevanje, nikdo jim ne more očitati, da je biia njihova taktika obstrnkcijonistiška — ia vendar občutijo vsi, da je češko vprašanje tista ozka ulica, skozi katero mora, kdor hoče sanirati parlament. In slednjič se je celo dr. K rher preril skozi falango svojih — nroft-sov na nemški strani, prenl do spoznanja, da oni, ki ne more čez hrib, mora okolo hriba, do spoznanja, da £ez hrib zl<»mijenja in zru-šenja Cehov ne gre, da mora torej okolo hriba : dobrohotnega razgovarianja s Cehi. Minoio sredo je gospod Korber povabil k sebi nekatere odlične češke poslance in jih povprašal, da-li bi bili pripravljeni zopet sesti h konferenčni mizi z Nemci. »Politike pravi, da so se razgovarjali le o formalnih vprašaujih, to je, kako ugladiti poi novi akciji ? ! Vsi da so bili tega mnenja, da ni smeti izgubljati časa: torej bi morala ta nova češko-cemška spravna komisija zborovati hkratn z proračunsko debato v plenumu zbornice. Cu-ški poslanci se niso obotavljali nijeden trenotek, ali prepušča jo vladi-odgovornost, da spretneje uprizori ta obnovljeni poikus, nego se je g idilo do sedaj ! Dvojno je važno na tem, pravi praški list: ali bodo oni nemški i poslanci, ki se udeleže posvetovanj, pooblaščeni govoriti — vimenu vseh nemških strank; in: katere točke programa pridejo v razpra v o?! O tem j/oslednjem vprašanju jako — | zanimivo razpravlja list » Reichs\vehr«.Njemu se vidi to vprašanje glavno: o čem naj se pogovarjajo ? ! In prerešetavši to vprašanje prihaja do zaključka, da o teh konfe-j renčali ni misliti na kakov v s p e h. Povsem pametno, logično po v d a rja ta list. tla je s tem, da Nemci silijo vpraša- : nje državnega jezika na dnevni red, že a i priori onemogočeno sporazumljcnje. Poleg tega, da Cehi nikdar ne privole v to zahtevo, ta nemško češka konferenca niti konpetence nima za razpravljanje o tej zahtevi. Vprašanje državnega jezika je vprašanje, ki se tiče vse države. S kako pravico naj sa rešuje tam, kjer sede le Nemci in Cehi ?!! Drugače je s češko zahtevo po notranjem jeziku: ta spada v okvir češko-nemških diferenc. Temu vprašanju bi mogla iD morala biti [>osvečena ta nova spravna akcija ! Kje pa je človek, ki bi verjel, da bi Nemci v češko-nemški konferenci odnehali od svojega državnega jezika in da bi se vrhu tega še zopet spustili v poštene dogovore za zopetoo uvedenje češkega notranjega jezika?! Tacega optimista ga ni menda. Prav ima dunajski list: vse lepe besede Nemcev o potrebi pomirjenja, o potrebi vspostav-Ijenja normalnih odnašaiev v parlamentu, ostajajo le l»e«ede, dokler bodo Nemci razo-itešali svoj Ge-slerjev kob u k nemškega državnega jezika! Ta mora pasti in žnjim fiksna ideja Nemcev, da so oni predestimrani za uživanje privilegijev da so rojeni za »gospode« — kakor je naravnost povedal posl. Bergcr v razpravi o nujnem predlogu za. ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča! Potem. ali absolutno še le potem bodo razmetane ruševine ki so zasule poti do pomir-jenj« med narodi Avstrije! In dokler ne bo na ta način uglajena ta pot, so zastonj vse konference. Agonija se sicer podaljšuje, d nižega pa ne bo doseženega ničesar. Sprememba na namestništvu tirolskem. Dosedanji namestnik tirolski, grof Merveldt, je odstopil in je ob tej priliki imenovan dosmrtnim členom gospodske zbornice. Tiroli-kim namestnikom pa je imenovan sek-cijski načelnik v ministerstvu za notranje stvari, baron Ervin S C h w a r z e u a u. Grof Merueldt je star še le 57 let. Svoječasno je bil deželni predsednik v Sleziji in zatem namestnik na zgornjem Avstrijskem. Kakor tirolski namestnik je bil dosleden nasprotuik zahteva nju Italijanov jk> avtonomiji Trentina in celo tedaj, ko se je morda osrednja vlada kazala kolikor toliko naklonjena tem prizadevanjem. Grof Merveldt je šel tako daleč v svojem nasprotovanju, da je okrajnemu glavarju v Trideutu odvzel neke predpravice, ki so istemu podeljale značaj nekakega podnamestnika za Trentin. (Na to mesto so bili navadno imenovani dvorni svetniki). To njegovo dosledno nasprotovanje avtonomiji Trentina ni nehalo — kakor rečeno — niti tedaj, ko je cel6 centralna vlada skušala doseči kako srednjo pot do spora-zumljenja med Nemci Italijani v deželnem zboru tirolskem in ko so se — na primer — med zastopniki obeh narodnosti ob navzočnosti zastopnika centralne vlade, sedanjega namesenika tirolskega, barona Sclnvarzenaua — vršila pogajauja za avtonomijo Trentina. To Merveldtovo nasprotovanje dovelo ga je tako daleč, da je v uradnem listu najostreje nastopal proti načrtu avtonomije Trentina, ki ga je j>o sporazum ljenju poslancev obeh narodnosti sestavil posl. dr. pl. Grabmaver; to postopanje je povzročilo slednjič Mer-veldtov odstop. Značilno je, da je Merveldtoyim naslednikom imenovan oni baron Schvvarzenau, ki ni uasproten avtonomiji Trentina in ki je v tem vprašanju, kakor zastopnik centralne vlade, dusegel svoječasno, da so se poslanci obeh narodnosti sporazumeli. To imenovanje bi zaačilo kakor da je vprašanje o avtonomiji Trentina jelo dozorevati v zmislti italijanskih želja ter da Italijani na južnem Tirolskem slednjič bržkone vendar le dosežejo to, za kar so se že tako dolgo bojevali, t. j. : samoupravo. Kaj pa mi Slovenci ? Kje je združena Slovenija, ali vsaj samouprava južne Štajerske? Stara šara! nam poreče kak moderen slovenski diplomat! Imamo pač preveliko opraviti z reševanjem vere in liberalne misli, da bi se brigali za take lapalije. Ako bi se bili tudi mi istotako dosledno in vstrajno borili j za svoje prvotne ideale, kakor so se tirolski Italijani, bili bi sedaj pač mnogo bližje uresničenju istih, nego smo v resnici. Morda nas tudi v tem obziru vspehi Italijanov vzbude iz letargije, kakor so nas vzbudili ob vprašanju vseučilišča ! Nas morejo menda vzdramiti in spametovati jedino le — batine ! Proti dvoboju. Sestavil se je odbor se sedežem na Dunaju, ki si je nadel naloge, da zaprične akcijo proti dvoboju. V dosego tega cilja hoče zajedno zapriČeti akcijo za zboljšanje zakonodaje v varstvo in obrambo osebne časti. Ta odbor je sestavljen do sedaj od kakih 300 oseb iz najodločnejih krogov: iz aristokracije, izmed parlamentarcev, državnih funkcijonarjev itd. Od tega odbora smo J prejeli nastopni oklic: V seji avstrijske zbornice poslancev dne 12. maja 1901. je njeg. ekscelenca g. minister za deželno brambo, FZM. grof \Velsers-heimb v svojem oficijelnem odgovoru na interpelacije, stavljene do vojne uprave, izrekel med drugim tudi uasU>pne besede : »Moj apel se obrača do vBeh, da ee pridružijo na poti za pobijanje dvoboja«... j »Revolucije ne pomagajo nič, ampak zgodi ti j se morajo č ni«... »Naj bi država in družba,! sodelovala na tem, vojska gotovo ne bo proti temu, ona bi mogla le pozdravljati to in podpirati«. Ta izjava ministrova, ki je, govore v imenu najviše vojaške avtoritete, označil običaj dvoboja kakor »dvobojniško zlo«, pošilja udeleženim krogom družbe poziv, naj prednjačijo v pobijanju dvoboja. Podpisani smatrajo za svojo dolžnost, da slede tej vspodbuji, in izjavljajo s tem, da se iz razlogov, bodi razuma, bodi vesti, hočejo % vso zaresnostjo lotiti pobijanja tega družabnega zla, ki se sedaj tudi v širših krogih pri poznava kakor tako. Pripoznavaje dejstvo, da čast posamič-uika v obstoječih javnih napravah ne poseduje zadostnega varstva,, in vzdrževaje pravico do obrambe pred žaljenji, ter do tega, <1a se, ako okolnosti zahtevajo, radi žaljenj zahteva zadoščenje, si v ta namen stavljajo podpisani, in oni, ki se jim še pridružijo, nalogo, da pripravijo pot zboljšanju zakonodaje v obrambo časti in si hočejo prizadevati, da se po možnosti uvedejo častna razsodišča in častni svčti, ki bi bili pripravni v to, da bodj na svoji časti užaljenemu na način, ki bi odgovarjal sedanji stopinji omike, nekrvavo preskrbljevali resnično zadoščenje, da ne bo več zaveden v to, da bi si sam z orožjem iskal takega zadoščenja. Vsi državljani udeleženih krogov, brez razlike njih narodnega, polit:čnega in ver -skega stališča, ki soglašajo z nami, so vab-! ljeni s tem, da se pridružijo ttej izjavi. Naša domovina Avstrija, v kateri je morila več razloga za pobijanje dvobojniškega zla, nego v mnogokateri drugi deželi, naj z živo udeležbo in načinom, ki bo silil do spoštovanja, vstopi v gibanje proti dvoboju, ki je že, z nado do vspeha, zapri četo v Nemčiji, Franciji in Italiji. Pritrjevalne izjave naj se izvole pošiljati na naslov jednega podpisanih gospodov. V meri, kakor bodo prihajale take izjave, se sestavi odbor v Avstriji, ki naj bo sklepal o nadaljnjih korakih, ki se imajo storiti«. V posebni pripombi se opozarja, da ta poziv velja le onim krogom, ki prihajajo v pošte v kakor »sposobni za satisfakcijo«. Med podpisanci so tudi: Oton pl. De-tela, deželni glavar Kranjski, dr. Vincencij Ivčević, državni poslanec, dr. Vatroslav Ja-gić, vseučiliščni profesor na Dunaju, dr. E I-vard Kindinger, predseduik višega dež. sodišča v Trstu, Friderik grof Marenzi, na-mestništveni svetovalec v Trstu, dr. Friderik Ploj, dvorni svetnik in državni poslanec, Fr. Povše, državni poslanec, I. P. Vencajz, državni poslanec. Ruski glas o zapadnih Slovanih. »Rusko sobranije« obdržavalo je začetkom oktobra svoje zborovanje. Govorili so o Slo-vanstvu. Generalleitenant A. J. Rittich je imel govor »o polože nj a Slovanov v srednji in južni Evropi«. V živih črtah je opisal zapaduo slovansko družino, se-stoječo iz 35 milijonov duš. Ta prebiva na prostoru, ki obsega 15.(MM) kvadr. milj, a nje politično položi nje je skrajno neugodno; ker je od svojih neprijateljev krut:> zatirana in izsesovana. Ce tudi ni zam iglo to Slovanstvo še pretrgati vseh verig, ki je zadržujejo, da bi se pokazalo v svoj i veličini, vendar ni ta slovanski svet bolan in zadušen, marveč živi v njen krepka zdrava duša. Ista ni malomarna. — Iz te srede prihajajo na pozo-rišče ljudstva, ki se na svoj rizi ko postavljajo nasprotniku v bran. — Njim na čelu koraka možki narod češki. — Ce tudi generacija za generacijo utruja v tem silnem boju pa sto- j pajo na nje mesto čileji mlajši bojevniki. — ; Tako so nastopili za Staročehi zdaj Mlado-čehi, a za Djimi stoje že silejše moči — ra-dikalniši elementi. Zadružno s Cehi nastopajo druga slovanska plemena — da si izvojujejo naravne pravice. Ta bo j ne more ostati brez v s |» e h a — zapadu t lovanska plemena morajo zadobiti prej ali slej svoje pravice in svojo zavarovano samostalnost. — Tako govori naš ruski general — ker upa v našo boljšo bodočnost. In mi naj bi uklonili tilnik, bežali z bojnega polja, predno zmagamo?! Ne, naj le traja boj, naj ee narod le vežba in brusi ! Priti mora dan, ko bomo tudi mi ali naši potomci vživali slavo zmage. — Mi ne potrebujemo gnilega miru, mi nočemo umreti brez domovine in brez našega prava ! Nemci nočejo videti v svojem sosed?tvu slovanske države. A milijone Slovanov ni možno p o-| žre ti, kakor je morda možno požreti par I nemških želodov. Torej: Slovani, srcu kvišku ! i - Tržaške vesti. Odmevi! Znan poštenjak nam piše: Na notico, priobčeno v cen. »Edinosti« o »romanju v okolico«, oziroma o večerji tržaške duhovske — camorre, Vam javljam, da jaz in moja družina ne pojdemo poslušat laških propovedi, ker jih ne umemo! A tudi v okolico ne pojdemo! Ako pa nas res vržejo latinskih cerkva tržaških — pojdemo, jaz in vsa moja družina prav gotovo — kam drugam! Prosim, da priobčite teh par vrstic v opomin onim od — večerje ! Udani I. M. Pavovo perje, ali domišljija tržaških rudečkarjev ! Te dni smo bili sporočili, da je v Ljubljani umrl poštenjak I. D., ki je — v prejšnjih časih, dokler je bil pri zdravju — kakor mravlja deloval za našo narodno stvar. Sedaj pa čitamo v »slovenskem« glasilu tukajšnjih »demokratov«, da so tržaški organizirani delavci nabrali za udovo pokojnika 259 K. Da so delavci zložili to svoto, to je resnično in je lepo. Lepo pa ni od tržaških rudečkarjev, da si prisvajajo kako posebno zaslugo na tem in da slepijo svet, češ: to je sad socijalistiČnih delavcev ! Mi poznamo večino onih, ki o priliki smrti vsacega tovariša, ali uda njegove družine, darujejo po eno krono! Tako je delal tudi pok. I. D.! Toda ti ljudje niso sami nasprotniki našega naroda, oziroma socijalni demokratje, ampak velika veČina teh mož so v našem narodnem taboru ! Lepo in res eoeij ali stično je, ako se delavci podpirajo med seboj, oziroma, ako podpirajo osirotele družine nekdanjih tovarišev — a lepo ni. da si kedo nadevlje pavovo perje in se s tem baha : češ, to smo storili mi demokratje ! Miklavžev večer v čitalnici. Minoio soboto je ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu priredila običajni »Miklavžev večer«. In lahko rečemo, da je ta večer izpal prav srečno, sijajno. Vse točke so se izvajale točno. Petje je bilo krasno, donelo je kaj utirano iz deških grl. Vse priznanje gospici M. Reichinann, ki je vodila in izvežbala zbor. Tudi deklamacije so bile primerno izbrane. «Vrlega Slovenca« je kaj navdušeno deklamiral I. Karg, ..Potepena šolarja« pa I. Male. Igro »Mladi Robinsoni« so učenci 4. razreda predstavljali tako spretno in naravno, da je bilo občinstvo kar iznenađeno. G. I. Delkin vsa čast, ki je učence ta ko dobro izvežbala. Zadnjo točko je izpolnil Miklavž, spremljan od angeljev in sdodijev ; marljivo je izpraševal dečke in se posebno oziral na znanje slovenščine. — Poredneža, ki ni znal moliti, so odpeljali parkeljčki ! Koncem je pa Miklavž razdelil vae polno daril med otroke »Miklavžev večer« je bil tudi letosjjako zabaven in poučljiv. — Vsa čast odboru ženske podružnice in nje vrli prvomestnioi! Sloveuske gospe so bile dobro zastopane, posebno če vpoštevamo, da sta bila ura neugodna i u dan neprimeren. G. voditelj deške šole je držal jako primereu govor, katerega naj bi si stariši in otroci dobro zapomnili. O č e. Veselica »Lipet. (L)opis). Veselica, ki jo je priredilo pevsko društvo »Lipa« v Ka-zovici in na kateri je nastopilo tudi novo pevsko družtvo »Primorec« iz Trebič, se je razvila v pravo pristno narodno za"bavo, ka« košnjih bi si jih mnogo želeli v naši tržaški okolici. Vreme je bilo slabo, skrajno neugodno, pravi zimski dan. Burja je bila silna in naletaval je sneg. Človeku je bilo ob takem vremenu res težko iti iz pod strehe. A vzlic temu je došlo na to narodno zabavo mnogo domačega občinstva. Pa tudi iz sv. M. M. spodnje je došel oddelek vrlega, v delovanju nepresežnega društva »Slava«. Veselica se ni začela ob določeni uri ampak malce kasneje, ker so, z orirom na vreme, morali nekoliko počakati. In potem se je vršil vspored, točka za točko. Ne bomo podrobno ocenjevali posamičnih toček. Le toliko naj omenimo, da nam je posebno ugajal mešani zbor »Sam«. To je težka skladba, ali društvo »Lipa« jo je pelo — ob spremljevanju harmonija — s tako preciznostjo, da smo bili kar presenečeni naj-radostneje. Ta zbor sj morali ponavljati na obče za h te vanje občinstva. Pohvalno moramo omenjati tudi novo pevsko društvo »Primorec« iz Trebič, kajti v razmerno kratkem času se je že tako dobro izvežbalo, da je inoglo nastopiti 'z bratskim društvom » Lpa «. Ta zbor šteje že pedaj .'JO pevcev; posebno dobri so prvi tenorji. Tu je naš R*žem zopet sijajno pokazal, kaj more kakor pevovodja! Čast mu, vsa oast! Igro »Gluh mora biti« eo uprizorili v občo za dovolj nost. A pomisliti treba, da so bili to pot diletantje iz raznih krajev in da so imeli le eno skupno skušnjo. Bili so to gg. Nardin in Kuret od sv. Marije Magdalene spodnje in Kažem in gospa Urban5ič iz Baz< »viee. Po veselici smo se lepo zbrali v prostorih gostilne g. UrbanČica, kjer se je razvila ka} animiiaua domača veselica. Mogočno je j donela slovanska pesem iz grl peveev »L'pe«, ' »Primorea« in »Slave«. Culi smo tudi nekaj ! navdušenih govorov, ki so vidno vplivali na ljudstvo. Bil je to res lep naroden praznik, ki je pokazal, da se Bazovci zavelajo svoje na-j rodnosti in djs>re od ostalih ^obratov v mestu in okolici. ^fiklavžera zabava, ki so jo včeraj prireddi naši mladi trgovri in trgovski }mj-mućmk , je izpala — kakor se nam |»oroča — v po|»olno zadovoljnost v vsakem ožim. Vdeležba je bila precejšnja — no, lahko bi bila še mnogo veča, da niso sedanji časi tako resni za vse Slovence in za nas Tržačane še p<*sebe. Najveći kontingent je dala mladina obojega sj>ola. Otrok, mladih in — starih, je bilo le malo. Pred prihodom in nastopom Miklavža je krožil |>o dvorani — srečno izbrani kapueinec g. V., ki je »pripravljal pot« staremu nel*eškenn: dobrotniku ! Nastop Miklavža in njega nagovor malim otrokom, velikim »otrokom« ženskega spola in onim mo-žkega spola, je bil — veličasten ! Upamo, da »Miklavž« Š. objavi vsaj deloma razne nauke in »evangeljc, govorjene z njemu lastno spretnostjo! — Osobito je ugajalo priporočanje malim in velikim otrokom, naj bodo dobri narodnjaki, naj govore povsod in vedno le krasni naš slovenski jezik — žal le, da so, osobito veliki otroci, takoj na to tu pa tam pozabljali na lepe in modre nauke! Par-keljni so odpeljali par nepoboljšljivih grešnikov — v strah io grozo malim otrokom! Darov je pri|>eljal Miklavž res mnogo in vsakovrstnih — le žal, da se je i on ravnal po geslu : Enim vse — drugim ničesar ! Trgovsko izobraževalno društvo sme biti povsem zadovoljno z izidom lepe domače zabave. Drobne ve^ti. Izgubil seje. Frančiška Pahor, stanujoča v ulici tlel Mol i na a vento št. je naznanila na i>oliciji, tla pogreša svojega 14-letnega sina Frana Pahorja : — istega da ni že par dni domov. Nadalje je prestrašena žena pripovedovala, da je bil njen imenovani sin zadnje dni neprestano nekam zamišljen in ni hotel jesti skoro nič. < »na da sluti nesrečo. Deček je visokega stasa, je suh in nosi svetlo vrlino -uknio in kapico. Stvar je javljena vsem mestnim ins|»ektoratom. Na »sprehodu*. Redar, ki je sinoči v noč patruliral po ulici delle Beecherie, je bil opozorjen od neke ženske, da se tam blizn, to je v uli«*: S. Filippo, sprehaja neki mladenič z nožern v roki. Redar, podavši se na lice mesUi, je res našel moža in ga inter-peliral, na koga da čaka tu? Mož je isprva tajil, da bi imel nož in je izjavil, da se le sprehaja tu. Seveda, redar ni bil tako lahkoveren, tla bi možu verjel, da se v istem času in po mrazu le sprehaja. Zato je moža vzel s »eboj na jtolieijo. Tu so |K>goj. Barbo je povabil mla-den če, naj gredo na ulico pričkat se in naj ne delajo nemira v tuji hiši. Te odločne l>e-sede so enega prepiralcev razjarile tako, da je Barbota udaril s {»estjo po glavi, t darjeni ni hotel ostati predrznežu dolžan in hotel mu je vrniti. Ta posletlnji pak je izvlekel na to nož. Ljubica Barbota, ki je bila navzoča, pričela je kričati na pomoč. V tem je pri hitel redar, ki je aretiral moža z nožem. No, to ni šlo tako lahko, ker je nasilnež udaril tudi redarja in r>e umi postavil nasproti. Slednjič se je redarju vendar posrečilo, da je s jiomočjo nekega drugega moža aretiral nasil- j neža in ga »vezal ter od vedel v zapore. Tu so spoznali in pogodili, da je nasilnik identičen s 20-letnim mornarjem Alojzijem P. iz Trsta. Ne kradi ! pravi sedma božja zapo-vod. Te zapovedi p.i ni hotel poslušati .'15-letni težak A. S., ki je v neki gostilni celo svojim lastnim tovarišem težakom izpraznil žepe Ali skupil jo je! Kajti kmalo jm> ntor-jeni tatvini so ga dali aretirati in spravili v ulico Tigor. Nič novega. Neka ženska, stanujoča v ulici Ferriera št. je svojo nasprotnico Katarino Daganelli tako »fino« nabila, da je morala le ta iskati zdravniške pomoči. Altro che — »nežni« spol! Le za šalo! Na zahtevo Marije Ju-rina so aretirali včeraj 32-letnega Josipa B., ker jej je hotel baje odnesti prstan. Na policiji je izjavil, da je napravil to — za šalo! Zverinski sin. o4 letni Sera fino Bo-nanno iz Italije, stanujoči v ulici della Sca-linata, je hotel v soboto zvečer ubiti svojo lastno mater. Na ki e obupajoče žene, ki je izbežala v podstrešje in od tu celo na streho, sta pritekla dva ledarja in aretirala v podstrešju pozi vinjenega s na, ki je izjavil, da ne bo miroval prej, nego da vidi kri svoje matere !! Redarja sta besnega Italijana odvedla na pristojno mesto, kjer so tudi pogodili, da je Bouanno izgnan že iz Avstrije. Nesreči na delu. 21 letni mizar Hag Just, stanujoči v ulici Ponziana, moral si je včeraj iskati zdravniške pomoči, ker si je na delu nevarno poškodoval roko. — 18-letni Ivan Marti nič, stanujoči v ulici deli'Asi lo, je padel na delu in se nevarno pobil. Na zdravniški |>ostaji je dobil prvo pomoč. Posledice alkohola, kletni Julij L., stanujoči v ulici Ferriera, je znan ljubitelj »božje kapljice«. Sinoči se ga je tudi nalezel čez mero. Ali to pot se je maščevali nad njim, kajti v pijanosti je pa lel in se nevarno pobil. P.»moč je dobil na zdravniški postaji. Oko izgubil, ol letni Josip Bunc iz Sežane je v soboto žjutrij kopal zemljo. Kar naenkrat mu je skočil kamen v levo oko tako močno, da mu je je izbil. Siromaka so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Iz pred porotnega sodišča. V soboto se je vršila razprava proti letnemu brivcu Ivanu Coiombo i i Gorice, obtoženemu radi anarhistične propagande. Obdolžem je bil namreč, da je dne 28. in oktobra prodal več iztisov anarhističnih pesmic ter en zvezek knjige »Anarhija", spisane od znanega voditelja anarhistov, K ra potki na. Obtoženec je priznal, da je prodajal rečene knjižiee, ali storil da je to, ne da bi poznal vsebino istih. In odločno je tajil, da bi bil on anarhist. Porotniki so zanikali krivdo zli glasovi proti enemu, in sodišče je obtoženca rešilo krivde. Tej razpravi je predsedoval svetnik Peder-zolli, državno pravduištvo je zastopal državnega pravnika namestnik Clarici, obtoženca je branil odv. Zanolla. Dražbe premičnin. V torek, dne 10. de cembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled oaredhe luk. c. fer. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe preiniČnir: ulica Belvedere T, konji ; ulica Torrente 10, brivski predmeti; uli<*a della Stazione, železna blagajna; ulica Sorgente 5, hišna oprava; Verdela 165, hišna oprava. vremeusfci vesinlk. Včeraj: topioa er cb 7. uri zjutraj 4°.2 ob uri po| ol.idn* 10°.8 C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7«57. — Danes plima ob 7.50 predp. in ob 9.29 p .p.; oteka ob 2.17 ptedpoludne in ob 2.52 popoludne. I leni osnovalnesra odbora »Dramatične?« drnštva« so vabljeni v sredo ob 8. uri zvečer v čitalnico na sklepno |»osve-ovanje o ustanovitvi društva. Za podružnico sv. Cirila in Metodija za Rojan-Oreto so darovali udeležniki banketa, prirejeuega dne 7. t. m. na čast gosp. Juriju Piščancu iz Rojana povodom 30-letnice delovanja njegovega kakor pevec, K 13. Vesti iz ostale Primorske. X o v o lit v i dvojice poslancev za kmečke občin« koperske nam pišejo: Dosedaj se je na volitvah v Kopru poslancev za kmečke občine pisal zar pisnik italijanski. Tudi letos je — po stari in lepi navadi — naš dobri prijatelj Schaf-fenhauer-Nevs prinesel že seboj pripravljen italijanski zapisnik. Ali kakor se že godi povsod po svetu, tako so menda tudi slovenski voldni možje okraja koprskega jeli opuščati stare in lepe navade in so gospodu Nevsu povedali v lice, da hočejo — ker so oni v veliki večini — imeti slovenski zapisnik. Gospod Nevs se je nekaj zvijal, češ : da je tako navada, da je njemu sicer vse jedno. Ko pa sta člena komisije g. Siškovič in svečenik Klun najodločneje pritisnila, se je gospod glavar udal in je — na veliko začudenje vseh — izvlekel iz žepa že pripravljeni slovenski zapisnik. Volitev S2 je vršila v najlepšem redu, brez hrupa in brez vsacih zasramovanj. sicer običajnih od strani koperskih pouličnjakov. Lojalni kakor smo že do vsakogar, če tudi nas sicer nima rad, izrekamo tu gospodu glavarju Sehatfsnliauerju radi to priznanje, da je letos lepo poskrbel za mir in red. Hvala gre tudi g. orožniškemu straž mojstru Grči, ki je vsestranski poskrbel za osebno i varnost naših volilnih mož. Prav res se je letošnja volitev najugodneje razlikovala od onih iz prejšnjih let. No, sedij vidijo lahko gospoda na oblastih, da že gre vse, če se le seno hoče. X H o m a t i j e v Dekanih. Pišejo nam: Koje bila dne 21. minolega meseea v , Dekanih dovršena volitev 12 volilnih mož, je gospod župan Mahnič — ker vspeh volitev ni bil po njegovi misli — razžalil g. Siškoviča, da je ta poslednji uložil tožbo radi žaljenja časti. Vsled te tožbe se je moral gospod župan Mahnič due 6. t. m. predstaviti gospodu sodniku v Kopru. Na tej razpravi se je g. župan pokazal — junaka. Izgovarjal se je, da ni imel namena žaliti g. Šiškoviča, in da se je izrazil tako nerodno, ker je malo^ pregloboko pogledal v čašo. G. sodniku TfSjjaku pa ni zadoščalo tako opravičevanje in je vsled tega g. županu Mahniču odkazal tridnevno prenočišče pod streho hotela sv. Nikolaja v Kopru. No, ker je že beseda o sodišču v Kopru, naj omenjam mimogrede še neke epizodice, ki se je izvršila tam istega dne. Ko se je začela razprava proti gospodu županu Mahniču, je stopil v sobo velmožai župan koperski, dr. Belli, da bi zastopal neko klijeutinjo svojo. No, sodnik je odločno odslovil velmožnega gospoda, pojasnivši mu. da je pred nekoliko minutami dal klicati dotično stranko, a se ni ni kdo odzval. Dr. Belli je odšel vidno razsrjen ! Tako je prav! Signorom je treba enkrat temeljito izbiti iz glave misel, tisto fiksno idejo, kakor da imajo oni kako pravico do privilegijev, povsodi in tudi — na sodišču. Cim bodo kurirani od te bolezni, pa se kmalo obrne na bolje v naši Istri ! ! Vesti iz Štajerske. — V Gradcu je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 40. letu svoje dobe gospod Alojzij Erbežnik, sotrudnik in prvi predsednik slovenskega iz obraževalnega društva »Naprej«. Bil je zvest sin svojemu narodu! Mir in pokoj! — Oženjena žena d eto morilka. Preti celjskimi porotniki je stala 26 letna Ivana Srebotnik iz Zg. GorČ, zakonska, a od svojega moža ločena, obtožena, da je umorila lastno svoje dete ; obsojena je bila na 3 leta težke ječe ; njen ljubimec, 20-letni Jož. Žekar iz Slivnice, njen sokrivec in obdolžen tudi tatvine, pa je dobil eno leto ječe. — Zverinstvo. 7t»-lelni berač Gaš- ! per Bracum stal je 1. 1875. pred celjskimi porotniki radi hudodelstva proti nravnosti. Ta živinski človek je umoril svojo žrtev. Bil je obsojen k smrti na vešalab, a pomiloščen na 20 letno ječo, katero je presedel. Komaj je prišel iz ječe, že je zopet storil hudodelstvo nenravnosti in bil je včeraj obsojen na 3-letno težko ječo. - Brzojavna poročila. Deželnozborske volitve v Istri in na j Goriškem. POREČ 8. (B.) Na današnji volitvi za veleposestvo istrsko so bili izvoljeni z 51 ; glasovi nastopni kandidatje italijanskega političnega društva za Istro: dr. Josip Bubba, Andrej Davanzo, dr. Viljelm Vareton, marki Jurij Polesini in dr. Abnerigo Ventrella. Protikandidatov ni bilo postavljenih. GORICA 9. (B.) Na današnji volitvi za veleposestvo italijansko so bili izvoljeni dosedanji |k)slanci dr. Alojzij Paver s 74 glasovi ter conte Jakob Panigaj in dr. Fran Verzegnassi z 72 glasovi. Tri glase je dobil Ivan Krst. De Stabile. Demonstracije brezposelnih. LVON 8 (B). Brezposelni so demonstrirali v mestu. Policija je opetovano posegla vmes. Več redarstvenih agentov je bilo ranjenih od kamenja. Municipalna garda na konjih je razpršila demonstrante. Zaprtih je bilo .'»0 oseb. Razkritje spomenika pesniku Korneliju Mjejskeinii. LVOV 8. (B.) Danes predpoludne seje vršila slavnost razkritja spomenika pesniku Korneliju Mjejskemu. Slavnosti se je udeležilo kakih 8000 oseb. Po slavnosti so šli udeležniki v ulico Mochnatskega, kjer je nemški konzulat. Tu je močan oddelek redarjev zaprl ulico. Demostranti pa so predrli policijski kordon in so korakali mimo kon-sulatnega poslopja pevaje pesmi, na kar so se vrnili zopet istim potem. Gruča se je podala na to k Bpomeniku Goluchowskega, kjer jo je rekvirirani oddelek vojaštva razpršil. Del demonstrantov se je zopet zbral pred spomenikom Mjejskega, kjer so se de-mostranti razšli, odpevši več narodnih pesmi. Kaznovani dijaki. PETROGKAD 8. (B.) »Paviteljstveni vjestaik« objavlja naredbo ministra za ljudsko naobrazbo, s katero so vsi dijaki prvega leta Charkovskega veterinarskega zavoda relegiraui radi tega, ker so razžalili profesorja kemije. Uazžaljenje so storili s tem, da so dne 28. novembra izročili profesorju poziv naj se odpove učni stolici, ker da predava znanost brez sistema in nejasno. Naredba povdarja, da je kolegij profesorjev spoznal obdolžeuje proti profesorju, kakor popolnoma ueutemeljeno. Demonstracije delavcev in dijakov srbskih. BELGRAD 8 (B). D-davei in dijaki so priredili včeraj pojave proti posamičnim določbam novega tiskovnega in društvenega zakona. Prišlo je do spopada s policijo, o čemer je bilo več njih aretiranih. Konji za Turčijo. ODESA S (B.) V zadnji čas je bilo ukrcanih tu nekaj neznatnih partij konj, ali, kakor se govori, za turško vojsko in ne i za južno Afriko. Turčija taji. CARIGRAD 8. (B.) »Agence de Co-stantiuople« zatrja na podlagi informacij iz uradnega vira, da so popolnoma neosnovane vse vesti v vnanjih listih, da je v Albaniji počila ustaja in da so na turško-srbeki meji Albanci ubili tri srbske kmete in jedno i žensko. Velikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne K JCtt cene. ^ M M VILJEM DALLA TORKE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohištvo donosesrečo. ■ m MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slo?, zalogo pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trsta, Via Piazza vecchia (Roiario) št. 1. t na desni 8tranl cerkve st. Petra). Konknrenoa nemogoča, ker Je blago 1* prve roke. Aleksander Levi Minzi Prva in največja tovarna pohiStva vseh vrst. -TRST S«- TOVARNA: J ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosarlo it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitaaea in Via Ritrargo it. 21 -MOM- Velik Izbor tapecarij, zrcal in slik. Is-vrSuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Gene brez konkurence. ILDSTP.07AII CEHI ZASTORI II FBilKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Mala oznanila. Pod 1o rubriko prinašamo oznanila po najnižjil cenah. Za enkratno inercijo f*e plača po 1 nyč. za besedo: za večkratno insercijo pa ne cena primerno zniža- Cglasi za vw leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter »e plačujejo v četrtletnih auticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev t sodf-ih in buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih j vin in buteljk. Postrežba točna. cene zmerne. »pregnrljive mrežlee. ■ ff\ v 1 iHu. f f»> >aniek št. '2. Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan -vež liruh in velik izl»or sladčic. Sprejema v T ecivo t>odisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih oger-kih mlinov. Novb ćevljarnica KrJ!,:liSa vSu ulica Giulia ft 3. Velika zaloga obuvala vsake vr*te la-tnega izdelka za mo-ke, ženske in otroke. Blago kikor: po — 12 let od gid. '2Ji0 — 10. Haveloki za moške in dečke po naj»»»žuh cenah. Hla' e od moleškina iztodjeva k<>ža> ra delavce izgotovljene v lastni predilnici ua roko v K oranu u- t rtane močne sraj.e za de avce gld. 1.20. Ve iika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe ca obleke, ki se izgotovi t največjo točnof-tio v slutaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici P< ste cuove se zprejemajo izdelovanja obleke \*> meri ter >e -e posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. Anton Breščak l^fnt^ Vetturini ima v zalogi v veliki -rberi pohištvo vseh slugov za vsak stan od najboljšega izdelka_ V zalogi ima : podobe na platno in šipe. ogledala, žime dzsatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. Tehnični urad. Istan ovijeno 1877. ZalOga StTOjBV IH ŽelBZja. SCBNABUČO. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -- Glavni zastop železja in tovarniških strojev. ===- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija, strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrciej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbičče. Stroji vseli vrst. Vodne <=esalke vseh sestavov. 0eljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne /a parafin in eerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja. Naprave za vodno s!lo, Tovarne za šumeče votle, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta liameii je tile postavljeni!: 151 motorjev na plin in petrolej in 65 parnih strojev Odlikovan z dvemi zlatimi tu bronastimi kolajnami FRAN HLAVATY ulica Giulia št. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem j vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala, JAKOB BABEBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št 7. Priporoča svojo zalogo jeatvin kolonijalij, . vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejeera. — Najfineje testenine, JH> jako nizkih cenah, ' ter moke, žita, ovsa. otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča ee pri najsolidnejaem delu in . . o zmernimi cenami. NovTtMoTBireliflo podjetje Piazza della Legna 4. (0T vsakovrstne pogrebe po liajzmernejših eenali Podjetje ima v z»lo^i bogat izbor vencev i in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstv»». Steklenice po kron 1'20r 2 — in 3 60. Vdobiva se *amo v LEKARNI RAVASINI v Trsta. Piazza della St&zione itv. 3. Postne pošiljat ve s povzetjem. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje polištva Rudolf Ezner Trst. — Via Squcro iiuoto 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva }>o železnici in morju v vse kr«je tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vnake vrste in kamor si bodi. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovann! št. G. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. kramarjem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Remeljui v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za ' =}topnjice. flC Cene zmerne. "•B Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst. ^KeMar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo iu skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti iuolem in ognju. Važno za vsakega I Razprodaja! Po nečuveno nizki cent sc d»»bi za samo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sieer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tudi posrebr.) v. lepo razrezljaniin pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom iu škatljico. I krasna goldin ali ni kljasta okropna verižica s privesom. Parižki sistem. 1 goldin igla. za kravate z i miti r. briljanti. 1 par gumbov za mnnšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristne g :i srebra, uradno puncir. t goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etvijn. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemout. vred pošilja le-za 2 gld. 95 nč. K povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka . 1 BRUDER HURVIZ K rakov o - Stradom IT. - Krakovo Neodgovnrjajoče nprejniem v 8 dneh nazaj ic povrnem tlenar. valeil cesar nima kupec nikakega rizika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-ocensti Ijrezplaćno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen, žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo Važno osi&anilo! _ Podpisani tmatra si ▼ dolžnost javiti, da «4- Y!NA iz VISA, KASTEL0V pri SPLITU, ISTRE. Id BELA VINA i t VISA, ki se prodajajo v njegovi •alogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrol* iivmi za kemično analizovanja, ovlaićenega od c. kr, tvatrljskcga minisierstva. Zato s« stavlja na vse sode fo boteljke kontrolna in garancijska znamka st. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mrak •torstvo radi pregontega kvarjanja Tina, ki stavlja * tesno nevarnost ljudstvo. K^dor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, j« Sotov, da se v njem n* nahala drugih snovij, neg». a je vino čiBto in naravno, cfa se sms 2 mirno ve«tjj-dajati bolnikom in konvalescentom, ker aiiHlizacijskk zavod stavlja pod svoje varatvo samo ona vina, m »o ćista in imajo vao potrebno vsebino,-ki jo mora^tf-teleti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....litsr po 32 nov«, Vino iz Kaltelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa. . . „ 34 „ Vino Opollo ...• n 38 Bolo vino iz Visa ... „ 40 Zaktevajte vselej jamitveno znamko. Josip Tami ulita Legna at. 6 (Dvorilfi^. Švicarska urarska obrt Samo 16 K. Naznanjamo vne ni vešcakoin. častnikom postnim, /elezni-kim •n redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rubi dobro uro. ila smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 11 karatne remont. 'ure zlutega-elektro-plaque, „se-stuv glusluitte". Te ure imajo protiinag-netićne pre cizi9 k: urni stroj so najtančneje reguliraue in preskusen in dajamo za vsako uro ."i-letno pismeno jamstvo. Okro\ ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen v/, novo iz-najdene amerikanske goldinake kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vež čak i jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli srno v mescih lOOOO dodatnih naročb in okoli :J<>oo pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 10 kron poštnina iu col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam nio» njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tfldi ovratnjice) po 3. — i>. — in S. — K. Ako urane ugaja, se sprejme ntzaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur i ,.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je i staviti znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 stot. Jakob Kosmerlj T R S T a- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando ESarine. aer TRG 0 V I > A * jcstviii in kolonijalnoga blaga, delikatesni ko 11 ser r. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2„ nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. u. občinstvu in sem aajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.