173. številka. Ljubljana, v sredo 30. julija. XXIII. leio, 1890. 11 ha j a vsak dan svečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za podil janje m dom računa hh po 10 kr. za meBec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sc izvole frank i rat i. »•— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe- vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za "vse leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 ,, 50 ,, „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. » pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec ....... I „ 40 „ BMF"~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnistvo ..Slor. Naroda". Rusko-poljsko vprašanje. Od svojega posebnega dopisnika dobil je „Obzor" ter v 169. štev. objavil o tem vprašanji nastopni članek: -m „ Bivajoč v Kijevu posetil sem ondu slavnega ruskega učenjaka in publicista A. P. Vladi mirova, ki je slučajno istodobno bival v tej starodavni ruski stolici. Vladimirov je kot učenjak in publicist poznat daleč preko svoje domovine mej in se je pred turško vojno 1877 osobito odlikoval v angleški žurnalistiki s svojimi odprtimi pismi, s katerimi je hotel angleško mnenje pridobiti za ru-Bko politiko. Po svoji ženi AngliČanki — ima on veliko zvez v Velike Britanije višjih in politiških krogih, a kot učenjak je v Evropi na dobrem glasu. Vladimirov je že prileten mož, no vedno delaven liki mravlja, a poleg tega jednostaven, preprost, dobrohoten in prijazen kot pravi Slovan. Zaradi tega sem se usodil, da od njega samega čujem, kako on misli o tem prevažnem, za vse Slovenstvo ne malo teškem vprašanji, kakor je rusko-poljako. Vladimirov je rodom in Bele Rusije, prejšnje poljske pokrajine, bil je mnogo let knjižničar slavne in bogate knjižnice v mestu Vilni, kjer je tudi svoje študije završil, in poljsko vprašanje mu je skozi in skozi znano, zato mislim, da bode čitatelje zanimalo njegovo tolmačenje in pojasnjevanje tega vprašanja. Evo, kaj misli znameniti ruski publicist Ata-nazij Porfirič o tem vprašanji: Rusko-poljsko vprašanje ima svoj pričetek od tedaj, ko je jedno in diugo pleme delovalo na to, da razširi svojo državno idejo. Dokler so Poljaki gospodovali, popoljačili so aebrojne Ruse v Beli Rusiji, Polesji, Ukrajini in pribaltijskih krajih, njihova naravna politika šla je za tem, da svojo državno idejo vedno bolj učvrste in razširijo. Takrat Rusija še ni bila politišk faktor v Evropi. Orno morje bilo je v turških rokah, mej zahodom in Rusijo bila je poljska država. Po Petru Velikem začela je Rusija delovati na to, da stopi v evropskih narodov kolo in si tako osigura svojo bodočnost in obstanek. Borba o položaji v Evropi mej poljskim in ruskim življem se nadaljuje, toda sedaj s to razliko, da Rusija sama ne deluje neposredno na uničenje poljske države, marveč sta to ulogo prevzeli Prusija in Avstrija, katerima je Poljska v njihovem „Draug nach Osten" bila ne mala zapreka, Padcem poljske države, zvunaj in znotraj oslabljene, raztrgane in onemogle, stopi država ruska v kolo evropskih vlastij, postane važen politišk činitelj in naravni zaščitnik slovanskih narodnostij na zapadu in jugu, katere politike poljski živelj nikdar umel ni, je niti pojmiti ni mogel, niti poprijeti se je. Dočim Nemci iznarodujejo, povsod po-nemčujejo poljski živelj, je Rusija po poljskega carstva padci — svojim Poljakom pustila najširše po-litiške pravice, o svojem Času uživali so poljski meščani v kongresni Poljski večje pravice in bvo-boščine, nego kdaj pod svojimi vladami. Poljaki so mej tem z nesrečno svojo politiko sami zaigrali svoj prekrasni položaj v Rusiji, ki je mej tem stala za brambo Bvojega popoljačenega elementa. V Beli Rusiji (16 milijonov prebivalcev) je plemstvo poljsko, ljudstvo pa rusko, a za vlade poljske bilo je poslednje malo da ne vse popoljačeno, isto tako tud i Rusi v Litvi in Polesji. Dobivši ondu oblast, začela je Rusija svoj raznarodcn živelj zopet speljavati k prejšnjej njegovoj narodnosti in preprečavnti nadaljnje raznarodovanje. Porušiti, raznaroditi Poljake, doslej nikomur niti na um ni palo. Vse, kar se je storilo proti Poljakom, izzvali so oni sami. Nastala je torej borba za naroduost in poli-tiško prvenstvo. Do pomirjenja bi bilo Že večkrat lahko prišlo, Rusija bila je vsekdar pripravljeua, a poljski šovinizem jo jezaprečil. Kolikokrat naglašali smo politikom poljskim: Bodite zadovoljni s kongresno Poljs ko, o dr e ci t e se utopiji na Litvo, BeloRusijo in Ukrajino, kjer živi večji del naroda ruskega. Ni li to največja anomalija, da ruski unijati sed-lecke ingubinske gubernije — ki so po krvi iu jeziku Rusi — te mrze in se slagajo in družijo zaradi vere s poljskim življem, kakor je to bilo v poslednjem poljskem ustanku. Kadar hoče Rusija take nenaravne, po poljskem uplivu nastale odnošaje odstraniti, je li to tlačenje poljskega življa? Tega ne more nihče reči! Mi vemo, kako neugodno je poljskemu plemstvu, da ne igra one uloge, katero je igralo v svoji narodni državi, katero je igralo v kongresni Poljski, — a kdo jej je kriv, da je vse to izgubljeno? — Gotovo ne Rusija. Nepobiten faktum je, da je bil poljski, kakor ruski živelj pozvan, da igra važno ulogo na vzhodu v zvezi z zapadom. Okolščine, sila, moč in položaj pomagali so Rusiji. Tu se nič več ne da premeniti, kar je bilo, je bilo. Poljakom treba sedaj računati z obstoječimi razmerami. Njim more pomagati samo Rusija, o tem bodo oni, o tem morajo biti preverjeni. No, danes, baš sedaj to ne more biti, zakaj ? Ruska Poljska je danes Rusiji nujno potrebna, ker preko teh poljskih dežel ima Rusija odločen upliv na evropsko politiko; preko današnje ruske Poljske — privislanski in bugski okraj — meji Rusija z dvema važnima evropskima velesilama — ko bi se danes zopet ustanovila Poljska — bila bi Rusija od zahodne Evrope ločeua in LISTEK. Iz nočnega pohajanja. Češki napiBal E. Jelinek; poslovenil V. Nov in. (Dalje.) Ne, ne, to ni bil ta Ksaver, katerega sem poznal pred leti in Čegar nepričakovano videnje je osvežilo v mojem spominu zmes spominov, h katerim se je misel rada vračala. Bili so to spomini povsem majevi, rekel bi . . . ljubimski. Naposled videla sva se nekako pred petimi leti v Vilanovu, kamor smo napravili v družbi tridesetih gospodov in dam prav veselo majevko. Vzeli so me takrat seboj, da bi spoznal, kaki so poljski izleti. Dovolil sem »si opisati majevko že drugje, tu pristavljam le mimogrede, da smo se tudi v Vilanovu zabavali vrlo. Vsled gostoljubne dobrote blage grofinje Avguste Potočke, taborili smo od ranega jutra do božjega večera na mehkih travah in v sencah drevesnih skupin, zasajenih z roko samega kralja Jana Sobieskega. Razkošni Vilanov se je lesketal ta dan v polnej krasoti majevega dne, in vsi Bino bili dobre volje, skoro malo razposajeni. Osobito popoludne razveseljevala se je družba pri metanji obročev tako hrupno, da je bila scela umestna uljudna pripomba sivovlase gospe staro-stine, „da bi ne motili spanja gospej grotinji s preglasnim kričanjem.tt Vender gospa grofinja Avgusta Potočka je neizmerno dobrotna dama, in zato tudi ni prišel iz gradu k nam niti jeden čmerni lokaj. Naopak, stara grofinja je vedno vesela, kadar napolnjuje njeno okrožje resnično in srčno veselje ... za naših dob tako redko in tako teško dosežno. Skrajno se je torej posrečila majevka. V osobi pana Ksaverja poznal sem ondaj moža mladega, živega in milega. Vse gospice so mu bile kakor sestre, obsipavajoče ga z vsakovrstnimi laskavostmi. Poznal se je gotovo z vsemi dobro in vsakdo ga je nagovarjal zaupno s krstnim imenom. Tudi on se je vel k vsem jednako zaupno. Poleg tega opazilo je moje oko, da je bil jednej dami bolj pozoren, nego ostalim. Najraje, obračal se je k njej, najradostneje prejemal od nje čaj. Lepo jej je delal poklone, odganjal komarje in, kar je le opazil na njenih očeh, — upolnil je galantno. Imenovala se je Delfina. Dasi premišljam njeno podobo sedaj po toliko letih le v meglah, vender spominjam se dobro teh čarobnih očij, s katerimi je v nepremagljivej devojčnej povabnosti govorila tudi mojej duši. Tudi jaz sem jo imel ondaj za kraljico naše družbe in rad sem se jej bli- žal, v čemer me je vrhu tega podpiral pan Ksaver s kavalir8ko dostojnostjo. Saj je vedel, da hitro zopet odidem, in ni imel povoda, bati se, da dobi v meni tekmeca. Sploh se mi je zdela Delfina sentimentalno dete, selska podoba starega francoskega romana, topečega se v plemenitnosti iu občutljivosti. Več o njej povedati ne morem, natančneje je nisem poznal in srečal se nisem ž njo pozneje nikdar. Izginila je skoro popolnoma iz mojega spomina, in prav za prav je bil stoprv pan Ksaver povod, da se je osvežil nje obraz v mojej misli, prenapolnjenej od teh časov s tisočerimi inimi obrazi. In zalesketala se je v mojih možganih še skromna epizodka le tako mimogrede. Po tej raa-jevki sošla sva se namreč s panom Ksaverjem nekje še jedenkrat, in tu je on nazval v razgovoru Delfine angelja. To je vse, kar sem vedel o njunih vzajemnih razmerah. To je malo, ali i ta malenkost je zadoščala, da bi upokojil daneB vsaj ponekoliko nehote vzniklo zvedavost sicer vsakdanjega vprašanja, kaj dela gospica Delfina. Razgovarjala sva se tedaj o Vilanovskej ma-jevki in naposled obrnil sem govor na delikaten uačin k Delfini. (Dalje prih.) bi izgubila mnogo svojega upliva na evropsko politiko. Ta poljski kraj nujen je Rusiji za njo samo in za vse ostale Slovane, na to morajo misliti Poljaki i u opustiti svoj pusti egoizem in separatizem. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 30. julija. DežeInozborske volitve. Škof v Lincu dr. Doppelbauer izdal je pastirski list povodom deželnozborskih volitev. V pastirskem Hitu naglasa se važnost volitev in pa verske šole. Volitve bodo še le pokazale, koliko utiša je napravil ta pastirski list. Na Solnograškem je bil tudi nadškof moćno posegel v volilno agitacijo, a uspeb njegovih prizadevanj je bil popolnoma negativen. Prašku trgovska »borniča. Pri dopolnilnih volitvah za Praško trgovsko zbornico bode letos huda volilna borba mej Mlado-in Staročehi. Prvi postavili so svoje kandidate za vse sekcije zbornice, nadejajoč se precejšnjih uspehov. Te volitve so letos posebno važne zaradi tega, ker bodo pokazale, napreduje li še mladočeško gibanje ali ne. Od izida teh volitev so tuli uekoliko zavisna daljša pogajanja o češkonemški spravi. Čim večje uspehe bodo Mladočehi dosegli, tem huje se bodo tudi Staročehi ustavljali v deželnem zboru Nemcem, boječ se, izgubiti poslednjo trohico narodnega zaupanja. Kdo bode solnograški deželni glavar? S tem vprašanjem se listi mnogo bavijo, ker ni voljen grof Chorinskv v deželni zbor. Sprva se je govorilo, da bode kak konservativen poslanec odložil mandat, da bode potem na njegovem mestu kandidoval grof Chorinskv. Ta vest je pa mej liberalci in Lietibaeherjevtmi pristaši vzbudila veliko nevoljo in njih listi jeli so pretiti, da liberalci in Lienbacherjevci ostavijo deželni zbor, če bode izmej klerikalne manjšine vzet deželni glavar. Sedaj pa baš klerikalna glasila širijo vest, da bode deželnim glavarjem imenovan kak liberalec, da pa na Lien-bacherja vlada niti ne misli. S tem hočejo najbrž le vladi dati migljaj, da naj nikar ne imenuje Lien-bacherja, katerega bolj sovražijo nego liberalce. Višanje države. Potovanje nemškega cesarja v Rusijo Ruski listi razširjajo vest, da hoče cesar pri svojem pohodu v Rusijo carju predlagati, da se reši bolgarsko vprašauje b tem, da odstopi Koburžan, Bolgari izvolijo za svojega vladarja danskega princa Waldemarja in Bolgarijo proglase za nezavisno kraljevino. Nadalje misli predlagati cesar, da se skliče občna evropska konferenca, katera bi se posvetovala, kako bi vse evropske vlasti ukupno zadušile anarhistično gibanje. Če se bode cesarju posrečilo, da doseže svoj namen, ne bode Nemčija več podpirala Avstrije. Nemška oficijozna glasila, pa odločno oporekajo tem vestem Razširjajo se le, pravi „Nordd. Allg. Zeitung", da bi potem mogli pisati o nemških neuspehih. Potovanje v Rusijo nema druzega namena, nego, da cesar pohodi prijatelje in sorodnike na ruskem dvoru. Holgarl proti avstrijskim puškam. Častniški zbor bolgarske vojske izrekel se je odločno proti puškam, katere je vlada naročila v Steveru. Vsi častniki, ki so bili o tem vprašani, so izjavili, da te v Avstriji naročene puške nikakor ne ugajajo potrebam bolgarskega vojaka in njegovi dosedanji vzgoji. Izrekli so se proti materijalu, kakor tudi proti delu samemu. Mutlcurov bil je zaradi tega v Steveru, da bi na kakšen način pre-menil naročilo. Nemiri v Carigradu. Garigrajski Armenci so jako nevoljni zaradi dogodkov v Armeniji. Posebno so razkačeni na patrijarha, ker je dovolil, da so turška oblastva sti kala za orožjem po cerkvah. Predvčeraj je narod hotel mej božjo službo v katedrali Koun Kapuški napasti patrijarha, kateri je moral pobegniti skozi zakristijo. Množica je udrla za njim pobijajoč okna in streljajoč z revolverji. Vojaki bo napravili red, pa je bilo več mrtvih in ranjenih. Ubit je mej drugim jeden žandarmerijski častnik. Zaradi teh neredov odstavili bo policijskega ministra in proglasili za Kouu-Kapuško okrožje obsedno stanje. lirazilija. Začasna vlada baje namerava odpoklicati vse zastopnike pri onih vladah, katere neso še priznale brazilijske republike. S tem misli najbrž vlada siliti vlasti, da hitreje priznajo republiko. Bode li dosegel ta korak svoj namen, je pač jako dvomljivo. Vlast i bodo itak priznale republiko, ko se definitivno uravna, če bode pa brazilijska vlada hotela pritiskati, pa utegnejo še dlje odlašati priznanje Dopisi. Iz * 'rnouilfa 27. julija. [Izv. dop.) Gospodu dopisniku iz Črnomlja z dne 17. t. m. sledeče v odgovor. Ne stra&t iz osobnega sovraštva do župana, ampak skrajna potreba in nesebična želja, da se ž vender jedenkrat toli potrebni red pri občini napravi, provzročila je volilno gibanje in dopis z dne 9. t. m. To je ono uzvišeno načelo, po katerem po-upraSujete, in katero vodi našo stranko in od tega nas ne boste odvrnili. Gospod župan je bil res ves čas naroden. Sicer pa tudi te njegove dobre lastnosti nihče ni oporekal. Toda z narodnostjo samo — g. dopisnik, 6e ni vse storjeno. Imeti je treba še drugih dobrih lastnostij, ako si hoče mož — postavljen na čelo občini — zaupanje ohraniti! Kaj je zakrivil g. Župan, uprašate ! V Vaših očeh morebiti nič, v naših pa vender le nekoliko. Tu opomnimo, ker nas ravno izzivate, samo nekaj: mestno razsvetljavo in tržne dneve. O prvej govorijo v tej zadevi dobro poučeni ljudje, da je petrolje aa taisto občino, ki ga na leto vender precej potrebuje, 2 odnosno 4 kr. kg. dražji računano kot drugim konsumentom. Ali bi ne bilo bolje razsvetljavo, odnosno petrolje za njo, vsako leto na javni zmanjševalni dražbi oddati onemu, ki bi za občino najugodnejo ponudbo stavil? Rekli boste morebiti, saj je bila dražba razpisana. Bila je, toda kdaj? Pred dobrim mesecem. Trgovcev menda ni bilo k njej, ker so bili deloma zadržani, deloma neso znali za njo — ali bilo je nekaj drugih mož, ki so se hoteli dražbe udeležiti. Zakaj se pa taista ni vršila, ali pa vnovič razpisala? Tedenski tržni dnevi so v nas prav dobro obiskaui. Od zrnja, sočivja, zelenjave, perutnine in prašičev, kojih se mnogo pripelje, prinese in prižene, plačati je uvoznina ali „coltt. Ta se tudi pobira toda kako? Brez vsake kontrole. Tega ne najdete nikjer drugej. Kaj se ne bi dalo to pobiranje nadzorovati, in potem ko bi se občina prepričala, kolike dohodke ta col v resnici donaša, dati v zakup, kakor vsakoletni semenj. Ako se bi pa premalo ponujalo — obdržal naj bi se i daljo v lastni režiji pod strogim nadzorstvom. Za danes dovolj o tem. Očita se našemu dopisniku, da je bil večino let z župunom zadovoljen, da ga je volil, zanj agi-tiral, v svojem stanovanji shod priredil itd., kako to, da zdaj proti njemu dela? Res je, da je bil leta 1880. v h led nujne županove in njegovih prijateljev prošnje, na dopisnikovem stanovanji na troške gospoda župana, tačas ravnokar izvoljenega, shod nekojih članov, g. Županu po večini ne naklonjenega odbora, kjer je g. župan po trudapolnem prigovarjanji takrat v Črnomlji uplivnih gospodov dosegel svoj namen, da je namreč pregovoril in pridobil dotične gg. odbornike na svojo stran in bil županom izvoljen. Od leta 1880. naprej ni ga ta dopisnik nobenkrat več volil, še manj pa je agitiral zanj. — Neste pa vi g. dopisnik bili takrat županov hud nasprotnik? Neste proti njemu agitirali? Neste, ko je bil gori imenovani odbor izvoljen veselo upili „zmaga je naša! V" Kaj si hočemo, časi so se premenili in ljudje tudi. — Na zelo šepavo opazko o konkurenci v trgovini in županstvu ni vredno niti odgovoriti. Da se je na volilnem shodu pilo in jelo, to je res. Gospoda, ali vi morebiti drugače delate? Ali ni vaša stranka pri nas u pel jala te navade? Pametni bodite in ne bijte sami sebi v obraz 1 Seveda vas jezi, da letos za vaše shode nihče ne mara. Sami, večinoma sami ste na njih. Da bi bil g. I. Miiller kot član cestnega odbora delal vedno proti mestu, nam ni znano. Znamo pa, da je nam toli potrebna cesta nza vejami" največ po njegovem prizadevauji dodelana. Kar je mogel za časa svojega načelovanja cestnemu odboru za mesto in okraj storiti, storil je gotovo, in da je svojemu poslu kos, znači tudi častno priznanje slavnega deželnega odbora kranjskega, ki ga je že tretjikrat imenoval svojim poverjenikom pri okr. cestnem odboru. Kot član jedne najstarejših naših rodbin je in gotovo ostane g. Miiller miren pa trden narodnjak. Opazke o temperamentu naj bi bil g. dopisnik raje zamolčal in za se pridržal. Kaj so Vara pa Tribučani zalega storili ? Neso pošteni in pametni ljudje? Zakaj jih hočete smešiti ? Kako pridejo sploh v dotike z našo volitvijo ? Morebiti zato, ker ima g. Miiller tam svoje posestvo ? No, mislimo, da se ga i g. dopisnik ne bi branil. — Pri shodu se gosp. I. Miiller ni prav nič bahal. Mirno in jedrnato razložil je volilcem, kako je bilo pri občini njega dni in kako je sedaj. Pravite, da ni g. I. Miiller predlogov stavil. Saj jih je. Toda, ko je uvidel, da g. župan s svojo slepo mu udano odborovo večino doseže kar hoče, in vsaki predlog, ki mu ni po volji, vrže, umolknil je, kajti utegnilo bi se mu tako goditi, kot pred nekaj leti bivšemu g. občinskemu odbornika in za občno blagostanje zelo delavnemu možu, da so ga pri odborovih sejah gg. odborniki v prisotnosti g. župana na najsurovtfji način žalili, ne da bi ga bil on, ki bi vender moral pri sejah na red in dostojnost paziti, branil in razgrajalee z najmanjšo besedico posvaril. Na opazko „o vzbujenji nemškega življa" na naši strani — vzemite g. dopisnik patent! PreČitajte no še jedenkrat dotični stavek. Uverjeni smo, da se boste sami sebi smejali. Sicer pa poglejte malo okolu sebe. Nema li tudi Vaša stranka Kočevarjev in volilcev druge narodnosti mej sabo? Kaj pa hočete Kočevarjem? Mirni naši soobčani so, pošteni in skrbni obrtniki in posestniki, in vemo, da jih z odprtimi rokami vsprejmete, ko bi hoteli vaši stranki pristopiti. Potem ne bi bilo več govora o vzbujenji nemškega življa. Odgovor na opazko ob iztiranji iz občinske pisarne se Vam tudi ni posrečil. Toliko bi nam vender smeli zaupati, da Vam občinskega pečata, knjig in druzih na mizi ležečih stvarij ne odnesemo. Sicer je pa ves čas našega pregledovanja sedel za isto mizo občinski «luga, ki nam je prišel, ko smo k g. županu poslali moža s prošnjo, da nam bi dovolil volilni imenik pregledati, občinsko pisarnico od-pret. Odbornika, ki bi moral biti pri tem poslu po vašem mnenji prisoten, smo tudi imeli mej sabo — kako ste se potem opravičili? Gospoda Brunskoleta, katerega i mi čislamo in spoštujemo, le v miru pustite. Vsakdo ve, katerega županovega soseda se je tikala opazka v našem dopisu. S katerega namena ste to tako zavili, tudi dobro znamo. Mojstri ste sicer v zavijanji, ali tu Vam je spodletelo. Da je naš dopisnik že pred dvema mesecema letal okolu ženskih posestnic za pooblastila, je grda laž. Dokažite mu to, sicer dobite k svojim naslovom še jednega, namreč »nesramnega lažnika". Za prvo pooblastilo rekel je dan po razglašen ji, da ležijo za novo volitev volilni imeniki na vpogled — torej 4. t. m., od takrat pa do 17. t. m. vender nesta dva meseca potekla. G. župan je hotel torej že večkrat odstopiti in mu ni nič do županstva. To vidimo zdaj sami. On samo za zabavo dan in noč za se agitira, in samo da se malo izprehodi, pooblastila pobira! Pojdite, pojdite! Saj se poznamo. Samo prekislu bo grozdje. O spremembi mestnega zastopa bi bili tudi lehko molčali. Znamo, kako ste ga mislili spreme« niti. Nikogar naše stranke v odbor, to je bilo Vaše geslo. Smo li mi srečno izbirali, to pokazala bo bodočnost. Odpoved neke glavnice nas in dopisnika nič ne briga. Kdo jo je provzročil, ako ne morebiti dotični posestnik sam, ne vemo. Podlo sumničenje je, ako nam že zdaj predbacivate, kako bi, ako izvoljeni, postopali in svoje someščane zatirali. Pomilujemol , Narodni volilci. Domače stvari. — (Pontifikalna maša.) Povodom poroke nadvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Franom Salvatorjem daroval bode knez-škof dr. Misija jutri dopoludne ob 10. uri v Btolni cerkvi svečano mašo. Po vseh župnijah, kjer je Bedež oblastev iu javnih uradov se bodo po odredbi knezoškofijskega ordinarijata jutri tudi darovale svečane maše. — (Vabilo) gospodom upravnim odbornikom „Narodne Tiskarne0 k seji, katera bode dne 31. julija ob 6. uri zvečer v redakcijski sobi „Slovenskoga Naroda". — (Pevska slavnost v Mariboru.) Kakor smo že poročali, vozil se bode k veliki pevski slavnosti v Mariboru poseben vlak iz Ljubljane. Vozne -cene in podrobnosti razvidne so iz notice, ki jo prijavljamo na drugem mestu. Nadejati se je za trdno, da bode udeležba mnogobrojna in sijajna ter da pokažemo zopet ,z dejanjem in obilo udeležbo slovenskim bratom na spodnjem Štajerji, da se živo zanimamo za njih lepo napredovanje na narodnem glasbenem polji. Nikakor ne sme nas strašiti, da je liberalni (?) mestni zastop mariborski prepovedal slavnostni ubod z zastavami itd. Tudi brez tega bodemo znali dati slavnosti impozantan značaj, ako se je udeležimo obilo iz vseh krajev slovenske domovine. — (Doktorjem jurist bil je pretekli pc- tek na vseučilišči v Gradci promoviran gosp. Fran Horvat, notarski kandidat v Kamniku. — (Velika pevska slavnost v Mari- boru) bode jako sijajna. — Vozil bode poseben vlak iz Ljubljane do Maribora. Cene za tja in nazaj bo sledeče: I. razred II. razred ni, razred gld. gld. gld. Ljubljana . . 940 7'— 470 Zalog .... 9 — 670 450 860 640 4 30 Kresnice. . . . 8-— 6— 4' — 7-70 5 70 385 7-30 550 3-65 Zagorje .... 6 90 5 30 345 Trbovlje .... 6*70 490 335 Hrastnik. . . . 640 480 320 Zidan most. . . 6 — 450 3 — Rimske toplice 550 4'20 2-75 Laško .... 5'— 380 2 50 Celje..... 440 3 50 2-20 Vsa pojasnila glede vožnje daje aranžer g. Drag. Hribar v .Narodni Tiskarni" v Ljubljani. — (Za tretje porotne zasedanje), katero začne dne 1. septembra, izžrebani so kot gljavni porotniki: Kronabetvogel Hugon, gostilničar na Godiči; Grbec Ivan, mlinar v Studenci; Čer in Ivan, posestnik v Stopanji vasi; Ban Fran, tiskarniški faktor v Ljubljani; Homann Friderik, trgovec v Radovljici; Schrever JoBip, posestnik v Ljubljani; Btirger Friderik, knjigovodja v Ljubljani; Hribar Fran, usnjar v Ljubljani; dr. Deu Eduard, odvetnik v PoBtojini; Mtihleisen Arthur, hišni posestnik v Ljubljani; Skaberne Avgust, trgovec v Ljubljani; dr. Waldherr Josip, posestnik učnega zavoda v Ljubljani; Scbussnig Anton, trgovec v Ljubljani; Kasch Fron, trgovec v Ljubljani; Huda-biunigg K., zastopnik Graške zavarovalne družbe proti ognju; dr. Vok Fran, c. kr. notar v Ljubljani; Pe-tričič Vaso, trgovec v Ljubljani; Trček Fran, trgovec v Ljubljani; Sušnik Avgust, gostilničar v Škofjiloki; Achtschin Karol, hranilnični kancelist v Ljubljani; Kajzel Peregrin, trgovec v Ljubljani; Pirnat Ivan, pek v Ljubljani; Kovač Fran, gostilničar v Tacnu; Kumer Ivan, gostilničar v Kranji; Skofizh Ivan, trgovec v Ljubljani; Hribar Ivan, glavni zastopnik „Slavije" v Ljubljani; Krejči Anton, krznar v Ljubljani; Vevar Martin, gostilničar v Lukovci; Pogačnik Štefan, gostilničar v Ljubljani; Schemerl Viktor, c. in kr. major v pokoji v Ljubljani; Fischer Fran, posestnik v Kamniku; Ledenik Alfred, trgovec v Ljubljani; Klein Anton, tiskar v Ljubljani; Legat Fran, posestnik v Lescah; Klemenz Josip, stavbenski asistent v Ljubljani; Bergant Luka, posestnik v Kamniku; kot namestniki pa: Blaznik Lovrenc, hišni posestnik; Petrin Jakob, mizar; Dorrer Anton, marketender; Malin Ivan, hišni posestnik; Cigoj Ivan mizar; Wilfan Josip, knjigovodja; Zamejec Gregor, pek; Stedrv Vaelav, agent in Baumann Anton, trgovski pomočnik, vsi v Ljubljani. — (Posojilnica v Kamniku.) Kakor se nam iz Kamnika poroča, otvorila se bode posojilnica dne 18. avgusta t. 1., potem pa uradovala vsak četrtek dopoludne od 9. do 12. ure v mestni hiši. Hranilne uloge bode obrestovala po 4l/.J°/0, za posojila jemala 5l/iVo na hipoteke, 6% pa na menice. Ude in prošnje za posojila vBprejema že prej. — (Žganjepitje na Kranjskem.) Leta 1889. je bilo na Kranjskem zadačenih 1,053 569 litrov 100 stopnega alkohola in 22.137 litrov posla-jenega žganja. Na vsacega prebivalca odpade deželne naklade na žganje 38 kr., povžitega 100 stopnega žganja 214 litrov. Največ žganja se popije v Ljub Ijanski okolici, kjer na vsacega prebivalca odpade 5-62 litrov, potem v Radovljici h 480 litrov, naj-menj na črnomaljski okraj s 021 litrov. Čisti dohodek deželne naklade na žgane pijače je 1. 1889. znašal 146.890 gld. Ko bi se moral ta znesek dobiti po prikladah na direktni davek, morala bi se naložiti 10% priklada — (Glasbeni zavod v Zagrebu.) Izpitni koncert bil je na tem zavodu pretekli četrtek ter je mnogobrojno občinstvo popolnoma napolnilo prostorno dvorano. Vse točke vršile so se jako točno ter se je pokazalo, da so dobili vsi učenci tak temelj, da jim je mogoče napredovati izdatno, pri posebno nadarjenih pa se je pokazalo, da mogo postati pri daljnem strokovnem naobraževanji pravi umetniki. Na koncu delile so ue uagrade in poročila po primernem govoru predsednika. Obda- rovanih in v zlato knjigo zapisanih je 10, samo v zlato knjigo zapisanih 35, javno pohvaljenih 42 Učencev je bilo 203, to je, v šoli pevski 28, v glasovi rs k i 111, v goslarski 41, v godbini 12, v sviralni 11. Učiteljev in učiteljic je bilo 9. Poročilo ima tudi opis osnutka glasbinega zavoda, spisan od prof. Klaiča. — (Tatu,) ki je v Marzolinijevi kavarni ukral 6 biljardakih krogel, ujeli so v Beljaku. Hotel je ukradene krogle spečati, a ker je zahteval prenizko ceno, vzbudil je sum in prijeli so ga. Tat piše se Alozij Schutte in je rodom iz Požuna. Našli so pri njem razven ukradenih kroge) tudi več ključev, v gostilni pa kovčeg, v katerem bode izvestno še kak drug „corpus delicti". Isti tat ukral je v Kranji v Jagrovi kavarni tri krogle, katerih pa neso našli več pri njem, ker jih je bil že prodal. — (Car Aleksander in Aleksander Car.) V teh besedah bode malokdo našel razliko, torej je lahko zameniti dve osebi, ki se tako zo-veta, akoravno sta po svojem poklici jako različni. Ni torej čedno, ako se je uradniku na hrvatski pošti dogodila neprilika, da je sveženj knjig „Matice Hrvatske" namenjen župniku v Crkvenici gosp. Aleksandru Caru odposlal neposredno samodržcu vBeh Rusov, caru Aleksandru v Peter-burg. No tej zameni mogel je biti tudi drug uzrok. Hrvatske pošte so polne ne samo madjarskih pečatov in tiskovin, nego tudi madjarskih uradnikov, pa je oni svežeuj knjig odposlal importirani brat Madjar, koji ni mogel niti pomisliti, da bi kaka madjarska pokrajina mogla imeti svojega cara. Njegovo rusko velečastvo, ker ni niti član niti poverjenik „Matici; Hrvatske", niti ni knjig naročilo, poslalo je svežen nazaj. Tako čitamo v Zagrebškem „Obzoru". — (Iz Kranja:) Nekaj dnij sem biva v našem mesteci Josipa Kludzky-ja ml. največja menažerija, potujoča iz Gradca čez Celovec in Beljak na Laško. — Ustavila se je v Kranji le vsled tega, ker ni dobila v Ljubljani ugodnega prostora. — Naše mestece ni še nikdar videlo toli raznovrstnih lepih divjih živalij. — - Menažerija obseza 10 voz in ima zbirko 7 levov, tigra, 5 mesecev starega leva, Breberne leve, jaguvarje, leoparde, hijene, panterje, severnega medveda, medvede raznih vrst, volkove, kenguruje, velblode, pume, slona, kače, razne opice, antilope, velikanske tiče, 10 vrst papig itd. itd. Znamenite so sosebno predstave v levovej kletki in one s 100 let starim slonom. Obiskujejo menažerijo ljudje od blizu in daleč in vsakdo hvali lepo zbirko zverin. — Lastnik menažerije ima ob jednem velikansk karuselj povsem elegantno opravljen. Za Ljubljano bode to gotovo zanimiva novica, in trditi se sme, da je zverinjak v vsakem oziru brez konkurence. — (Letošnja okrajna učiteljska konferencija za krški šolski okraj) bode dno 6. avgusta ob 9. uri dopoludne v šolskem poslopji na Krškem. Razven navadnih toček se bode obravnavalo: 1.) Izbor in razdelitev učne tvarine iz re-alij na posamezne razrede in oddelke raznih kategorij ljudskih šol. 2.) Ovire povoljnemu učnemu in vzgojnemu vspehu v ljudski šoli (zlasti na deželi) in kako bi se taiste odstranile, poroča gosp. Fran Slanec. — (Na Zidanem mostu) ustavili so žan-darmi 22 Hrvatov, namenjenih v Ameriko, mej katerimi jih je bilo 12, ki se neso spolnili vojaške dolžnosti svoje in so imeli ponarejene potne liste. Žan darmi izročili so jih okrajnemu sodišču v Laškem Trgu. — (Iz Mojstrane.) Nedavno ustrelil je, kakor sem vam javil, tukajšnji lovec Grega, velikega planinskega orla Bila je to samica, po katere smrti je samec odletel v druge kraje, mladič pa je ostal Preteklo soboto je gosp. grof Margheri ustrelil še tega orlica in sedaj v naših planinah ni nobene orlovske obitelji več. — (Pivopo8talojevZagrebuceneje.) Gostilničarji Zagrebški odgovorili so solidarno željam občinstva ter so z ozirom na novo točarino znižali ceno piva za jeden novčič pri čaši. — (V šali ustrelil) je skoro nek topničar v Oseku svojega tovariša. Bila sta pri puškarji, in ko se je razgovarjal tovariš s puškarjem, vzame topničar v roke revolver ter misleč, da je prazen, sproži v šali proti njemu. Drugi topničar zgrudi se na tla. Ranjeni prebolel bode baje rano, proti neprevidnemu tovarišu pa se je pričela preiskava. — (Vabilo h koncertu) v proslavo Nje c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Vale- rije in Njega c. in kr. Visokosti nadvojvode Franc Salvatorja nevenljivemu spominu vzvišene poroke v izvršitev najudaneje pokloojeuetnu po pevskem dtu-štvu v Šturiji v nedeljo 3. avgusta 1890 na vrtu gospoda Josipa Sirca. Vspored: 1. Nagovor. 2. Ned-ved: „Pozdrav", moški zbor. 3. Radoslav Silvester: Prolog. 4. Cesarska. 5. Sattner: „Studenčku", mešan zbor. 6. Vašak: „Oj radostno potovanje", osmo-8pev. 7. Sattner: „Majniku v pozdrav", mešan zbor. 8. * m * „Mlatiči", moški zbor. 9. Nedved: „Po-potna", O8mospev. 10. Sattner: „Opomin k petju", mešan zbor. 11. Zaje: „Frankopanka", moški zbor. 12. Nedved: „Na goro", mešan zbor. 13 A. KržiČ: „Zamujeni vlak", Veseloigra v petih oddelkih. V vedrilo potem nadaljevanje petja na vrtu. Začetek ob polu 6. uri zvečer. — Ustopuina 20 kr., sedež 10 kr. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — (Razpisano) je mesto višjega davčnega uadzornika na Kranjskem. Prošnje v 14 dneh. — Pri deželnem sodišči v Ljubljani razpisana je služba kancetista. Prošnje do 31. avgusta t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ischl 29. julija. Povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije delajo se velike priprave, da bode mesto dostojno okrašeno. Došlo je ogromno veliko tujcev. Jutri večer bodo po vseh hribih goreli kresovi. Friedrichsruhe 29. julija. Knez Bis-marek in grof Herbert Bismarck odpotovala sta v Schonhausen, od koder pojdeta v Kis-singen. Ischl 30. julija. Mnogo hiš praznično okrašenih s cvetlicami, zelenjem, zastavami. Pred cerkvijo postavljen portal v podobi im-provizovanega šotora, okrašenega s pomoran-čnimi drevesi. Glavni altar nalričen tropičnimi cvetlicami, stranski altarji s cvetjem zakriti. Na okolu postavljene so palme. V zdraviškem poslopji postavljena za obed miza za 53 oseb. Vsa posoda je od suhega zlata, ista ki je rabila pri sestanku cesarjev v Kromeriži. Zvečer bode v gledališči predstava s slavnostnim prologom. Na hribih na okolu so kresovi. London 30. julija. Argentinski finančni minister brzojavlja, da je vlada zmagala. Ustaši so se udali. Saint Etienne 30. julija. V jami Pe-lissier uneli so se treskavi plini. Grozna eksplozija. 120 mrtvih, 35 ranjenih. Buenos Ayres 30. julija. Izvestje Havasovo: Vsled nedostatka streliva ustanek popolnoma končan. Proglašena je splošna amnestija. Razne vesti. * (Obnov 1 j e nje cesarskega dvornega poslopja) na Dunaji dobro napreduje. V delu je oddelek, ki gleia na vnanji dvorni prostor, ter je večinoma že gotov, tako tudi takozvana „Bellaria", ter se vae prezentuje v prijazni obliki. Tudi v družili oddelkih in v notranjih prostorih vrše se razna popravljanja. * (Bolgarska šolska statistika.) Lani bilo je v Bolgariji 3844 šolskih poslopij, 1610 ne-oženjenih in 2719 oženjenih učiteljev, učiteljic pa 589. Plače ljudskošolske neso še urejene. Občine plačujejo učiteljem po 400 do 2000 frankov na leto, država pa daje učiteljem po 2000 do 5000 frankov letne plače. * (Svarilo za izseljence.) Rimske novine svarijo pred izseljevanjem v Chile, ter navajajo, da se nahaja tam kacih 2000 italijanskih izseljencev brez dela in v hajvečii revščini, ter pro sijo, da bi jih zopet prepeljali nazaj v domovino. Ker se tudi v naših krajih vabijo ljudje, da se izseljujejo v te kraje, ne bode odveč, če se v daljnih krogih širi znanje o žalostnem položaji, v katerem se nahajajo ti italijanski izseljenci. * (Električna železuica v Rimu.) Te dni odprli bo v Rimu novo električno Železnico, katera vozi od Piazza del popolo do Ponte Molle, Rimljanom priljubljenega kraja za izlete. * (Železnice na dražbi.) V prvi polovici letošnjega leta se je v Ameriki po javni dražbi prodalo 21 železnic v skupni dolgosti 1930 milj. Te železnice so imele blizu 36 milijonov dolarjev dolgov, njih delniške glavnice znašale so 56,147.000 dolarjev. Devet železnic bo je pa ta čas postavilo pod sodnje nadzorstvo. Te železnice imajo 1380 milj dolgosti, 24^ milijona dolarjev dolgov, njih delniška glavnica pa znaša 22J/a milijona dolarjev. * (Nesreča na morji.) Dne 23. t. m. prevrnila se je mej hudo nevihto jadrnjača blizu Hel-golanda. Konsul Rohlson in gospica Jouasson iz Hamburga ter nek mornar iz Helgolanda utopili so se, otroke konsulove pa so rešili. * (Grozna nesreča na železnici) dogodila se je zopet v Ameriki. V Coloradu padel je cel vlak v nek prepad, ker je bil odplavljen malo prej most vsled hude nevihte. Strojevodja in pet potovalcev bilo je mrtvih, nad 25 oseb pa teško ranjenih. * (Kako se dado moški voditi za ti os.) Nedavno čitali so se v raznih kalifornijskih novinah razglasi, da si lepa, mlada Madjarka „sirota brez imetka, jednostavno odgojena in vešča v gospodarstvu" išče druga v Ameriki. Odgovori imeli so se odpravljati v Pariz, kjer je dotična dama imela mesto pri nekej starej gospe. Ker tacih dam na zapadu Amerike in v Kaliforniji ni baš obilo, na-protno jih je vrlo malo, oglasilo se je na dotični razglas veliko število ženithenib kandidatov. Mlada Madjarka začela je dopisavati 14, ter vsacemu k( m peten t u poslala svojo fotografijo. Ker je Madjarka bila zares lepa in tudi mlada, hotel jo je vsak izmej njih popeljati k altarju. Po dolgem dopisovanji sklenilo se je, da dama odpotuje iz Pariza, mladenci pa iz Kalifornije v Novi Jork, kjer bode venčanje. Naravno je, da je VBak „zaročeuec" poslal svojej ^zaročenki" v Pariz denar za pot preko moija in tako je lepa Madjarka prišla po lahkem načinu do lepe svote kacih 8000 frankov, potem pa izgi-nola kakor kafra. * (Proti tatovom.) Ekscentrično izumljeno sredstvo zavarovati se proti temu, da kdo „po zmoti" ne vzame vašega dežnika, bilo bi posnemati necega Angleža, ki si je dal na slonokosteno držalo svojega dežnika z različno vidljivimi črkami napisati: „Ukraden doktorju Bol isu". Ni treba omeniti, da gotovi prijatelji dežnikov, posebno Če so le-ti novi in od teške svile, imajo nekako svet strah pred dr. Bolisa dežnikom. * (Občina brez ljubezni.) Nek pridigar v mali občini VVavne Couuty v Severni Ameriki poslovil se je nedavno tako le od svoje občine: Jako ljubljeni moji! Naša ločitev ne boli me posebno, in sicer iz trojnega uzroka: Vi ne ljubite mene, ne ljubite se sami mej seboj in Bog Vas tudi ne ljubi. Ce bi ljubili mene, plačali bi mi plačo, ki ste jo dolžni že za dve leti. Ne ljubite se mej seboj, drugače imel bi jaz več porok, in Bog Vas tudi ne ljubi, drugače poklical bi jih več izmej Vas k sebi, jaz pa bi imel več pogrebov in črnih maš. Občina ga baje ni silila, da ostane, in Šel je. Vsem p. n, hmeljarjem! „JuŽnoštirsko hmeljarsko društvo" vabi uljudno vse hmeljarje (tudi neude društva) k udeležbi razstav, katere se bodo v teku tega leta priredile v Gradci in na Dunaji. — P n. hmeljarji blagovolijo naj se v tej zadevi ozirati na sledeče: 1. ) Hmeljarsko društvo skrbi za pošiljavo in razpostavljenje za razstavo določenega hmelja, katerega so mora 2. ) blizu 2 faj vsaj do 24. avgusta t. I. upo-slati hmeljarskemu društvu v Žalci. 3. ) Za razstavo potrebnih vrečic priskrbelo bode društvo brezplačno. 4. ) Troške za pošiljavo in razstavo hmelja plača tudi društvo. 5. ) Od uposlanega hmelja se bode le tisti razstavil, katerega bode v ta namen nalašč postavljeni odbor primernega spoznal. 6. ) Vsakakeršna pojasnilu v tej zadevi daje hmeljarsko društvo. Ker bi mnogobrojna udeležba gotovo dobro uplivala na razvitek hmeljarstva, usoja si podpisano društvo ponoviti svoje uljudno vabilo. V Žalci, dne 29. julija 1890. Vodstvo „Južnoštirskega hmeljarskega društva'4. Za vuaujo porabo. Bolečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moli-o vi m „ Francoskim žganjem". Steklenica stane flO kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Mol!, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlaiibcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko In podpisom. 6 (55 9) „LJUBLJANSKI ZVON" Ntojl «a vse leto glil. !.<»<>; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. I. I »>. S£r\ -------f^-o-g-i-----.r^gi. 29. julija Pri Nlouu: Lengel i/. Kanite, — Wessolo"wsky s soprogo iz Gradca. — Mahorič, Schram iz Pulja. — Fatur z Reke. — Duvokovich iz Dalmacije. — Noll s soprogo iz Monakovtfga. — Klein, Goldschinied, Boor s soprogo, Bar ti, Rothen&treich, Adler z Dunaja, Pri JMuliel i Bflttner iz Kočevja. — Krainz, Marzior iz Trata. — Ipavic iz Gorice. — 1'lautau, Schmid iz Radovljico. — Ijindehuer i* Karlovca. — Kowozdy, Hirsch iz Budimpešte. Pri avNlrlJskem <•<■-m-ji: Fajdiga iz Soderžice. Pri bavarskem dvoru: RiMiine, TeBtin iz Kočevja. Pri južnem kolodvoru: Bcrkes iz Budimpešte. — Jerman iz Krškega. — Dr. Cainiiart i/. Gradca. Umrli so v LJubljani : 29. julija: Leopoldina Rekar, železniškega sprevodnika hči. 30 let, sv. Petra cesta it. 38, ca jetiko. — Silvester Kokalj, mizarjev sin, 20 mesecev, Streliške ulice št. 11, za jetiko. Meteorologično poročilo. j Dan Ca h opazovanji Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-klina vi mm. j 29. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737T> mm. 7354 mm. 735*6 mm. 17 3° C 2B-80 C •20 8" C svz. szh. jzah. j a«, jas. jas. i 0*00 mm. 1 Srednja temperatura 21-6°, za 2 0° nad normalom. ID-u_na,jsls:a, borza dne 30. julija t. 1. (Izvirno telegrafično porceilo.) » včeraj — dane« Papirna renta.....gld. 88*40 — gld. «8*45 Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodno banke . . Kreditne akcije..... London. ....... Srebro........„ — — „ — Napol......... „ * 22 — . 921 C. kr. cekini .... . „ •"•50 — „ 5-51 Nemško marko.....„ A672'/i — „ 5d'ti% 4u/0 državne srečko iz I. 1854 850 gld. 132 gld. 50 kr. Državne »reCko iz 1. 1864 100 „ 17t» „ 50 „ 8gerska zlata renta 4°/„....... 101 „ 80 „ gorska papirna renta 5°/0...... 100 , — „ Dunava ieg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ 75 „ Zemlj. obč. avatr. 41/«°/o zlati zast. listi . . 115 „ — „ Kreditne Brećko......100 gld. 135 „ 75 Bttdolfove srečko..... 10 „ 19 „ 50„ Akcije nuglo-avstr. banko . . 120 . 159 „ 25 , Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.. . — „ — „ 89 50 — „ 89 55 108*90 — „ 108 70 10125 — „ 10125 ^81— — „ 982*- '.">-75 — „ 806 26 115*90 — . 116 — Vsprejniem v svojo pisarno takoj notarskega kandidata z najmanje Jednoletno prakso, ali pa tudi taceptDeoa iiraduifca ki je izurjen v vseh notarskih poslih, posebno pa v zapuščinskih stvareh. — Kandidati, ki so ali bodo v kratkem zmožni za substitucijo, imajo prednost. Niko Lonček, (584—1) c. kr. notar v Velikih I.uNcah. + Ha cesarja Josipa trpn. « *•&& Traber-jev 'nožni MU svetovnoznani in odlikovani Odprt je Vlak dan od H. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Ob torkih iu petkih od 2. ure popoludno dalje samo za dame. (581—3) Ustopnlnu £0 kr., za vojake lit otroke lO kr. .T. <» Hinterladcr) in prevzame druga popravila po najnižjih conah. Cenike u podobami dopoailja brezplačno in franko. i i N >*—l > I—t O a? $ •on r—I > L Luser-jev obliž za turiste. Gotovo in hitro upli-vajoče sredstvo proti kurjim očesom, žul|eui na pod- >^vv^ 4 platili, petah in Dobiva se v lekarnah. r Veliko drugim trdim priznalnib praskom V1**™ ^ njl kože. "I1 °S V ^ vi^Jv rtffBl pippljljahuci: L. Schwenk-a lekarna W^J^ obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj so pazi t£^F fn zavrne vso manj vredne ponaredbe in Meidling-DunaJ. Pristen sumo, če imata navod in Pristnega imajo v Ljubljani J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Grcčel; v Rudolf oveni S. pl. Sladovič, F. II.tika ; v Kamniku J. Močnik; v Celovcl A. Egger, W. Thurtnwald, J. Biruba-oherj v Brezah A. Aich-iuger; v Trgu na Koroškem) C Menner; v Itel|nku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Cioriel G. li. Pontoni; v IVolflVt-liergu A. Huth; v Kranj 1 K. Šavtiik; v Radgoni C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v Radovi i lei A. Roblek; > Olji J. Kupt'erschmid Prvo žrebanje 14, avgusta. Komad samo 4. gold (.'»05—33) vrednosti. Vsaka srečka veljavna za Drugo žrebanje 15, oktobi-a- M vi 1 Uprava razstaviue loterije brOCKO po 1 goli Dunaj, Rotunda. j V Ljubljani prodaja srečke C. C. MAYER, Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".