LETO XII.
ZVEZEK S.
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do žveličanake narodne omike.	A. M. Slomšek.
m
NflS DOM
m
mi
m
m
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
o
MARIBOR, 1912
CIRILOVA TISKARNA.
A
Vsebina 5. zvezka:
Stran
Pouk.
Ustavoznanstvo.........................65
Pismo stavbnim pomočnikom..............66
Zabava:
Ho, ali ne bo ?........................68
Prvi ples..............................72
Kam in kod.............................73
Na poljano.............................73
Čolničku...............................73
Razgled po svetu. Orli:
Ptuj.........................
Sv. Peter na Medvedovem selu
Dekliški vrtec:
Ljubezen..................
Nevošljivost škodljiv plevel
Društveni glasnik:
Vurberg.........................
Hoče pri Mariboru...............
Ptuj............................
Šoštanj.........................
Braslovče.......................
Škale...........................
Sv. Vid pri Planini ......
Vrpolje pri Vipavi..............
Pliberk na Koroškem.............
73
74
74
75
76
76
77 77 77 77
77
78 78 78
. ^tri‘D Govorniške vaje:
Kako se obnašaj slovenski mladenič v
boju zoper sovražnike kat. vere? .	. 79
Učimo se vzgojevati sebe in druge!	.	. 79
Drobtinice:
Slovarček najnavadnejših tujk ....	80
Listnica uredništva.
Radislava: Pesem »Rožmarin« nima ni-kakčne mere, zato ne more med svet. — Gor. Radgona: Stvar ni tolikega pomena, da bi se morali dvakrat ž njo pečati. Sicer pa prosimo naše dopisnike, naj se o stvari prej pouče, ko nam poročajo, da ne bomo dobivali poročil, kakor: izvoljen je stari odbor; čez par dni pa pride poročilo: ni res, ampak po večini so novi odborniki!	— Dramlje: o tistih zijalih
lahko napišete bolj utemeljen članek za dekl. vrtec, v društveni glasnik to ne spada. Sicer pa je bilo in bo vedno in povsod, v mestih kakor na deželi, da zlasti ženski svet radovedno zija svate. Tega ne bomo odpravili; če se le pri tem kaj hujšega ne godi, kakor je n. pr. po nekaterih krajih tisto surovo prežanje pri gostijah, kjer večkrat prežarji šiloma vderejo hišo. S. M. v P. : Tisti članek prepustite ženskam. Zastran priposlanih člankov malo potrpite. — Rajhenburg, Kamnica in dr.: Za to številko došlo prepozno.
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
26. februarja 1912.
S A v horist „Slovenski Straži“.
Turška srečka na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Glavni dobitki vsako leto 1,800.000 frankov. : Turška srečka in še tri druge srečke na mesečne obroke po 6 kron 25 vin. :-: Glavni dobitki vsako leto čez 2,000.000 kron. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Najmanjši dobitek turških srečk 230 K. Pojasnila daje in naročila sprejema
Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Slovenci! Naročite si „Naš Dom“.
SJfAS DOMS
Štev. 5.	V Mariboru, 1. marca 1912.	XII. letnik.
Pouk.
Ustavoznanstvo.
III. Ljudski zastopl.
B. D e ž e 1 n i zbori.
Deželni zbori so zastopi posameznih avstrijskih dežel in zborujejo navadno v dotiönih glavnih mestih. Cesar skliče deželni zbor vsako leto vsaj enkrat v posvetovanje o deželnih zadevali ter more vsak čas razpustiti deželni zbor in razpisati nove volitve.
Člani deželnih zborov so ali taki, ki so že po svojem dostojanstvu dežel-nozborski poslanci (virilni glasovi), in sicer nadškofje, Škofje in vseučiliški rektorji, ali pa so od ljudstva voljeni poslanci.
Štajerski deželni zbor šteje sedaj 87 poslancev, in sicer: 3 virilisti, to je sekovski in lavantinski knezoškof, pa rektor graškega vseučilišča, 12 poslancev iz veleposestva, mesta, trgi in industrijski kraji imajo 28 poslancev, trgovski zbornici v Gradcu in Ljubnem G poslancev, kmetske občine volijo 28 poslancev, nova splošna kurija pa 10. Na Slovence pride 1 poslanec iz trške skupine, 2 iz splošne kurije in 10 iz kmečkih občin. V veleposestvu volijo le tisti, ki so zapisani na deželni deski ter plačujejo najmanj 200 K realnega davka na leto. Izključene so od te pravice občine, ki imajo posestvo, vpisano na deželno desko, V volilnem okraju mest in trgov, kakor tudi v kmečkih občinah imajo volilno pravico tiste osebe moškega spola, ki so ob času razpisa volitev stare 24 let ter plačujejo najmanj 10 kron na Štajerskem •predpisanega direktnega davka; od osebne dohodnine se računi le polovica. V splošni kuriji pa volijo osebe moškega spola, , ki so ob dnevu razpisa volitev stare 24 let, so avstrijski državljani, bivajo že eno leto v isti obči-
ni ter nimajo volilne pravice v kakem drugem volilnem razredu,
Ta postava je bila sprejeta 1. 1908 in je sedaj v veljavi.
V	delokrog deželnega zbora spada: deželna kultura, javna deželna poslopja,' dobrodelni zavodi, občinske, cerkvene in Šolske zadeve; deželni zbor se posvetuje o vsem, kar pospešuje blagostanje dežel anov kot takih.
Izmed, poslancev imenuje cesar deželnega glavarja in njegovega namestnika na 6 let.
V	deželni zbornici sprejet predlog se predloži cesarju v potrjenje (sankcijo).
Deželni glavar sklicuje po cesarjevem naročilu deželni zbor, mu predseduje in ga zaključi, ter v deželnem zboru sprejet deželni zakon predloži cesarju v potrjenje.
Kar sklene deželni zbor, izvršuje deželni odbor, Le-ta je upravna in izvrševal na (eksekutivna) oblast deželnega zbora in sestoji iz deželnega glavarja in nekaj deželnih odbornikov, ki se volijo izmed poslancev.
C. Okrajni zastopi.
Okrajni zastopi so med občinami in deželnim zborom 'ter imajo sličen delokrog kakor občine, toda za vos o-kraj. Važno je oskrbovanje okrajnih cest, mostov in sploh občil (to je železnice, ceste itd.) Izvolitev traja tri leta.
Okrajnemu zastopu predseduje o-krajni načelnik, ki ga volijo člani okr. zastopa, potrdi pa ga cesar. Okrajne zastope imajo Štajerska, Češka in Galicija.; v drugih deželah pa imajo namesto teh cestne odbore.
Pri volitvah v okrajni zastop so iste volilne skupine kakor so bile prej pri deželnožborskih volitvah: veleposestvo, mesta in trgi, industrijalci, kmečke občine. Okrajni zastop voli iz
svoje srede okrajni odbor, ki je za o-kraj nekako to, kar so občinski svetovalci za občino. V pokritje stroškov sme razpisati okrajni zasf.op , okrajne doklade.
Sploh je pa sestava okrajnih za~ stopov na Štajerskem zastarela in po mnogih okrajih umetno drži moč nem-škutarstva.
Pismo stavbnim pomočnikom.
Po Spodnjem Štajerskem se nahaja mnogo stavbnih pomočnikov, ki so v društvih brezverskih organizacij, v družbah socialno demokracije, ki hujskajo proti veri, sejejo sovraštvo zoper predstojnike sploh' ter ves postavni red,. Za ta društva prispevajo ogromne svote, tedenske pristojbine, morajo si naročiti ničvredne liste, kakor „Rdeči Prapor“ itd. Evo vam vzglede: Slovenski fant iz dežele, star 14 do 16 let, zapusti očetovo hišo, gre v mesto se učit stavbne obrti, pa komaj stopi v sredino stavbnih pomočnikov, že sliši brezversko govorjenje, mesto da bi ga učili rokodelstva, ga hujskajo k nepokorščini proti pod jetnikom ter stavbnim voditeljem, mu dajejo protiverske Časopise, ga jemljejo seboj na zborovanja in shode, kjer se na najnesram-nejši način hujska proti veri, duhovnikom, proti stavbnim predstojnikom; tu jih učijo o organizacijah . za socialno demokracijo. Ko poteče doba treh let, postane mladenič stavbni pomočnik ter v najlepši mladosti narodni odpadnik, najzagrizenejši socialni demokrat.
Po večjih mestih, kakor n. pr. Gradec, Maribor, Ptuj, Celje itd. so namreč ustanovljena društva brezverskih organizacij, takoimenovane „Družbe in zveze stavbnih delavcev v Avstriji“, za to zvezo morajo stavbni delavci plačevati lepe tedenske prispevke, zveza jim obljubi, da se to vloži vj skupno blagajno, ter se rabijo za Člape ob času bolezni, ob stavkah, ob pogrebih itd,, da bi pa kateri kedaj iz blagajne kaj dobil, do tega splohj ne pride, k večjemu da zberačijo toliko skupaj, da kupijo za umrlega venec, seveda mora
biti s traki rdeče barve. Nastavljene imajo povsod agente, ki hodijo od kraja do kraja, zapeljujejo mlade, neizkušene ljudi, jih hujskajo za stavke, Češ, da se jim gode krivice, jim o-betajo zlate gradove, jih sprejemajo v svoja društva, jim takorekoč kradejo-iz Žepov prislužene novce, posebno mlade pomočnike dobijo hitro na svoje limanice, ker so neizkušeni, jim verujejo, obenem so tudi primorani, kar kaže-žalostni zgred:
Jaz kot stavbni vodja imam priliko, premnogokrat opazovati, kako pridejo mladi pomočniki iz dežele in Še ne poznajo, brezverskih organizacij; že pri vstopu na delo ga obkolijo delavci z besedami, češ, „si organiziran. Če nisi, se takoj vpiši, Se ne pa se spravi, od koder si prišel,“ Neizkušeni mladeniči še sploh ne vedo, za kaj se gre, se vpišejo v društvo, gredo na brezverske shode, in v kratkem času je zakopana njih vera, mladeniči postanejo pristaši rdeče stranke preku-cuhov, zaničujejo svoje predstojnike, svojo vero, svojo narodnost ter divjajo proti vsemu, kar je poštenega.
Mnogokrat mi je dana tudi prilika, videti, da pridejo delavci, kateri se ne dado ugnati tako hitrovkozji rog. Stopijo v delo; organizirani jih zaničujejo, jili zbadajo, nazadnje nastane iz prepira mnogokrat celo pretep, stavbni vodje so primorani, čeravno dobre delavce, odpustiti, ker so žalibog social-no-demok raške stranke dosti močnejše. Pridni, pošteni delavci pa morajo zopet s trebuhom za kruhom v druge kraje, kjer se jim ravno tako zgodi.
NajgrŠi zgledi, ki jih dajejo organizirani delavci, so pa: hujskanje proti stavbnim voditeljem in nepokorščina; zgodi se na mnogih krajih, da morajo stavbni voditelji zapustiti službe, ali pa so celo odpuščeni, ker ga sovražijo delavci, ga povsod obrekujejo, mu delajo škodo, ga ne ubogajo, celo stavkajo in ne gredo poprej na delo, da morajo podjetniki, čeravno ne radi, odsloviti stavbne voditelje, ker drugače so primorani, stavbno obrt ustaviti.,
NajhujŠe je pa hujskanje za stav-
ke; tedaj pridejo nastavljeni, od delavskih žuljev dobro plačani „rdeči generali“, liodijo od kraja do kraia, da celo v najbolj skrite kote, prirejajo shode, jim delijo lažnjive časnike, poučujejo delavce za ljut boj proti delodajalcem, pravijo, da se jim gode veliko krivice, iz tega nastane sovraštvo med delodajalci in delavci, delavci nočejo več delati, delodajalci se branijo zvišati plače, ker delavci, nahujskani od svojih generalov, zahtevajo mnogokrat krivične plače, katerih ni mogoče nobenemu podjetniku tudi pri najboljši volji dati. Zgodi se včasi, da stavkajo po več tednov ter nazadnje izstradani pridejo sami prosit za delo, prigodi se tudi včasi, đa dobijo par vinarjev več na dan, če se to zgodi, pa postanejo živila dražja, delavci trpijo pomanjkanje, so si nakopali s stavko sovraštvo delodajalcev, obenem škodovali sebi, drugim stanovom in premnogim svojim tovarišem.
Zatorej vas svarim pred strankami, pred brezverskimi društvi, pred lažnjivimi rdečimi generali in njihovimi obrekovalnimi časniki, posebno vas mlade stavbne pomočnike opozarjam, da se tega ogibate, od tega odvračate tudi svoje tovariše, agitirajte za dobre časnike, katerih je v obilici na razpolago, ter poslušajte ta^le moj nasvet:
Za denar, katerega izdajate za prispevke v brezverska društva, si lahko naročite knjige za pouk v stavbni obrti, kor naša obrt je sploh zelo težka, v njej se mora učiti Človek celo življenje, vam tedaj ne ho škodovalo, če bi prebirali takšne knjige. Namesto, da greste k brezverskemu zborovanju, skličite majhen shod v posameznih vaseh v kakšni pošteni hiši, se ličite skupaj svoje obrti in eden drugemu posojajte knjige. 8 tem naredite čast domovini, koristite največ sebi in pospešujete procvit stavbne obrti. Premnogi mladi stavbni pomočnik se lahko priuči približno toliko, kakor v o-brtnih šolah, katere pa ne more laliko vsak izmed vas obiskovati. Torej posnemajte moj nasvet.
Ko bi bili delavci složni, bi se na
Spodnjem Stajerju lahko . ustanovno-društvo z naslovom: „Slovensko katoliško društvo stavbnih delavcev“, katerega program bi naj bil:	sklicevat»
shode, protestirati proti brezverskim organizacijam, agitirati za novo društvo, prirejati poštene veselice, izdajal bi se po malem lahko članom poseben časnik, nakupile različne knjige za pouk. stavbne obrti, katere bi se pogojevale članom brezplačno; delavci, namesto da bi se pohujševali v brezverskih organizacijah, bi se lahko izobraževali v verskem in narodnem duhu.
Ce bi mogoče prišlo kedaj do tega, da bi se enako društvo ustanovilo,, sem .jaz prvi član, obljubim, da Inčem sodelovati, da prepotrebno društvo zraste in proc vata v blagor delavstvu stavbne obrti, kajti le s tem se lahko doseže, da bo izginilo brezversko časopisje, socialno-demokraške organizacije, in zopet stopila med delodajalce in delavce sporazumnost, prijaznost in jiri-jateljstvo. Torej vi mladeniči, mladi pomočniki, pogumno naprej, varujte se-brezverskih društev in agitirajte za dobro stvar!
Gotovo mi bo marsikateri delavec oporekal, češ, če sem pri rdečih, pa le dobim boljšo plačo, kakor sem jo poprej imel, pa prijatelj, ne zameri. Vsi podjetniki dado plače, kakršno si kateri zasluži, tudi Če ste pridni, dobite poboljšek, ne da bi prosili za njega, kajti delavec, ki ti rja, ka r naravnost plačo, je ničvreden in v vseh krogih nespoštovan, če se pa le godi kateremu krivica, to pa postopajte potom sodnije, kjer se po pravici izkaže, kje je pravica in kje krivica, kajti tamne poznajo razlike med bogatinom in revežem.
Vas pa, mladi stavbni pomočniki, ki ste primorani po svetu za kruhom, vas opominjam, da ne iščete dela pri brezverskih podjetjih, iščite dela pri poštenih' mojstrih, v krajih, kjer ne poznajo zastave rdečega prapora; saj je še mnogo krajev in mnogo stavbnih podjetij, kjer Še cvete vera in prava ljubezen delodajalca do delavca.
Torej pogumno delavci, imadi po-
močniki, naprej, in ne ustrašite se vaših nasprotnikov, ki vam grozijo, oni vas hočejo dobiti le v zanjke, iz kate-
68
rili bodete pač težko prišli zopet nazaj.
Prisrčno vas pozdravlja — Korošec Karol, stavbni vodja v iTrbovljah.
Zabava..
Bo, ali ne bo ?
Poslušal in opazoval Rudolf Planinski.
Komaj se je začelo na obzorju malo svitati, je bil že ilanez na nogah ter je dregal z nogo Jakoba v rebra. ,,Vstani no, klada! Vidiš, da je Že dan.“ Ta je malo zarežal, se Še enkrat obrnil in' vstal. Ko sta si natlačila vsak svojo pipo in se prepričala, da se kose ne majejo, sta jo mahnila na travnik. Med potom pravi Jakob Janezu: „Danes gremo zadnjikrat, kaj?“ — „Jaz tudi mislim, da bodeva danes gotova“, pripomni Janez, ki je-dobro vedel, kaj hoče Jakob spraviti v pogovor.
Za tem je tičalo namreč nekaj drugega, na kar sta oba mislila, a nobeden ni hotel začeti o tem govoriti, ker nista vedela nič gotovega.
Ko skosi Jakob prvo vrsto — kosil je naprej — se ni mogel več zdržati, obrne se nazaj ter reče Janezu, ki je ravno koso brusil: „Kaj misliš, bo danes, ali ne bo?“ — „Mislim, da bo“, mu ta odvrne, ko je dobro vedel, kaj on misli, in komaj Čakal, da sta se začela o tem pogovarjati. — „Druga , leta je navadno bilo, kadar smo to rebro obirali.“ — „Je bilo, jo. In bo gotovo tudi danes.“ — „Bo, bo. Le režmo jo, da bode gospodar zadovoljen.“ In kosila sta naglo, kakor Še prej nikdar, v sladki nad'i, da bo.
Ko je prinesla Marica zajutrk — gospodarjeva hči — jo Šinila Janezu dobra misel v glavo. — „Dajva iz nje izpeljati, če bo, ali no bo.“ — „Ko bi se le dalo“, reče Jakob, ki mu je ta .nasvet prav ugajal. Jedla sta počasi. -Oba sta tuhtala, kako bi izpeljala ž nje to skrivnost. Prvi začne Janez: „Marica, težko kuriš, kaj, ker nimaš suhih drv,“ — „hlo, seveda, To je sramota za moške, da jih ni.“ — ,„.In danes bi jih posebno potrebovala.“ —
„Danes? Zakaj?“ vpraša Marica začudeno. — „Ker obiramo tukaj v rebru. Kadar smo tukaj kosili, so morala biti vsikdar suha drva,“ — „čudno, ne razumem, kaj imajo suha drva z današnjo košnjo opraviti!“ — „Ej, jaz sem to drugače mislil“, pravi Janez, ki se je že bal, da bode njegov up splaval po jvodi. — „Jaz pa tega ne morem drugače misliti. Suha drva potrebujem vsaki dan.“ — Tedaj začne Jakob: „Danes boš imela gotovo premalo loncev, sem videl včeraj tam za plotom dva ubita.“ — Zakaj bi jih bilo ravno danes premalo?“ — „No, tako mislim, če bi hotela kaj več kuhati.“ -„Toliko bom že skuhala, da bodeta vidva sita,“ — „No, ja, ja“, ponavlja Jakob, ker ga je jezilo, da ni mogel izvedeti nič gotovega, ali bo, ali ne bo.
Zopet poskusi Janez svojo srečo. „Ti, Jakob, ali si slišal, pravijo, da se je meso podražilo?“ ter ga sune s kolenom med rebra, — „Jaz ne vem, sicer pa zaradi mene se lahko zdra-ži, saj ga jaz ne kupujem“, se obregne ta, meneč, da se bode že Marica, o. glasila, — ,„Marica, ti tudi j.e veš?“ vpraša radovedno Janez, ko vidi, '’a molči. — „Ne, že nisem dolgo nič kupovala“, reče ona in zavije ostanke ter odide,
„Sedaj veva toliko kot poprej“, reče Janez, ko sta počasi vstajala. — „Dekle je preneumno, no ve,, kaj midva misliva.“ — „Toda pri južini morava na vsak način iztakniti“, reče Janez, ko je začel koso brusiti. In kosi’ la sta pridno dalje, modrujoč vsak po svoje, če bo, ali ne bo . . .
Gredoč k. južini, reče Janez: „Sedaj morava na vsak način izvedeti, da bova vsaj vedela, pri čem da sva. Mogoče so bo dalo od žensk kaj izpeljati. — „Te gotovo vedo.“ — „Seveda vedo“, ponavlja Jakob, in pospešila sta kora-
— 69
ke, da bi preje izvedela, ali bo, ali ne bo.
Pri južini sta skrbno poslušala in gledala okrog, toda nič gotovega nista opaziia. Vse kakor po navadi. Po kosilu se vtihotapi .Jakob y kuhinjo, feeŠ, da potrebuje žveplenke. Brzo porabi ta trenotek, pogleda v peč, sklede, lonce, toda vse umito in na svojem mestu. Tudi Žaklji z moko so nedotaknjeni. Majaj e z glavo odide iz kuhinje.
Tanez je poskušal svojo srečo pri dekli, ki je imela s svinjami opraviti. — „No, Še nisi gotova“, ji reče, ko vidi, d'a hoče v svinjski hlev. — ^JDanes imamo veiiko sena sušiti,. V rebru bova gotova. Škoda, da nimajta z 'Marico Časa, priti pomagat,“ — „Zakaj bi ne imeli časa? 'Pridevi kmalu vrste trosit,“ — „A, obe ? Sem menil, da boste imeli danes vi kuhinji kaj opravila.“ — Sedaj smo že gotovo. Za o-poldne pa lahko gospodinja sama kuha,“ — „No, ja, ali no, jaz sem mislil, da danes, ko v rebri kosimo“ . ., je godrnjal ter odšel jezno, da ni nič p-pravil. Naravnost vprašati pa ni hotel, ker bi se norčevali iz njega.
„Ne bo nič“, reče Jakobu, ko pride na travnik za njim. — „Jaz tudi mislim, da ne“, odvrne ta nevoljno. In kose niso več tako rezale, kakor pred kosilom, Čudno!
Prišle so Ženske trosit vrste. Janez se ni mogel vzdržati, da ne bi začel poizvedovat', ker si je mislil, da te že mogoče kaj vedo, — „Vroče imamo danes, vroče; a se s tem tolažimo, da imamo zadnjo. To se bo prileglo potem malo piti, ko je taka vročina. Saj navadno je bilo, kadar smo /tukaj v rebru obirali,“ — „Ne vem, Če bo kaj? Še ni nobenega znamenja od zgoraj“, mu odvrne ena ženska, — „Ali po stari navadi bi moralo biti!“ — „A sedaj gre vse po novem. Sicer je pa tudi letos suša.“
Nevoljno sta. vlekla dalje. Kose so bile že močno skrhane, Marica je prinesla kruha in liter jabolčnika. Imela je privezano belo krilo, To je dalo Janezu nov povod za poizvedovanje, „O,
danes pa tako lepo opravljena. Kje si' ie bila?“ — „Kaj si kupovala?“ — „TO' tebe nič ne skrbi,“ — Janez se jevgriz-nil v jezik. Ni si pa, upal dalje izpraševati. Sedaj zahne Jakob:
„,Toliko sena imamo sušiti, pa ne prideš nič pomagat.“ — „Danes nimam časa,“ — „Nimam Časa? Kaj pa delaš?“ — „Nekajposebnega, če že misliš, da moraš vedeti,“
Ko je Marica odšla, sta začela u~ gibati: Bila je v trgu, kupila je in sedaj dela nekaj posebnega. — Veš kaj, Jaki, meni se dozdeva, da vendar-le bo.“ — „Bo, bo, sicer ne bi tako lepega dne ostala doma, ker imamo toliko sena sušiti.“ — In kosila sta zopet v sladki nadi, da bo. Kose so naenkrat rajši rezale, dasiravno je bila trava že vela in solnce je pripekalo.
Ko sta šla k obedu, reče Jakob: „Sedaj pa morava za gotovo izvedeti, če bo ali ne bo. Bova že poznala po govorjenju.“ — „In paziti morava, če* dekla ne bode veliko jedla, je najboljše, da tudi midva ne jeva, ker potem je gotovo, da bo“, modruje Janez. Ko sta stopila v vežo, se Jakob ni mogel premagati, da ne bi pogledal v kuhinjo, Mislil si je: sedaj bi moralo že-malo dišati, ak.o bo. Toda varal se je. Nobenega posebnega duha, in vse na svojem mestu, kakor v jutro. Pri obedu sta dobro pazila na vsako besedo,, če bi kaj dobrega pomenila, toda nič nista slišala, kar bi ju zadovoljilo. Gospodar resnega govorjenja kakor vedno, Marice ni v sobi, in dekla hitrejše je kot po navadi. Jedla sta tudi ta dva, dokler je kai bilo. — Tudi mož-nar, kjer se tolčejo orehi in take stvari, poper, cimet, vse na svojem mestu, nedotaknjeno. Ali tam na kloni pri peči leži beli prt. To je nekaj nenavadnega, Janezovo bistro oko ga je opazilo. Ni se mogel premagati, hotel je malo potipati in prt vzdigniti, ko so šli od sklede.
Toda gospodinja je stala "že za hrbtom: „Nični, nič, kaj bi to gledal“, je zarežala nad njim. Moral je iti, ne' da bi se prepričal, kaj tiči pod pidom.
Bila sta nevoljna, ko sta začela zo~
— 70 -
pet kositi, ker nista äe niö gotovega vedela. Bila sta v dvomih. A ta d'vom ■se je Še povečal, ko sta opazila, da sta prišli gospodinja in Marica sena o-Ibračat. — „Sedaj vem, da ne bo danes nič, ko so vse na polju... Kdo bi v kuhinji kaj pripravil?“ je godrnjal Jakob. — s,Ne ho ne“, je žalostno pritrjeval Janez, , In kose niso hotele več rezati, morala sita klepati.
Toda gospodinja in Marica sta naenkrat izginili iz travnika, tTo jima je dalo nanovo snov za ugibanje.
„Kaj bi hodile domov, ako bi ne i-mele v kuhinji delati. Seno še ni vse v plasteh, in vrste so tudi še za tro-:sit. Nekaj posebnega mora biti.“ — .„Mogoče pa le bo“, je veselo odvrnil Jakob ter je začel zopet upati, — „Ni še prepozno.“ — Sedela sta zopet pri kruhu in jabolčniku. — „„Crni je, Črni“, reče pomenljivo Janez, „Druga leta sva na današnji popoldne že „ja-keca“ dobila (tako sta imenovala beli kruh), no, kaj se hoče. Sedaj gre vse po novem.“ — „Ali ga še čem vrezati en kos, ali ne?“ reče zopet 'Janez ter prime hleb v roke, — „Ko bi vedel, ■da bo, bi sedaj nič ne jedel, da. bi mi potem bolj dišalo.“ — „Vreži, vreži, zaradi tega boš vedno lahko še jedel.“ — „Ne, pa ga ne vrežem, rajši sem sedaj lačen, kakor da bi bil potem naenkrat sit.“ — Ni ga vrezal. — „,Z.ai-raili tega vendar ne bodem trpel gladu. Do večera se bode že potreslo ip bom jedel kakor ti, Če bo kaj. Ce pa ne bo nič, pa vsaj ne bodem gladu trpel“, reče Jakob in vreže pošteni kos. Janez je prikosil do holmca, od koder •se je videlo na domače poslopje. Naenkrat zapazi, da se močno kadi iz dimnika. Veselo zanka ip kliče Jakobu, ki je nekaj korakov zaostal: „Hej, Jakob, bo; se že kadi.“ — Ta je hitel vleči, da bi prišel prej na hoim, da bi se prepričal, Če jo res. — „Bo, bo. Kaj bi drugače sedaj kurila; ura še ne more biti več kakor šest,“ — Jar nez je zopet zankal. — „Le režmo jo, le za njo!“ — Kose so bile ostro, trava se je rada rezala, bila sta kmalu r gotova.
V mraku sta stala pred hlevom. Delavke so že šle v belih krilih, umite in na, novo počesane, tudi obute so bile, ter se zbirale pred hišo. — „„Se morava midva tudi malo napraviti“, reče Janez, ter gre v kašto, kjer je i-mel svojo garderobo. V malo trenotkih sta bila oba napravljena, umita, skrbno počesana, Jaki je celo oblekel nove hlače, katere je nedavno kupil na sejmu, jih nosil samo ob nedeljah ter jih visoko cenil, ker so imele na vsaki s|trani od žepa do konca hlačnic rdečo rižo. Bile so edine na sejmu tako narejene. Pridružila sta se čakalcem pred hišo. Ali Jakobu ni dalo pri miru stati. Sei je in pogledal skozi okno.Veselo se je zasmejal. Miza pogrnjena, na vsakem oglu četrt „jakeca“, in Marica je ravno vilice pripravljala. Od veselja si je mel roke in rekel'Janezu: „Sedaj sem pa popolnoma prepričan, da bo . . .“ — „,Bo, bo“, je veselo pov-darjal Janez ter komaj Čakal pred vrati, da bi bilo gotovo, da bi lahko vstopil.
Naposled vendar pride gospodar ter prijazno reče:	,„Le pridite noter,
vuri nič ne damo.“ 'Janez in Jakob sta vstopila. Se ne spodobi, da bi šla naprej, Vi drugi mislili, da težko čakar ta. Vstopila sta nazadnje. Z velikim veseljem sta se vsedla za mizo ter pomagala prazniti sklede in krožnike,Toda gospodinja je vse znova nadomestila. In vsikdar, ko je na novo napolnila sklede in krožnike, sta se v pest smejala in s koleni suvala.
Gospodar pride iz kleti, držeč v vsaki roki en bokal,
„Beli je, beli“, reče Jakob in dregne Janeza pod rebra. — „Bodi tiho. No ja, je beli, ali kaj češ. Dober je.“ — „No ja, saj nič ne rečem, bo že šlo, K taki večerji se že pije,“ In praznila sta pridno kozarce, Čeravno je bil beli.
Gospodinja prinese pečeno svinjsko glavo, Jiakob in Japez sta se na vso moč suvala in si mela roki. Komaj sta se zadržala, da se nista na glas smejala. Gospodinja obrne glavo naravnost proti njima.
— 71
„Glejta, Kako se vama smel“, re-<če Šaljivo gospodar.
Sedaj se nista mogla veö zdržati, začela sta se na ves glas smejati, in poželjivo sta gledala na Krožnik,
„Potem se bova pa midva njej“, reče Jakob, ki je komaj Čakal, da bi jo gospodar razrezal, kar se je kmalu zgodilo, in zadovoljno je obrisal čeljust, češ: sedaj se jaz tebi smejim.
Ko so bili bokali prazni, je gospodar zopet odšel v klet. Ali komaj se prikaže med vrati, dregne Janez Jakoba s tako močjo med rebra, da je ta skoraj na glas zaječal. „Vidiš, bokali so rdeče pobarvani,“ — „Vidim, vidim“, Šepne ta tiho, ter ga istotako močno sune s kolenom. Obema so se iskrile oči kakor mački, ki preži na miš, ko je gospodar rekel: „Sedaj bodemo pa tega poskusili.“
Hitro so se kozarci napolnili, in gospodar je moral zopet v klet. Toda sedaj je Šlo že bolj počasi. Kupice so dalje časa stale na enem mestu. To priliko porabi Jakob, Ko pride kozar rec do njega, hitro izpije, si nalije in zopet izpije. Boječe pogleda okrog, toda nihče drugi ni opazil kakor Janez, Ta mu stopi na nogo, „Kaj ba delaš?“ — „Pijem. Daj še ti!“
Ta pogleda skrbno okrog, in ko vidi, da ga nihče ne opazuje, hitro izprazni. dva kozarca ter postavi naprej pred svojega soseda. Zadovoljno sta si mela roke, veselo smejala in se s koleni suvala, da se jima je posrečilo druge opehariti, ne da bi kdo opazil. In tako sta opeharila tudi v drugo in tretje. Toda vsaka mera je enkrat polna.'Pako tudi ta. Nista mogla več piti, Dac vala sta polne kozarce naprej. Toda peli so zdravice, drugi so vsi pili, sta morala tudi la dva,
„Jaz ne morem več“, je tožil Jakob, — „Jaz tudi ne“, pravi Janez, kateremu se je že v glavi vrtelo.
Toda ženske so pile ter se norčevale ž njih, Češ, da nič ne preneseta, sta kakor otroka, in zopet sta pila.
Ura je odbila že dvanajst, ko sta hotela vun. „Kam pa hočeta? Že gresta spat?“ ju vprašagosoodinja. „Gre-
va malo na zvezde gledat“, odvrne Janez, ki se je zibal med vratini.
„Veš, Janez, komaj stojim. Vse mi gre okrog“, reče Jakob, ko sta bila sama. — „A.h, meni tudi. Danes je, Jaki, kaj?“ )— „No, je. Nisem mislil, da bode tako.“ — „Jaz tudi ne, Kaj misliš, kaj je bolje:	greva spat, ali
greva še nazaj,“ — „.Pojdiva spat. Jaz ne morem več piti.“ — i„;Tudi jaz ne. Ali na. krožniku ležijo še tako lepi kosi, da bi jih bilo Škoda pustiti. Jutri jih ne vidiva več,“ — „Oh, Janez, jaz ne morem več jesti“, toži Jakob in se drži za trebuh. Sedaj mi je že žal, da sem preje vrezal tako velik kos Črnega kruha,“ — „Vidiš, saj sem ti jaz pravil, da je boljše, prej malo lačen biti, da ni potem naenkrat sit“, odvrne Janez ter se ziblje v sobo in Jakob za njim.
Ko je pobiral Janez s krožnika kosce, je zopet pil. In Jakob si je mislil: ješ lahko več kakor jaz, ali pil ne boš, in pil je tudi on.
Toda sedaj je bilo ž njima pri kraju. Začela sta dremati. Naenkrat ju zdrami vesela pesem. Zenske so pele na njuno zdravje, 'Oba sta tožila, da ne moreta več piti, toda nič ni pomagalo. Ženske so rekle, da sedaj mo-rata piti, ko se poje na njuno zdravje. Sicer jima ne bodo nikdar več zapele. In pila sta, toda s pogojem, da poslednjikrat.
Cez nekaj Časa vstape . gospodar ter napije v kratkih besedah vsem delavcem. Bila sta v stiski. Vsi so izpili na te gospodarjeve besede. Morala sta izpiti že zaradi spoštovanja.
Bilo je med drugo in tretjo uro, ko sta se zibala skozi vrata, da gresta spat. A komaj prestopita prag, že se zvrne Jakob na tla.
„Ej, Šleva, misliš, da se moraš tako nažreti, da ne moreš’ več stati. Pijana klada. Jaz te ne bodem vzdigoval.“ — „K-a-arj? Jaaz pijanec? Sa-aj nisem pi-pil.“
S težavo ga je spravil po konci. — „Mene se drži, sicer so še ubiješ!“ je kričal nad njim.
Komaj sta Sla nekaj korakov, je padel Janez. — „Ti si pijan, a ne jaaz. Zakaj si to-toliko piil.“ — „Saj si me ti uÖil. Ti si prvi sleparil pri mizi.“ — „Ja, ja, ali ja-az v-veö prenesem k-kakor ti. Daj sem roko!“ — Jakob ga liofie vzdigniti, a pade sam preko njega na drugo stran, — „Ti veö preneseš, ja“; godrnja Janez, se oprijemlje bližnjega drevesa in počasi vstane, — „/Ta-tu-kaj je mo-mokro“, jeclja Jakob, Bil je v jarku. — „Kaj se valjaš tam v jarku? Ti nerodnež. Vstani vendar“, kriči Janez, ki sp drži trdno drevesa., — ,„.Ne-ne morem. Mme nekaj dr-drži.“
Janez bi mu šel pomagat, ali bal se je, da bi še on padel v jarek. Držal se je za drevo in kričal nad njim, naj vstane. A ta je vedno hujše jecljal, da ga nekaj drži. Janezu ni kazalo drugače, nego da je pustil drevo, in začel previdno Jajkoba vzdigovati iz jarka.
„To je križ s takimi ljudmi, ki so naenkrat pijani“, je godrnjal, ko se mu je posrečilo, gai spraviti na noge, Parkrnt sta se še prevrgla, prodno sta prišla do kozolca, kjer sta v senu na tleh zaspala.
Ko se drugo jutro Janez zbudi, se tipa po obrazu, ker je bil ves razdrapan in tudi roke je imel ranjene. Križ ga je tudi močno bolel.
„No, šlova pijana, se ne misliš več zbuditi“, zakriči nad Jakobom ter ga. brcne s Škornjem v hrbet,
„Včeraj je bilo, kaj ?“
„Je, bilo je. Zagodrnja, Jakob, ko je tipal svoje visoko cenjene nedeljske hlače, ki so bile popolnoma mokre in blatne.
Bo, ali ne bo? — Bilo je!
Prvi ples.
(V spomin T. K.)
Soba je bila polna dima, tako, da se je videla sveča, brleča ob mrtvaškem odru, kot kresnica, ki se umika v poletni večer.
Ležala, je globoko pogreznjena v blazine in cvetje, da se je videl le o-
braz, droben in bled, in venec z belih cvetk na njenem Čelu.
Bele, drobne roke so nalahno oklepalo križec in vrh rožmarina.
Na obrazu, na ustnicali, ji je bil brati posmeh, skrivnosten, nerazumljiv . . . Morda je bila izražena v njem nada, vstala v poslednjem trenotku, nada v nekaj dozdaj neznanega . . .
Ko som zrl v ta obraz, izpit in izmučen od smrti, in smehljaj, ki je krožil okrog ustnic, zamislil sem se v o-ni hip, ko sem jo videl veselo in razposajeno na plesni veselici, in upadla mi je roka, držeča vejico, namočeno v blagoslovljeno vodo . . .
* *
*
Po zimi je bilo.
S prijateljem sva Šla mimo gostilne. — Zvoki godbe, petje in žvenketa^-nje kupic je donelo na cesto.
„Vstopiva“, dejal je prijatelj.
Sla sva. V sobi je bil dim in prah se je dvigal ter zagrinjal plešoče pare. Zazrl sem njo. Vsa zardela je bila, vsa razgreta. Sla je proti vratom mimo-mize.
„Gospića, nikar ne hodite na zrak! “ sem dejal. Nasmehnila se je in je šla ven. Ko se je vrnila, stopila je k meni ter dejala:
„Zakaj se bojite za mene?“
„Bila ste razgreta, gospica, in mrzel zrak, Škoduje!“
„Ah!“ — Sla je in se je pomešala med goste.
S prijateljem sva plačala in odšla. Med potjo pravi prijatelj:
„Dekle bo morda obžalovalo, da ni ubogalo tvojega nasveta.“
,D-aj Bog, da bi ne bilo tako! — Vsakemu sicer ne Škoduje, a ona je zelo mlada in zraven tega je to njen prvi ples.“
„Lahko, da je tudi njen zadnji!“ doda prijatelj. — Potem sva govorila o
drugih stvareh.
* *
*
Ne dolgo potem sem zvedel, da je zbolela; dobila je sušico. Upala je sicer, da ozdravi, a bolezen je napredovala. V začetku poletja je umrla.
Pokopal jo je prvi ples.
Kam in kod?
Kje je cilj moj ? Kje so vzori, za katere vnelo se — za katere zaplamtelo moje mlado je sreč.
Proč je srčnost, cilj je daleč ne dosežem ga nikdar.
Druzega naj zdaj si iščem jaz slabotna, plaha stvar.
Kam li vodi moja cesta?
Kam in kod se naj podam?
Bližam se razpotju .. . Gledam ... a za svojo pot ne znam . . .
P. A.
Na Poljano.
Na poljano solnčno, svetlo so priplavale meglice. Solnčne žarke so zastrle, liki temne perutnice.
In razširijo se sence po cvetoči mirni trati.
V temi cvetje hira, vene senc pa moči ni pregnati.
Razgled
Dne 17, februarja zvečer je po dolgi in hudi bolezni umrl avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Leksa Aehrenthal. Rojen jo bil leta 1854., študiral je v Pragi in v Bonnu na Nemškem, služboval pa pri poslaništvu v Parizu in v Petrogradu, kjer je bil tudi poslanik; leta 1000, je postal minister za zunanje zadeve. Njegov prednik grof Goluhovski je našo zunanjo politiko s svojo nedelavnostjo zavozil v popolno močvirje, Aehrenthal pa je bil podjeten in delaven mož. Za njegovega ministerovanja so se izvršile važne reči, pred vsem aneksija Bosne, vsled česar bi bilo prišlo skoraj do vojske, le previdnost in hladna razsodnost ministra Aehrenthala je preprečila prelivanje krvi. Težke skrbi so pa zlomile njegovo moč. Nam Slovanom Aebren-thal pi bil prijazen in ne pravičen. — Njegov naslednik je grof Berchtold, po rodu Češki velikaš iz Moravskega, a po svoji ženi je dobil ogromna posest-
V mo e srce hrabro, čilo so prispele misli tožne, misli težke, trudne bolne so zastrle upe rožne.
Žalost, tuga srce krije, duh utrujen vzdiha, toži.
Tožbe zgubljajo se v dalje a gorje se vedno množi.
P. A.
Čolničku.
(Prosto po hrvaški.)
Plavaj, plavaj čolnič,
V	kteri koli kraj,
Jaz ne bom te vodil,
Cilj ti sam si daj.
Kam te bo zanesla Tvoje sodbe moč?
Razpni jadra bela Plavaj dan in noč!
Vdaj se v voljo vetra,
V	voljo se valöv,
Vozi k sreči bolji,
Varnih me bregčv!
po svetu.
va na Ogrskem ter si je pridobil ogrsko državljansko pravico. V naši državi je navada, da je v skupnih zadevali eden minister Avstrijec, drugi pa Oger, ker je zdaj zunanji minister o-grski državljan, je odstopil skupni finančni minister Burian, in na njegovo mesto je imenovan Poljak Bilinski, Po rodu sta sedaj oba ministra Slovana, toda v njunem mišljenju je bore malo slovanskega duha. Burian je bil naduta madjarskd ničla in je napravil neizmerno škodo v Bosni in Hercegovini. — Na Dunaju bodo imeli letošnjo spomlad občinske volitve, ki so velikega pomena za celo državo. Rdeči prekucnili ip brezznačajni liberalci so sc združili proti krščanskim socialcem. — V Zagrebu, v Sarajevu, v Pragi in v Dubrovniku so se vršile zadnje dpi velikanske demonstracije proti madžarskim nasilstvom na Hrvaškem. — Na Madžarskem so razmere sila zamotane, Košutovci in Justh'ovi pristaši ne do-
volijo nove brambne (vojaSke) postave. — Italijani so morali zopet poslati vojakov v Tripolis, pa le ne morejo naprej. Te dni se je sešel italijanski državni zbor, kjer so vročekrvni Italijani z vznesenimi besedami proslavljali italijanska junaštva v Tripolitaniji. Ce bi bilo z besedami kaj doseženo, bi bili Italijani pač prvi narod na svetu! — Na Kita jskem je odstopila cesarska rodovina in se je proglasila ljudovlada,
vendar si je dosedanji cesar pridržal cesarski naslov in tako zmedam Še ne bo konec. Prvi predsednik nove Ijudo-vlade je .luanšikaj, Zinano je, da nosijo moški na Kitajskem kito, zdaj so si pa mnogi dali že kito odrezati v znamenje, da so postali — moderni. Po nekaterih krajib severo-zahodne Evropo in na Ogrskem so še zadnje tedne imeli hud mraz, dočim je bilo pri nas skoraj pomladansko vreme.
Orli.
Ptuj. Telovadni odsek »OreU v starodavnem mestu Ptuju se še precej giblje kakor se da in kolikor stanovske dolžnosti dopuščajo. V prostih urah telovadimo in imamo tudi posebna predavanja. Sodelujemo tudi v igrah, n. pr. v nedeljo dne 24. septembra 1911, smo pomagali v igri »Domen« v Narodnem Domu v Ptuju. Oglejte si sliko igralcev »Domna« na strani 75. Slika kaže vse igralce in pevke, tudi je še zraven par odličnih oseb ; vlovili smo še celo urednika iz Maribora od »Straže in Slovenskega Gospodarja!« Sedaj po zimi v nedeljo dne 28. januarja smo sodelovali pri igri »Občinski tepček«, pomagalo je igrati osem fantov »Orlov« v Narodnem Domu v Ptuju. Skupno sveto obhajilo smo imeli prvič v petek dne 8. decembra 1911 na praznik prečistega spočetja Device Marije, drugič pa v petek dne 2. svečana na praznik Device Marije na »Svečnico«. Oba-krati smo pristopili k sv. obhajilu kakor najbolj na slovesen način med sveto mašo z gorečimi svečami in višnjevimi traki. »Na »Svečnico« popoldan v »Narodnem Domu« v Ptuju smo Dih skoraj vsi fantje iz Orla pri občnem zboru Krčevinskega bralnega društva in Dekliške zveze, kjer je govoril vlč. g. Dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Tako se gibljemo in sučemo in bojujemo zoper ojstre nasprotnike vere in narodnosti. Bog nam daj svojo pomoč za nadaljno delovanje.
Brat »Višavski.«
Sv. Peter na Medvedovem selu. Naš Orel je imel 30. jan. svoj občni zbor po telovadbi. Predsednik župnik Gomilšek povdarja v pozdravu, da je naš odsek v drugem društvenem letu krepko napredoval, o čemur pričajo njegovi javni nastopi in napredek v izobrazbi. Tajnik Jernej Drofenik poda poročilo o delovanju. Odsek je imel 14 rednih članov in 3 pod-orne, telovadcev je bilo 11. Telovadnih ur je ilo 48, povprečna udeležba 8 na uro. Orodja ima: skakalnico in drog, kroje 4. Izleti so bili 4, predavanj je bilo 25, pri katerih se je razlagala »Zlata knjiga« in članki iz »Mladosti«. Odborovih sej je bilo 5, javna nastopa 2. Prvega je odsek priredil doma 21. maja. Udeležili so se ga tudi Orli iz Šmarja, Št. Jurja, iz Celja, Petrovč in Žalca. Nastopilo je 25 telovadcev,
od teh 10 domačih. Izvajali smo rajalne pohode in redovne vaje, bratje Savinjskega okrožja in iz Št. Jurja pa so vzorno telovadili na drogu. Po telovadbi je bil kratek shod, ki ga je vodil Jan. Hajnšek. Jernej Drofenik je pojasnil veliki omen telovadbe za telesno čilost, za vzgojo repke volje, prave pokorščine, reda in požrtvovalnosti. Al. Andrlič je opisal, kako je naš Orel izvrševal doslej izobraževalno delo. Govorili so še tudi zastopniki sosednih odsekov, Fr. Šuc in Jože Vehovar pa sta deklamovala dve himni Orlov. Ta prva naša lepa prireditev doma je pokazala ljudstvu, kako plemenite namene ima Orel. To so morali priznati tudi nasprotniki. Vdrugič smo javno nastopili, 11 na številu, na mladeniškem shodu v Žetalah 13. avg. Telovadba je zelo ugajala mladeničem. Jernej Drofenik je na shodu pojasnil, kako se Orli vnemajo za telovadbo, za izobrazbo in za delo za narod, Jože Vehovar pa je deklamoval »Pozdrav mladeničem Marijinih družb.« Mladeniškega shoda v Št. Jurju ob juž žel. dne 20. avgusta so se udeležili 4 naši Orli. Jernej Drofenik je govoril o pomenu telovadbe in orlovske organizacije, Jan. Hajnšek pa je razložil, kako se naj slov. mladenič poteguje za naše narodne pravice. Telovadnega tečaja v Šmarju 8. sept. se je udeležilo 8 naših članov, orlovske slavnosti v Petrovčah 10. sept. pa tudi 8, od katerih so 4 telovadili. Našega odseka zasluga je, da se je 11. jul. pri nas ustanovila tudi moška podružnica »Slov. Straže«. V odboru so sami Orli. Pri našem izobraževalnem društvu so Orli lani prečitali 181 knjig. To poročilo pač jasno priča o živahnem delovanju našega odseka. Blagajnik, Anton Strašek, je poročal o denarnem stanju in opomnil člane, naj bi letos redno vplačevali mesečno udnino. Na to je bil izvoljen sledeči odbor: Fr. Gomilšek, predsednik, Jožef Andrlič, tajnik, Jožef Brečko, blagajnik, Alojzij Andrlič in Anton Strašek odbornika ter Jernej Drofenik vaditelj in načelnik, ki nas z veliko požrtvovalnostjo že tretje leto uči telovadbe. Letos šteje odsek 14 telovadcev. Telovadimo dvakrat na teden. Oskrbeli smo meseca januarja trikratno izborno predstavo ganljive igre »Spoštuj očeta« in povzročili, da se je osnoval tudi pri Sv. Križu tik Slatine Orel, na katerega
ustanovni občni zbor bomo vsi pohiteli. Sklenili smo imeti vsak torek po telovadbi govorniške vaje. Živahno delujemo torej tudi v novem letu. Ker smo člani Marijine družbe ter se trudimo napredovati tudi v verskem življenju in v
krščanskih čednostih, smo prepričani, d^ bo Bog blagoslavljal tudi v bodoče naše delo da bo nam vsem v telesni in dušni prid, cerkvi in domovini pa v čast in slavo. Na zdar 1
Igralci pri igri „Domen“ v Narodnem domu v Ptuju.
Dekliški vrtec.
Ljubezen. Prosim, dovolite tudi meni malo prostora za par vrstie v dekliškem vrtcu. 'Odpustite mi moje na-pake, ker kot preprosto kmetsko dekle sem bolj vajena drugemu delu, kakor pa peresu, in let Še tudi no Štejem toliko, da bi mogla kaj povedati o.d starih časov. Pa saj pravijo ljudje, da mlad Človek tudi včasi kako pametno pove. In res, če malo pogledam po naših' društvih, posebno po naših dekliških zvezah, opazim marsikdaj kaj takega, da mi srce krvavi. Marsikatero našo mladenko sem že opazovala in spoznala, da nima prav nič smisla, da bi se poprijela kakšnega resnega dela; da bi se malo pobrigala za društvo ter pripomogla, da bi se to in ono izboljšalo in doseglo. Namesto, da bi
naše dekliške zveze napredovale in se vedno bolj razcvitale, žalibog, godi se ravno nasprotno, in temu smo krive največ mo dekleta same.
Drago mladenke, sedaj se glasi po svetu klic: orgatnizuimo se, v tem kli-cu se nam svita boljša bodočnost. Zato se moramo vnemati za skupno delovanje in za skupne ideale. Ako hočemo to doseči, se moramo zediniti, zatreti moramo v sebi najprej lastni napuh in uporno sebičnost; okleniti se s pravo, resnično, sestrinsko ljubeznijo. Ljubiti se moramo kakor prave sestre, druga drugi prizanašati in se milo soditi med seboj; kajti brez slabosti jii noben človek. Dokler nimamo medsebojne prave edinosti in resnične ljubezni, naša stvar ne more napredovati. Tudi malo
slčupnega "duha se kaže med nami, vsaka sama za-se, skupno, medsebojno delovanje nekateri naši mladenki Še na pamet ne pride, Z>ato nam je treba, da si na novo poživimo duha in veselje do napredka, in se z vso ljubeznijo oklenemo našega milega, slovenskega naroda. Vsaki slovenski deklici mora biti ime domovina Častno, vzvišeno, Čarobno in milo, skraitka, to je ime naše najvzvišenejše zemeljske ljubezni. Srce vsakega slovenskega dekleta naj bi Čutilo z besedami slovenskega pesnika, ki pravi:
Delo je veliko, treba je, 'da se ga lotimo vse, ki še gojimo vsaj nekaj u-panja, da 'tudi za slovenski narod Še ni vse izgubljeno, še ni vso prepozno. Na delo tedaj z združenimi močmi. Lepo Število nas je, oj zlate, slovepske deklice, Ce se lotimo pogumno posla, gotovo povzdignemo pri tako lepem Številu slovenski narod.
Zato vam kličem: Na delo s skupnimi močmi za naš slovenski narod, za naše slovensko življenje.
Srčne pozdrave vsem tovarišicam mladenka iz Šmarja pri "Jelšah,
Nevošljlvost -- škodljiv plevel. Sedaj že tretje leto prebiram „Naš Dom“, zlasti me zanima dekliški vrtec, v katerem nas razne prijateljice kaj lepo svarijo pred škodljivim plevelom ter nam priporočajo skrbno negovanje nežnih cvetk — lepih čednosti! Dasi sem neizobražena, vendar si dovoljujem tudi jaz nekaj napisati o zelo Škodljivem plevelu, nevošljivosti, iz katere pride potem obrekljivost, zaničevanje in sovraštvo.
Drage sestrice! Upam, da mi no bodete zamerile, Če vam pokažem tega Škodljivca v pravi luči. Nahaja se pogosto tam, kjer lahko največ škoduje, namreč v naših dekliških zvezah. So dekleta, ki so bolj nadarjena ter imajo več zmožnosti, da bi lahko nastopale ob raznih prilikah, na primer na zborovanjih dekliških zvez, s kakim govorom ali predavanjem; pa vendar se nobenkraft ali vsaj redkokrat oglase. In zakaj? Zato, ker jih začenjajo gledati druge nekako postrani, Češ, da se silijo naprej, ker bi vse rade veljale itd. DotiČnioam pa kaj takega niti na misel ne pride, zato jih tako govorjenje zelo žali ter radi miroljubnosti rajši vse opuste, kar silno škoduje vsem, Ker svojih koristnih nazorov ne spra^ vijo na dan. Zalibog, da se kaj takega zelo pogosto pripeti, zlasti tam, kjer so dekliške zveze Še-le nove in so dekleta še boječa ter še ne vajena javnih' nastopov; vsemu temu se morajo Še- ; le privaditi, da postanejo odločne. Torej, drage mladenke, proč s tem plevelom! Veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih!“ Tudi v tem oziru niso vsi enaki; enim je dal Bog poseben dar za to, drugim za drugo. Naša dolžnost, draga dekleta, pa je, da take tovarišice v njih delovanju podpiramo, ne pa, da jim s takim podlim govoričenjem jemljemo vse veselje do dela; ker le z močno medsebojno ljubeznijo in prizanesljivostjo bomo dosegle naš cilj. — Vse mile sestrice širne Slovenije iskreno pozdravlja
Francka Svetinjska,
Društveni
Vurberg. Naša »Dekliška zveza« je imela dne 2. svečana, na Marijin praznik popoldne po večernicah v stari šoli svoj mesečni sestanek m medsebojni poduk, pri katerem sp se mladenke navduševale med seboj za vedno večjo in vztrajno delovanje pri »Dekliški zvezi.« Pozdravila je došle članice, katerih je bila natlačena soba, novoizvoljena predsednica »Dekliške zveze« Pavla Krtfl-ova, ter jih je prav iskreno navduševala za vedno večji napredek v društvu v tem letu. Potem jih je nagovorila Malka
glasnik.
Minih, da bi zanimanje za »Dekliško zvezo«-vedno bolj rastlo. Ana Minih je govorila o nevarnosti plesa, češ, ples bode tako dolgo grešen, dokler bodo ljudje meseni ne leseni. Nadalje je deklamirala podpredsednica Marija Bez\ak pesem v »Pepelnični noči,« Jožefa Bom-bek »Domovini « K sklepu so nam č. gospo voditelj podali nekaj lepih', naukov” ter budi i dekleta za zanimanje do »zveze.« Da Bog, da bi njihove besede imele uspeh! Zdaj pa le draga dekleta, naprej! Pridruž te se nam vse.
katere še niste v naši zvezi, in ki ste vnete za dobro stvar, ter na veselo svidenje na pri-iiodnjem shodu.
Naprej, mladina v tej krajini Poprimimo se dela vse !
Čast Bogu, slavo domovini,
In veselje vurberški župniji!
Malka, tajnica.
Hoče pri Mariboru. Ker naša »Mladeniška zveza« vrlo napreduje, tako tudi me dekleta nečemo zaostati in smo si na Svečnico •ustanovile »Dekliško zvezo« s pomočjo naših vlč. g. voditeljev. Pristopilo je takoj 36 članic. V odbor smo si izvolile sledeče mladenke: Micika Čiček, predsednica, Lizika Vabič, podpredsednica, Rezika Hergouth, tajnica, Marija Krebs, knjižničarka, Evica Frangež, blagajničarka. Kako se bomo pa odsihmal imele, bodemo že poročale. Se-le rojena »Dekliška zveza« pošilja vsem drugim iskrene pozdrave.
Hočka mladenka.
Ptuj. Dne 11 februarja vršil se je prvi letošnji redni shod naše »Dekliške zveze.« Po •otvoritvi prevzame vlč. g. duh. voditelj besedo; govori o prepotrebni lastnosti vsake dekline
—	namreč o redu; dokazuje s primernimi vzgledi, koliko škode povzročuje nered in nasprotno v kolikor nam je v hasek rodoljubje. Drugo točko tvori nagovor predsednice Terez. Breznik, v katerem pozdravlja najprvo zboro-valke in goste v tej prvi letošnji seji; v daljnem krasnem govoru razmotriva govornica naše stališče napram sovražnim strankam, orisa dolžnosti zavedne krščansko-narodne mladenke, vspodbuja k delavnosti in pogumu, nasvetuje udeležbo izvanptujskih katoliško-narodnih prireditev, — omenja hvalno plodonosno delovanje Krediške »Dekliške zveze« —, čigar shoda se je bila pred kratkim udeležila. Navduševalne sklepne besedo so našle odmev v srcih vseh poslušalcev. - Kot tretja govori Marija Rašl o pravem in nepravem razveseljevanju tako prepričevalno in ognjevito, da je žela obče priznanje. Ana Lorenčič nadaljuje svoja izvajanja na polju vzgojevanja otrok; ko bi se sleherni ravnal po teh nam danih praktičnih vodilih, bi se moral pokazati tudi v zloglasnem Ptujskem okraju tozadevno preobrat na boljše.
—	Odbornica Erna Razlag naznanja navzočim sklepe odborove seje, nabavo prepotrebnih knjig: »Slovenska kuharica« in »Gospodinjstvo,« iz katerih se bo pri vsakem shodu predavalo, oziroma odgovarjalo na stavljena vprašanja od strani članic. V pouk in zabavo je bil šaljiv dvogovor: »Pust in Pepelnica,« katerega je zložila v vezani besedi članica Alojzija Kovačič; ta je potem sama prevzela ulogo »Pepelnice« med tem, ko je članica Ivana Horvat predstavljala »Pust.« Samo ob sebi umevno, da sta imeli obe igralki primeren Kostum. Prisrčen smeh in ploskanje od strani navzočih je kazalo, kako je vsem ugajal ta majhen a času primeren dramatičen prizor. Prihodnji shod se bode vršil 19. marca na Jožefovo. Gospod duh. voditelj ^ozdravlja prisrčno došlega gosta, članico »Dekliške zveze« od Sv. Lovrenca v Slov. gor., proseč jo, da izboči tam naš društven pozdrav.
Sklepno daje predsednica članicam še nekaj nasvetov. Z veselim klicem: »Na svidenje na Jožefovo!« zaključi se shod.	n. t.
Šoštanj. Naše mladinske zveze so imele v začetku tega leta svoje občne zbore. Dne 7. januarja je bil občni zbor Ml. Z. Izvoljeni so bili: Preds. Martin Koren, podpr. Jožef Koren, tajnik Ivan Žak, blag. Anton Veternik, odborniki: Martin Hrastnik, Miha Ravljen in Matevž Navodnik. — Dnč 14. jan. je imela D. Z. svoj občni zbor. Izid volitve je bil sledeči : Preds. Marija Golob, podpr. Roza Melanšek, tajnica : Jožefa Ravljen, odbor: Helena Koželj, Franca Hudournik, Marija Zajc in Marija Napotnik. — Tako smo začeli drugo društveno leto; skrbimo, da ne bo ostalo brez sadu, in sodelujmo pridno, vsak po svojih močeh.
Braslovče. Enakega dneva, kakor je bila nedelja, dne 11. feb. za braslovška in za dekleta iz raznih župnij Savinjske doline, še Braslovče niso doživele. Vršil se je namreč velik sestanek vseh vrlih in za dobro stvar delujočih savinjskih deklet. Shod, kateri se je pričel ob 3. uri popoldne in trajal čez 5. uro, je otvorila in v navdušenih besedah pozdravila vse navzoče predsednica tukajšnje dekliške zveze Trezika Šketa ter predstavila mladenkam požrtvovalno delavko na polju mladinske organizacije, govornico g. Pepco Senica, iz Šmarja pri Sevnici. Nastopila burno pozdravljena nam je, govornica v svojem govoru povedala toliko lepega, da njenih naukov ne smemo, pa tudi nočemo nikdar pozabiti. Jasno nam je predočila čednosti, katere se moraio razvijati med članicami dekliških zvez, namreč: edinost, vernost, deloljubje in ljubeznjivost; Svarila nas je pred slabimi — ničvrednimi časopisi, kateri so najhujši strup slovenski mladini. Bičala je stariše, kateri pošiljajo svoje otroke v ponemcevalnice. Priporočala nam je češčenje do preblažene device Marije, kajti le z njeno pomočjo bodemo postale zveste delavne članice dekliških zvez, vzor slovenski mladini in ponos slovenske domovine. Nastopile so še potem govornice, katere so v izbranih govorih vlivale v srce poslušalk pogum za nadaljno delovanje. Govorile so: Tuljana Ocvirk iz Št. Pavla pri Preboldu, Nežika Perc iz Celja, Marija Dimeč in Berta Partei iz Št. Petra, Nežika Košak od Sv. Martina na Paki in Zofija Lukman od Št. Jurija ob Taboru. Povzela je za tem še enkrat besedo slavnostna govornica g. Pepca ter se je v ljubeznivih besedah ločila od nas. Na to se je predsednica shoda prav prisrčno zahvalila vsem govornicam in sploh vsem mladenkam, katere so v tako obilnem Številu prihitčlč semkaj. Na to smo še zapele ljubko pesmico »Venček na glavi se« . . . ih vrnile smo se z veseljem v srcu na svoje domove.
Skale. Prejmi, mili Naš Dom, te vrstice iz peresa navadnega kmečkega dekleta. Res dolgo časa smo spale nekako zimsko spanje me Škalske mladenke v narodnem oziru ; pa tudi za nas je prišel dan narodnega prebujenja. V prvi vrsti se imamo zahvaliti našemu za vse dobro vnetemu prečastitemu gospodu kaplanu, duhovnemu voditelju Dekliške zveze. Lepo
— 78
Število se nas je združilo v tej za mlade ljudi prekoristni zvezi. Tu se bomo sedaj na poučnih shodih, medsebojnih pogovorih, potom lepega berila učile potrebnih in koristnih reči. Nekaj velja, kdor kaj ima, več velja, kdor kaj zna. Ta pregovor si dobro zapomnimo. Sedaj je najlepši čas, najlepša prilika, da si v naši zvezi pridobimo ono znanje, ki je potrebno, da bomo v bodočnosti lahko kar največ koristile svoji domovini. Sestrice drage! Pristopite mnogoštevilno, da, vse k zvezi in združimo se složno v njej in nadaljujmo svojo izobrazbo. Izobrazba nam je vsem zelo potrebna, delajmo dokler smo še mlade, zakaj iz mladosti se sklepa starost. Ako bodemo mladostni čas dobro porabile nam ne bode nikoli žal. Resničen je pregovor, ki pravi: srečna mladost, zlata starost, nesrečna mladost, blatna starost. Da smo res vnete za dobro stvar, se je spričalo 1. nedeljo svečana, ko smo vkljub slabemu vremenu prišle mnogoštevilno k prvemu sestanku. Govorila je Roza Rotnik o pomenu dekliške zveze, Štefka Doler je deklamirala »Slovenkam,« Fana Tomše »Domovini,« Berta Kovač »Mi mladi vstajamo.« Potem so govorili č. g. duhovni voditelj. Bog blagoslovi obilni trud in požrtvovalnost našemu č. gospodu. Drage mladenke, me pa napredujmo po teh krasnih navodilih, ki smo jih slišale. Pričakujemo v kratkem kaj sličnega.
Marica.
Sv. Vid pri Planini. Naj zopet nekoliko poročam o delovanju naše D. z. Četrto podučno zborovanje je imela D. z. 8. sept. s sledečim vspo-redom. 1. Pozdrav predsednice Nežike Kovač. 2. Iz Zabukovja je prišlo nekaj deklet, izmed katerih je govorila Pepca Kožuh, da moramo biti vztrajne v D. z. in tudi stanovitne v Marijini družbi. 3. Minka Tovornik dekl. »Slava slovenski domovini« 4. Franca Kranjc govori, kako moramo biti pokorne dušnim pastirjem in starišem. 5. Franca Pavline dekl. »Pri Mariji«.
6.	Tereza Bevc svari dekleta pred plesom.
7.	Vič. g. duh. vod. še prigovarjajo dekletom, da še naj pristopijo k zvezi, kar jih je tudi veliko ubogalo. Shod se zaključi s petjem. — Peto zborovanje je imela D. z. 22. okt. z vspo-redom. 1. Pozdrav predsednice. 2. Pepca Kožuh iz Zabukovja hvali mladenke, ki tako številno prihajajo k shodom. 3. Pepca Romih dekl. »Ave Marija«. 4 Ivanka Zakošek govori, kako dekletom prav pride, če se priuče pravega gospodinjstva. 5. Cilka Ocvirk dekl. »Glasni zvonček naše vesti.« 6. Malka Senica govori, kako se moramo izobraževati. Šesto zborovanje je imala D. z. 26. novembra z vsporedom: Jožefa Sevšek govori, kaka sreča je za nas, da imamo D. z., naj bi se torej te sreče dekleta poslužila. 2. Malka Kunsti dekl. »Jeftejeva prisega«. 3. Hedvika Tovornik govori o žganjepitju, naj bi se mu dekleta popolnoma odpovedale. — Sedmo zborovanje je imela D. z. 7. jan. 1912. z vsporedom: 1. Malka Senica, govori kako moramo v časti imeti naš slovenski jezik. 2. Minka Tovornik dekl. »Rabeljsko jezero.« 3. Apolonija Koprivc, kako moramo varovati najdražjo cvetko, nedolžnost. 4. Pepca Romih dekl. »Marijo ljubim.« 5. Jožefa Žveglič govori, da moramo tudi po
zimi delati in sicer z glavo. — Osmo poučno zborovanje D. z. 4. febr. s sledečim vsporedom. 1. Pozdrav predsednice. 2. Polonka Koprivc govori o nevoščljivosti med dekleti. 3. Cilka Ocvirk dekl. »Le k Tebi gori, o Marija«. 4. Franca Kranjc o pokorščini do starišev. 5. Julka Jaz-binšek dekl. »Naša sreča«. 6. Predsednica nas spodbuja, da moramo biti vztrajne v D. z. 7. Vič. g. duh. voditelj zahvalijo dekletom, da se tako rade udeležujejo teh zborovanj in izrazijo željo, naj še bodo naprej naklonjene D. z. Dekleta se pa tudi zavedajo tega, kajti pri vsakem poučnem shodu je društvena soba skoraj natlačeno polna, to je pač znamenje, da še naša zveza ne bo zaspala. Večkrat zapojejo tudi po zborovanju naše pevke pod vodstvom vlč. g. duh. vod. Na Štefanovo je priredila D. zveza igro »Fabiola in Neža«.
Poroča tajnica.
Vrpolje pri Vipavi. Delo naše Bogomil e v preteklem letu. V njenem okrilju so zbrane vse katoliško zavedne mladenke. Šej je imela 12, priredila je igro »Fabijola in Neža« ki je zelo lepo izpadla, sodelovala je pri igri »Krivoprisežnik« in Miklavževem večeru, imela je tri sestanke poučne vsebine in sicer z naslednjimi govori: Francka Lavrenčič o praktičnem kuhanju, Julika Kodre o nalogi in dolžnosti Bogomile. Marica Žvokelj o draginji in čebelici, Julka Kodre o praktičnem gospodinjskem knjigovodstvu. Sledilo je vsakikrat tudi več deklamacij in nazadnje tudi debata. Skupnega sestanka vseh dekliških odsekov se je udeležila naša Bogomila polnoštevilno, nastopila je tudi z govorom Francka Lavrenčič. Naloga katoliškega ženstva v apostolskem delu. — Na razpolago imamo razne mladinske liste, naročili smo tudi več poučnih in praktičnih knjig. Na letnem občnem zboru Bogomile 28. januarja je pozdravila navzoče voditeljica Marica Žvokelj, tajnica Micka Lavrenčič je poročala o delovanju »Bogomile. Knjig se je prečitalo nad 700, blagajničarka je poročala, da so članice redno plačevale. Nato je sledil govor Francke Kodre »Izobrazba srca in volje in o požrtvovalnosti, s katero moramo vzgajati mlajše članice v ljubezni do Boga in domovine. V odbor so zopet izvoljene dobre in pridne mladenke. Po zaklju-čitvi smo se razšle s sklepom, da moramo naše delo še bolj poglobiti, še bolj se približati našemu cilju.
Za vero dom in cilje naše svete Na delo! krepko vse mladenke vnete delajmo za Bogomile rast njen napredek, skrb, nam bodi, naša čast 1
Mnogo pozdravov iz lepe vipavske doline sestricam v zeleni Štajerski!
Pliberk na Koroškem. Dolgo se že goji misel, da bi se vse poštene slovenske mladenke liberške okolice združile v močno zvezo, v ateri bi se izobraževale. A do danas je še nimamo. Čas bi pač bil, da si jo ustanovimo. Zato Vam kličem: dekleta združimo se! Saj je vse na nas ležeče, samo malo več edinosti in ponižnosti nam. bede treba. So nekatere mla-
— 79
denke, ki bi rade bile povsod prve, kjer gre za čast, pri delu pa ne ganejo mezinca. Vsled needinosti in častihlepnosti so se nam doslej razbili vsi poskusi! Kako naj začnemo? Zberimo se določeno nedeljo popoldne, v prostorih izobraževalnega društva k sestanku, kjer se potem medseboj pogovorimo, kaj bomo storile zanaprej. Častiti g. Hornbök nam bodo.drage
volje pomagali. Ker nam je S. K. S. Z. obljubila, da vkratkem zopet priredi ženski shod, zato skrbimo, da bo takrat že ustanovni shod dekliške zveze. Ako pa same ne bomo delovale, pa nam vsi shodi nič ne morejo koristiti, četudi bi se jih priredilo deset. Toliko za danes, kaj več pa pri sestanku.
Okoliška mladenka.
Govorniške vaje.
Kako se obnašaj slovenski mladenič v boju zoper sovražnike kat. vere ?
Dandanes živimo v času velikih bojev, ki veljajo zlasti sv. kat. cerkvi in katoliški veri tudi med slovenskim narodom. Plevel ma-lovernosti in nevernosti je iz tujine prišel in se zarasel tudi po naših krajih. Da ga izru-vamo v ta namen, je treba veliko boja; da naš narod tudi v bodoče ohranimo krepko veren, je treba velika dela. Ne strašimo se tega boja in tega dela slovenski katoliški mladeniči! Da dosežemo vzvišeni namen, moramo brezobzirno preganjati veri, cerkvi in ljudstvu nasprotne časopise, moramo od njih neprestano odvračevati ljudi. Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si. Silno zla povzroči protikatoliški časopis, protiverska knjiga. Proč s tem plevelom, s to kugo iz srede našega ljudstva! Proč s strupenim Štajercem, proč z našimi liberalnimi listi! Poleg časnikov in knjig nam v verskem oziru posebno škodujejo liberalna in nemšku-tarska društva. Kakšen cilj imata Stidmarka in šulverein ? Vzeti nam hočeta zemljo, jezik, in vero. Kakšen cilj imajo liberalna društvu ? Naš narod pred vsem odtrgati od cerkve. Liberalci torej podpirajo nemškutarje: oboji hočejo, da naš narod izgubi živo katol. vero. Mladeniča, odkrivajmo razlagajmo našim ljudem, kakšne namene Imajo naši obojni nasprotniki in neustrašeno podirajmo z našim delom njih pogubno delo! Slabi ljudje v fari hočejo dobre mladeniče pridobiti za se, jih skušajo pokvariti. Tovariši, tega nikdar ne dopustimo. Vsi za enega, eden za vse! Nobeden se nam ne sme izgubiti v nasprotni tabor. Navadno so gostilne nasprotnikov tisti kraji, kjer se zbirajo nasprotni agitatorji, kamor skušajo pridobiti naše ljudje. Svarimo vsepovsod tovariše in naše ljudstvo pred takimi gostilnami, pred raznimi gostilniškimi psovalci cerkve in naših duhovnikov. Mi ne smemo dobri biti samo za sebe, temveč moramo skrbeti, da ostanejo dobri, verni tudi drugi. Vidite: nasprotnik ni zadovoljen sam s seboj, ampak hoče imeti prej ko slej kar največ enakomislečih. Tako delajmo tudi mi! Pridobimo vsakogar, ki še ima iskrico ljubezni v sicu za Boga, za našo katoliško stvar, prepričajmo ga z jasnimi dokazi, da je resnica doma le v kat. cerkvi, in da bo naša bodočnost le tedaj srečna na zemlji in v večnostni, če bomo vedno ostali zvesti katoličani ne samo po krstnem listu, temveč tudi po življenju. Treba je, da našim ljudem brez usmiljenja odkri-
vamo pregrehe, zlobo, pokvarjenost in nevednost naših nasprotnikov, da naši ljudje spoznajo volkove v ovči obleki, ki ob kakih volitvah tolčejo na svoje prsi: češ, smo tudi verni, sicer pa komaj parkrat na leto vidijo cerkev od znotraj. Taki ljudje ne smejo voditi našega-ljudstva. Taki ljudje ne smejo županovati po naših občinah. Kakor imamo že skoraj same kat. poslance, tako moramo dobiti vedno več kat. županov in obč. odbornikov. — Sv. cerkev je naša najboljša mati, bodimo ji Slovenci najboljši otroci. Mi pa, dragi mladeniči pomagajmo našim vrlim očetom, da vsi skupaj zmagamo' povsod protikatoliški liberalizem in protiversko nemškutarijo, da bo ves slovenski narod res katoliški narod. Tovariši, danes se navdušimo za ta sveti boj, za to sveto delo. Sveta stvar, za katero se borimo, pa nam je porok da bo končno, ako vstrajamo, povsod zmaga naša, kar daj Bog in Marija.
Učimo se vzgojevati sebe in druge!
Drage sestrice!
Vsakdo mora priznati, da naša dekliška organizacija krasno vnapreduje. Vedno več je naših somišljenic: Če bi danes hotele navesti skupno število, bi našle, da nas je gotovo nad 4000 organiziranih mladenk v »Zvezi slov. deklet na Štajerskem«. Ta napredek je kaj vesela prikazen. Če pa natančneje pogledamo v naše čete, pa bomo našle marsikaj, kar ni vesela prikazen, nego velika pega. To stran le preveč zakrivamo, kar pa ni prav. Ne samo dobre, temveč tudi svoje slabe strani moramo poznati. Najdene pogreške pa moramo odstraniti po temeljiti samovzgoji. V naših vrstah je preveč lahkomišljenosti. Kolino besed se izgovori, koliko dejanj izvrši, pri katerih nič ne mislimo na posledice. Koliko še je sestric, ki se posmehujejo našemu delu, ki mislijo, da je mladenke največja sreča lišpanje, dopadanje, razveseljevanje in občevanje z nravno pokvarjenimi ljudmi. Proč s to pogubno lahkomišljenostjo! Bodimo resne že sedaj, kako važno ulogo igra ženstvo v narodnem življenju in kolika sreča je za narod pridno, resnobno, pošteno in navdušeno ženstvo. Pri našem delu opažamo silno veliko vihravosti, nestanovitnosti, kar močno ovira pravi napredek. V trenutku se vname marsikatara od nas, kot plamen slame vspla-pola ogenj njenega navdušenja, da se prav tako kmalu zopet poleže. Kaka besedica, kak neuspeh, ali užaljeno samoljubje: pa ti vrže
vse na stran. Prej nad vse vneta naenkrat sovraži naše delo ali pa postane čisto malomarna. Takih vihravih mladenk se pač ne more veseliti ne cerkev ne domovina. Treba nam je več značajnosti, stanovitnosti. Kar je dobro, tega se oklepajmo vkljub vsem težavam. Nobena reč naj nas ne premore, da bi našemu izobraževalnemu in vzgojevalnemu delu obrnile hrbet. Vzgojimo si krepko, odločno in vstrajno voljo, da bomo vsikdar značajne Slovenke. Marsikatera le preveč misli, kaj bo danes, jutri, pa vse premalo, katerih lastnosti ji je treba za bodočnost. Prav je, da snujemo načrte za bodočnost, ali temelj je tu poglavitna stvar. Je podlaga trdna, primerna, vsestranski preudarjena, bode tudi poslopje bodoče sreče trdno, nezrušljivo. Resnobe, značajnosti in čednostnega življenja se moramo naučiti v šoli samo vzgoje. To delo nam je vsem potrebno. Vzgojujmo torej z vso vnemo same sebe, da postanemo krepostne, plemenite mladenke sposobne za bodoče naloge, za katere nas je Bog odločil. Ako bomo v vsakem oziru vzgledne mladenke, bomo lahko z besedo in z vzgledom vzgoje-vale tudi druge in vnemale za lastno srečo in za versko narodno delo. Pred vsem se trudimo, da bomo v besedi in obnašanju ponižne. Več znaš, manj se prnašaj, bolj ponižna bodi
in rada s svojim znanjem drugim pomagaj. Naj večji učenjaki so navadno najbolj skromni ljudje, prazne glave pa dvigajo po koncu pre-vzetneži, bahači. Bodimo požrtvovalne. Ne bojmo se dela za dom naš, za sebe in stariše, pa tudi ne dela za cerkev in domovino. Me občudujemo požrtvovalnost nasprotnikov za njih pogubne namene, bodimo torej me stokrat bolj požrtvovalne za ohranitev naših svetinj. Ne delajmo nikdar za hvalo, temveč za to, ker narod potrebuje našega dela. Kjer se gre za naše dobro ime, kjer se gre za ugled in pravice našega naroda, tam ne poznajmo nobene ponižnosti, nego bodimo junaško odločne. Imejmo usmiljeno srce do staršev, bratov in sester, do vseh trpinov. Usmilimo se rade vsakčas zlasti največjega trpina: slov. naroda. S tihim sedanjim in bodočim delom postanemo njegove najboljše tolažnice in gotove rešiteljice. Tako ravnajmo in z besedo in vzgledom svojim bomo rešile na tisoče tovaršic in jih bomo ohranile družinam in narodu. Vzgojujmo torej pred vsem sebe, da bomo lahko vzgojevale tudi druge. Ne pozabimo nikdar besed Slomšekovih: Kakor se mlado drevce nagne, tako bo rastlo staro drevo ; česar se človek v mladosti privadi, tega se starček odvadil ne bo.
Drobtinice.
Slovarček najnavadnejših tujk.
(Dalje prih.)
filozof = filozofij a, grška zloženka: los, sofia (modrost), prvotno ljubezen, teženje po modrosti. Filozofija je znanost, ki preiskuje najvišja načela in zadnje vzroke vsega, kar je. Filozof bi naj toliko pomenil kot modrijan, a filozofi včasih učijo tudi jako bedaste reči.
finance — od latinske besede finatio, financia, to pa od finis = konec, sklep, rok za plačilo ali plačilo samo. V 16. stoletju je beseda financa v nemškem jeziku pomenila goljufijo, v srednjeveški francoščini pa svoto denarja, zlasti državne dohodke. In ta pomen je prešel v vse evropske jezike ter znači sploh denarne zadeve zlasti državne.
fiskus = fiskalen, od latinske besede liscus = državni zaklad, tudi zastopnik državnega zaklada.
fizika, grška beseda = del naravoslovja, ki se peča z raznimi pojavi v naravi.
fiziognomija, grška sestavljenka: fisis = narava, gnome — spoznanje. Prvotno pomeni slikovitost, izraz narave, zlasti pa človekov obraz, kolikor je izraz njegovega duševnega stanja, zakaj na človekovem obrazu se kaže, kaj se v njegovi duši godi. Fiziognomija je znanost, ki iz potez v obrazu proučuje duševna svojstva. Zaključki te vede so pa zelo nezanesljivi.
fiziologija = nauk o živih telesih (grška beseda).
flanel — francoska beseda: mehka, volnena, kosmatasta tkanina, ki se rabi zlasti za spodnjo obleko, ker se lepo prilega telesu, varuje gorkoto, pije znoj in se lahko pere. Zlasti protinastim ljudem dobro prija
flegmatik — flegma:	hladnokrven
počasen človek, ki se lahko ne razburi pa tudi ne prenagli. Beseda je grška ter pomeni neki sok, o katerem so stan Grki mislili, da pri človeku povzročuje počasnost, lenobo.
fonograf, grška zloženka: fone = glas, grafo = pišem; je od Edisona iznajdena naprava, ki sprejema nase glas in ga zopet oddaje.
formacija, lat. beseda = tvorba. Će se n. pr. kje razkopa kak breg, se večkrat vidi, kako so plasti zemlje ali kamenja lepo druga na drugo zložene; to so formacije.
formalnost, od latinske besede forma. Formalnost je to, kar da stvari nekako lice in celotnost, dasi je včasih postranska reč. N. pr. sodnik mora vprašati zatoženca po njegovi veri, stanu, starosti itd., dasi mu je morda to vse že znano.
formula, lat. beseda: obrazec ali besedilo, v kateri se izrazi kak sklep ali nauk.
f ur i j a, latinska beseda = besnost, oseba, ki rada razsaja in besni.



Ustanovljena 1. 1885.
0
0
Trgovina
tiskarne sv. Cirila
Maribor, Koroška cesta 5
je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča:
( ___________________________
hancelijski, honcepni, p pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in :: barvani papir. :: Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali pol ušli nje vezane. ](
Štambilje pečatniki eignete, (Siegelmarken) za urade in
privatne
Trpovci
zvršuje se
v najkrašem času.
n prepro-
dajalci imajo en gros-cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Uredniški pogovor.
Veß razsodita in poguma.
Vojak so mora dolgo in vsestranski vaditi, 6e hoöe biti v pravem pomenu vojak in v resnem času nevarnosti kos svoji nalogi. Ni dovolj, da zna vihteti z mečem in dobro ciljati s puško, prekinjati ga mora tudi vojaški duh, ponosen mora biti na svoj stan, imeti mora pogumno srce, pa tudi bistro glavo, da pravočasno spozna sovražne zanjke in ne verjame lahko-mišljeno prijaznim besedam.
Ce pogledamo naše čete, ki se bojujejo za verske in narodne svetinje, bodisi zrelih mož in žen, ali brhkih mladeničev in mladenk, zapazimo v marsikaterem oziru vrline in napredek, a marsikaj je Še tudi pomanjkljivega. Opozorimo danes le na dve napaki, ki morata sčasoma izginiti iz naših vrst. Prva je: mnogi naši ljudje Še vse preveč verjamejo nasprotnikom, liberaJcem, nemčurjem in, socialnim demokratičnim prekucuhiom. Stari francoski brezverec, izprijeni Volter, je nekdaj rekel: „kažite, prijatelji, lažite! Nekaj le ostane.“ Tega pravila se držijo tako liberalci kakor nemčurji in socialni demokrati. Tu izblekno kak škric kako budalost, in to velja kakor sv. pismo. Z nekim svetim strahom si ljudje od ust do ust šepetajo: gospod oštarijaš so rekli, gospod žandar so rekli, gospod sodnik, dohtar itd. Dru-gokrat prinese „Štajerc“ ali „Narodni List“ kako raco, in ljudje, ki se jim sicer gnjusita oba lista, majajo z glavami, češ, tam se tako bere, in zopet gre tista budalost od ust do ust. Nekateri ljudje poberejo vsako cunjo in smet na cesti. Tako nastane lahko zmešnjava. Kjer se gre za kako važno reč, gotovo bodo vrgli nasprotniki kako kost, kako bedasto frazo, in to ljudje potem glodajo, izgubijo zaupanje do dobro stvari, in nasprotniki so dosegli svoj namen. Tako delajo n. pr. ob volitvah, proti domačim denarnim
zavodom, proti raznim prireditvam. Nekaj vzgledov: Nekje je bil napovedan socijalni tečaj, naši častniki so ga o-glasili, razposlala so se vabila. Liberalcem je bil to trn v očeh. Kaj storiti ? Prijeli so za laž in vrgli med ljudi novico: tečaj je odpovedan, ga ne bo! In našlo se je ljudi, ki so verjeli in niso prišli na tečaj. — Na Murskem polju se pripravlja v Veržeju salezijanski zavod z gospodarsko šolo. Pred kratkim je celjsko liberalno trobilo lagalo, da ne pridejo salezijanci, ampak portugalske nune. „Straža“ jo to neumnost sicer takoj okrcnila, a lahkoverne in dobre duše so vendar resno povpraševale:	ali res pridejo na
Mursko polje portugalske nune? Na tako bedasto lahkovernost računajo nasprotniki, ko n, pr. ob volitvah beganju ljudi, češ, kaj boš tega volil, Če je pa umrl! Svoj Čas so n. pr. liberalci begali ljudi, da je dr. Korošec, duhovnik, — ločen od svoje Žene!
S to babjo lahkovernostjo je navadno združena malodušnost. Ljudje se dado takoj zastrašiti, n6 upajo si na dan s svojim prepričanjem. Vsak lopov predrzno oznanjuje svoj krivi e-vangelij, a pošteni ljudje stoje včasi kakor božji voleki in se ne upajo postaviti, ob Času nasprotovanja in po-skušnje zbegpejo in se poskrijejo v mišje luknjo.
Ali ni tako? Zanaprej pa ne sme biti tako! Evangelij pravi: Bodite priprosti kakor golobi, pa zviti kakor kače. Priprosti, pošteni, čistega namena, resnicoljubni; zviti: ne v slabem pomenu zvijačnosti in zavraitnosti, ampak previdni, razsodni, modri, ne pa bebci, k,i so dajo vsakemu norcu voditi za nos. Na neumnost upirajo nasprotniki svoje uspehe, mi pa hočemo več Inči.
Torej več razsodnosti in poguma v naših vrstah
Želi
Urednik.