UpravniStvo; Ljubljana, Knafljeva a — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon it 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L LJublfaim, nefldja_7. maja I939 Cena t Ma Ishaja /s&k dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno i Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, 3122, 3123, 3124, 3125, 5126; Maribor, Grajski trg fit. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica fite*. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Stopetdesetletnica francoske revolucije Francija proslavlja te dni 1501etni-eo začetka onega silovitega razmaha francoskega naroda, ki je znan v zgodovini človeštva pod imenom velike francoske revolucije. Veliki prevrat, ki je imel za posledico, da so se za Francozi tudi vsi drugi evropski narodi, ta nekoliko prej. oni nekoliko kasneje, ta z naporom vseh svojih moči, oni v mirnem postopnem razvoju otresli nesodobnih in okorelih spon srednjeveškega fevdalstva. je delo francoskega naroda, ki je ž njim odprl človeštvu novo dobo civilizacijskega in kulturnega razmaha. Kar je veliki prevrat prinesel dobrega, je že davno postalo svoiina vsega človeštva, izrod-ki slepega uničevanja in besne krutosti. ki so spremljali tudi francosko revolucijo kakor toliko drugih, so v glavnem že pozabljeni in ne morejo več zasenčiti pozitivnih strani tega vseobčega upora francoskega in za njim tudi drugih narodov proti preživelemu srednjeveškemu tlačanstvu. Dandanes se nam zdi skoro neverjetno, da je kdaj kje kak narod moral prenašati tako silne strahote, preden si je sam iz lastnih sil skoval svobodo in odrešenje. Ravno v Franciji d od konec 18. veka je bil fevdalec preko vse dopustne in pametne meje napel lok zatiranja, zato je bila tudi ljudska reakcija tako silna, besna ter naravnost strahotna. Francoski tlačan tiste dobe je doslovno umiral od gladu, hranil se je s travo in z lubjem, omagoval pod prekomerno tlako in pretiranimi dajatvami, dočim so njegovi gospodarji razvili razkošje, da so v tem pogledu skoro presegli iz zgodovine starega in srednjega veka znane orientalske mogotce. Zaradi slabega gospodarstva z državnimi dohodki ie prišla država na rob propada, državni dolg je dosegel za takratne razmere nezaslišano višino. polom je bil na vidiku in spoznanje, da tako gospodarstvo vodi v ne-minoven narodni pogin, je vzpodbudilo francoski narod k obupnemu odporu. Iz enostavnih nemirov, kakršni so bili na dnevnem redu v vseh pokrajinah. se je zaradi neuvidevnosti plemstva. polovičarskih ali brezsmiselno krutih odredb in -prijemov vlade, razvil odločen in enoten upor tako zvanega tretjega stanu proti plemstvu, ki je imelo v rokah vso moč in vse premoženje. Tretji, meščanski in kmečki stan je stopil na plan, zavedel se je svoje važnosti in svoje sile ter dal grmeč odgovor na vprašanje: kaj je tretji stan? Odgovor se je glasil: Tretji stan je vse. on je nacija. Ob tej ugotovitvi je počila tedanja politična stavba. Sproščeni galski duh je začel iskati nove oblike za državno življenje, ko se je prejšnji red zrušil pod pritiskom narodnih množic. Te so imele celo vrsto intelektualcev voditeljev, med katerimi je bil cvet francoskega razumni-štva. zato upor ni ostal upor nevednih tlačanov, marveč se je kmalu razvil v usmerjeno gibanje za dosego člo-večanskih pravic. Ves svet je pazljivo in presenečeno prisluhnil besedam, ki so donele z mnogobrojnih ljudskih zborovanj v Parizu in drugih francoskih mestih. Proglasitev človečanskih pravic, ki jih je francoski narod hotel priboriti za vse narode sveta, je zmagoslavno prodirala povsod in krepko odmevala v srcih onih narodov, ki so bili še povezani v spone nesodobnega fevdalstva. Nov evangelij o svobodi, enakosti in bratstvu se je širil od Seine med vse narode in srca množic so radostno vztrepetala pri misli na bližnjo zarjo. Zgodovinski razvoj je pokazal, da pričakovanja narodov niso bila prazna. Iz obupnega kaosa, ki je nastal v Franciji po razbitju reda, so se iz grozot, pokoljev in krutosti vsake vrste začeli kazati prvi obrisi bodočega ljudskega državnega sožitja. Revoluciji je sledila eksplozija. Francoski narod je v naslednjih desetletjih s svojimi vojnimi prapori raznesel pridobitve vsenarodnega razmaha preko svojih meja do skrajnega vzhoda Evrope globoko v srce tedanje Rusije. Armade francoske republike so mnogim narodom priborile svobodo in še ko je na čelo francoskih čet stopil genialni Korzičan, so njegove vojske tudi pod cesarskimi prapori povsod oznanjale blagovest svobode. Tudi našo ožjo domovino je desetletja po izbruhu zajel val te mogočne ekspanzije francoskega naroda. Pred 150 leti je francoski narod polagal temelje za novo preobrazbo življenja na naši celini. Iz nepopisnega trpljenja, iz splošnega razvala in iz borbe vseh proti vsem je vzrastel žlahtni sad svobodnjaštva, ki je postopoma zdrobil verige večini evropskih ljudstev. Francoski narod, ki je dal svetu in človeški omiki toliko velikih duhov, si je tudi kot celota za vse čase zadolžil vso Evropo, ko je ponižane Po suetu upajo, da se bo spor za Gdansk še mimo rešil Povsod poudarjajo zmernost govora poljskega zunanjega ministra — Pogajanja med Nemčijo in Poljsko so še vedno mogoča - Italijanski nasveti Poljakom London, 6. maja. c. Poljski zunanji minister se ne more pritoževati zaradi odmeva, ki so ga izzvale njegove včerajšnje izjave v Londonu in Parizu, a tudi drugod. Angleška in francoska javnost od skrajne levice do skrajne desnice pozdravlja njegov nastop in ga hvali zaradi zmernega tona, a kljub temu velike odločnosti, ki jo je dokumentiral v svojem "ovoru. Tako v Parizu kakor v Londonu prevladuje sedaj prepričanje, da so vrata za pogajanja še vedno odprta in povsod upajo, da Hitler ne bo opustil te prilike, temveč da bo vrata še bolj odprl. »Times« poskušajo danes z vsemi silami zabrisati zmedo, ki je nastala zaradi članka, ki ga je list pred par dnevi objavil o Gdansku. V svojem današnjem uvodniku naglasa list, da je bil govor zunanjega ministra odločen, toda brez vsake provokacije. Poljski zunanji minister je jasno utemeljil, zakaj Poljska ne more spremeniti svojega stališča glede Gdanska. Vsa angleška javnost mu mora pritrditi, ko je rekel, da se Poljska ne bo dala zapreti, ker sta Gdansk in »koridor« življenjska pot Poljske v svet. Članek zaključuje z besedami: Če pride zaradi tega do vojne med Poljsko in Nemčijo, potem ne bo mogoče preprečiti splošnega konflikta. Pred francosko javnostjo se je Beck zopet rehabilitiral kot diplomat. Njegov govor je naletel na vsestransko odobra- vanje. Listi pravijo, da je Poljska na usta svojega zunanjega ministra brez vsake provokacije pojasnila svoje stališče in izjavila svojo pripravljenost za pogajanja, kakor to zahteva čast velikega naroda. Italija zavzema še vedno rezervirano stališče in le indirektno govori o preveliki poljski občutljivosti. Razume se, da najde nemško stališče v Italiji mnogo zagovornikov, toda z nobene strani ne priporočajo Nemčiji nasilne rešitve nastalega spora. Tudi po Beckovem govoru podčrtavajo v Rimu še prijateljske odnošaje Italije do Poljske in se izogibajo vsake ostre besede napram Poljski. Spominjajo pa Varšavo na to, da je baš po osebni intervenciji Mussolinija in Hitlerja pri razdelitvi Češkoslovaške brez borbe dobila tješinsko okrožje in skupno mejo z Madžarsko. Italija ne zahteva od Poljske kake posebne hvaležnosti, smatra pa za primerno, da jo spomni na te dogodke. V Berlinu se omejujejo zgolj na trditev, da je Poljska sedaj že drugič po dogodkih meseca marca zavrnila roko, ki ji jo je nudila Nemčija. Zato je brez smisla, če sedaj poljski zunanji minister, ki je »kapituliral pred nahujskano druhaljo in izdal sklenjeno pogodbo«, še govori o pripravljenosti za pogajanja. Nemški predlogi so bili, tako trde, tako zmerni, da so predstavljali naravnost privilegije Poljski. skega posredovanja Nade v Istočasne prijateljske stike Italije z Nemčijo in Poljsko — „Preizkušnja živcev" Pariz, 6. maja. o. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da se Italija prizadeva ublažiti nemško-poljski spor in da zato Nemčija ne bo kratkomalo zavrnila možnosti za nadaljevanje pogajanj, ki jih je ponudil poljski zunanji minister Beck. Ugotovljeno je bilo tudi popolno soglasje med Londonom in Parizom v presoji dogodkov, kar je prav tako razlog več. da se motri položaj z večjim optimizmom. Kljub temu računajo tudi s tem, da ne bo nobena stranka, niti Nemčija, niti Poljska prva pričela pogajanj in da bo zato nastalo med Nemčijo in Poljsko slično razmerje kakor obstoja sedaj med Italijo in Francijo. To bi v stvari pomenilo »preizkušnjo živcev«, ki bi se mogla zavlačevati mesece in mesece. Varšava, 6. maja. o. Po povratku nemškega poslanika Moltkeja v Varšavo menijo diplomatski krogi, da je tudi to eden izmed znakov, da Nemčija noče, da bi prišlo do popolnega prekinjen ja odnoša-jev s Poljsko. Sedaj je vse zanimanje poljskih politikov usmerjeno proti Italiji, ker menijo, da bo od razgovorov nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, maršala Göringa in generala Brauchitscha z italijanskimi državniki in generali odvisen nadaljnji razvoj evropskih dogodkov. Rim, 6. maja. AA. (Stefani). »Messaggero« komentira Beckovo izjavo in pravi, da je njegov govor takšen da dopušča možnost novih pogajanj, želeti moramo, pravi list da se sporno vprašanje miroljubno uredi v korist temljnih pravic obeh narodov. Beckova hvala v angleških listih London, 6. naja. AA. Reuter: Vsi današnji jutranjiki toplo pozdravljajo Be-ckov govor. V svojih uvodnikih hvalijo listi izjavo poljskega zunanjega m:nistra in poudarjajo, da je bila v bistvu čvrsta pa vendar zmerna in da je očitno stremila za tem, da napetost popu;ti. »Daily Mail« pravi, da g. Beck ni izzival, da je pa podčrtal dejstvo, da bo vsak poskus priključitve Gdanska trčil ob odpor vsega poljskega naroda. Beck je čudovito orisal poljsko stališče. Pokazal je odločnost, ne da bi izzival. Njegov govor je bil izraz čvrste volje naroda in konstruktivnega državniškega duha. ki noče biti samo negativen- Vprašanja, ki vise med obema strankama, se dado pametno urediti s pogajanji. Ta vprašanja niso vredna vojne, toda tisti trenutek, kadar bi jih kdo skušal spraviti s sveta s ?dlo, bi zadeva prenehala biti lokalen spor. Švedske sodbe Stockholm, 6. maja. AA. (Stefani) Švedski časopisi komentirajo govor poljskega zunanjega ministra Becka in poudarjajo možnost, da pride do novih pogajanj med in razžaljene spomnil njihovih pravic in človeškega dostojanstva ter s tem v njih dušah prižgal nado na boljše čase in jim vcepil duha upora proti, tla-čiteljem. Praznik francoskega naroda je zato v veliki meri tudi praznik ostalih evropskih narodov, ki so se opla-jali iz bistrega galskega vira. __ Poljsko in Nemčijo. Izražajo tudi upanje, da se bodo ta pogajanja končala s sporazumom, ki bi mogel miru samo koristiti. Lojalnost poljskih Ukrajincev Varšava, 6. maja. br. Finančni odbor sejma je imel danes daljšo sejo, na kateri je v celoti odobril znani zakonski načrt, po katerem bi se v znatni meri povečala pooblastila predsednika republike v finančnih in narodnoobrambnih zadevah. Na zakonski načrt so pristali tudi židovski in ukrajinski člani sejma, ki so še posebej v imenu svojih skupin izrazili svojo brezpogojno solidarnost s poljsko vlado za obrambo Poljske. Ostri napadi nemških listov na Poljake Berlin, 6. maja. AA. (DNB) Nemški listi ugotavljajo v svojih komentarjih o Beckovem govoru, da se ni posrečil Beckov poskus. da bi opravičil svojo najnovejšo politiko. »Berliner Börsen Zeitung« misli, da ima Beckov govor nedvomno velik pomen za poljsko notranjo politiko Beck je doslej višje cenil koristi države nad strankarskimi koristmi, zdaj je pa očitno kapituliral pred šovinisti v svoji domovini in tako padel na nivo tistih politikov, ki iščejo v sedanjih razmerah in v zastrupljanju sve- tovne atmosfere poceni popularnost ter_ to nastopajo proti Nemčiji. V nasprotju s trditvijo, da mu nemški predlogi niso bili znani, ugotavlja list, da je Poljska že 26. marca dobila nemški predlog. Berlin, 6. maja. br. Nemški tisk izredno ostro reagira na Beckov govor. Vsi listi objavljajo enotna poročila o prega j an ju poljskih Nemcev. Med drugimi vestmi pa objavljajo tudi informacijo iz Varšave, da letos bržkone ne bodo prišli v Nemčijo poljski sezonski delavci. Še lani je bilo v Vzhodni Prusiji in po drugih nemških pokrajinah 90.000 kmečkih delavcev iz Poljske. Nemški demanti o posvetu pri Hitlerju Gdansk, 6. maja. AA. (DNB). Glede na poročilo netke francoske poročevalske agencije, da so se predsednik gdanskega senata Greiser in pokrajinski voditelj Förster včeraj pripeljala v Berchtesgaden in se sestala z voditeljem rajha in zunanjim ministrom, smo izvedeli iz poučenih virov, da predsednik gdanskega senata zadnji teden dni sploh ni zapustil Gdanska in da se je šele davi odpeljal v Hamburg, pokrajinski voditelj Förster se pa že od začetka t m. mudi v Poren ju na zdravljenju. Nemška poročila o beguncih iz Poljske Marienwerder, 6. maja. AA (DNB) Od konca preteklega meseca se zgrinja iz poli- , skih obmejnih krajev v Vzhodno Prusijo i Sestanek z Mentre mnogo nemških beguncev. To Je posledica čedalje hujših poljskih izgredov. Tako Je samo v Marienwerder pribežalo v aprilu 260 beguncev z mnogo otrok. Od 28. aprila do danes se je to število pomnožilo za več ko 100 odraslih ljudi in skoraj za prav toliko otrok. Iz več nemških vasi ▼ koridorju Je zadnje dni pribežalo skoro vse nemško prebivalstvo. Begunce spravljajo začasno v začasno taborišče pri Marieo-burgu, čez nekaj dni jih bodo poslali na delo v Vzhodno Prusijo. Papeževo posredovanje ? Vatikan, 6. maja. br. Državno tajništvo za zunanje zadeve je zadnje dni dalo nekaterim nuncijem v glavnih evropskih prestolnicah navodila, za mirovno akcijo, s katero naj bi se odgovorni evropski državniki pridobili za miren sporazum med seboj Ln za ohranitev miru. že snočd je bil papeški nuncij v Berlinu Orsenigo pri Hitlerju v Berchtesgadnu in je imel ž njim v smislu omenjenih navodil daljši razgovor. Orsenigo pa je imel še posebno misijo. da bi posredoval pri Hitlerju za omi-ljenje napetosti s Poljsko. Predložil je Hitlerju tudi posebne predloge za ureditev nekaterih vprašanj, ki spadajo v konkor-dat z Nemčijo. Papeški nuncij v Parizu je imel prav tako že snoči sestanek z zunanjim ministrom Bonnetom. Računajo, da bodo tudi papeški nunciji v Londonu. Varšavi in drugod v smislu vatikanskih navodil intervenirali pri zunanjih ministrih prizadetih držav. ana titanu Razgovore sta imela včeraj ves dan - Nanašalo se ne le na poljsko-nemški spor, temveč na vse pereče zadeve mednarodne politike Milan, 6. maja. w. Nemški zunanji minister je prispel ob 11. dopoldne v spremstvu italijanskega poslanika Attolica v Milan, kjer ga je sprejel zunanji minister grof Ciano. Na poti v hotel Kontinental jima je množica prirejala ovacije. Prve razgovore sta imela Ribbccitropp in Ciano že takoj po prihodu v hotel nakar sta se odpeljala v mestno hišo, kjer .je Ciano priredil svojemu gostu obed. Po obedu sta nadaljevala svoje razgovore. Kot glavni predmet razgovorov nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z zunanjim ministrom Cianom označuje »Giornale d'Italia« naslednje: 1. Obkoljevalna politika Anglije in Francije proti kateri bosta nastopili obe ogroženi državi skupno z vsemi diplomatskimi, vojaškimi in gospodarskimi sredstvi. 2. Razvoj politike gospodarske obnove osovinskih držav ima ostati slej ko prej v skladu s skupnimi načrti ter mora stremeti po razčiščenju odnošajev z drugimi državami, zlasti v Podunavju in na Balkanu. 3. Solidarna zaščita italijanskih in nemških interesov v Evropi in izven nje, kakor sta jo definirala nedavno Mussolini in Hitler. V razgovorih torej ne bodo razpravljali samo o poljsko-nemških odnošajih, tem- Nadaljevanje obramfmifi priprav v Franciji Sklepi na seji vlade pod vodstvom predsednika republike — Nadzorstvo nad inozemskim tiskom — Obvezne protiletalske vežbe — Mirovna akcija Vatikana Pariz, 6. maja. br. Francoska vlada je imela danes dopoldne važno sejo, na kateri je sprejela vrsto izredno važnih narodnoobrambnih ukrepov. Sklepe je pre-zident Le'orun. ki je seji predsedoval, takoj podpisal. Seja je trajala od 10. do 12.45. O njej je notranji minister Sarraut izdal kratek komunike, v katerem omenja nekatere izmed sprejetih dekretov. Najvažnejši dekreti, ki jih je predložil predsednik vlade Daladier prezidentu republike v podpis, so dekret o kontroli inozemskega tiska, dekreti o obveznem pouku za pasivno obrambo proti letalskim napadom, o rekvizicijah za vojaštvo in o produkciji surovin za narodno obrambo. Dekret o kontroli tujega tiska se naslanja na zakon iz leta 1881. in daje notranjemu ministru pooblastila za ukrepe proti inozemskim listom, ki jih bo v bodoče mogoče tudi zapleniti, kolikor bodo vsebovali poročila ali članke, ki bi bili v nasprotju s francoskimi nacionalnimi interesi. Dekret o produkciji surovin za narodno obrambo pooblašča ministrskega predsednika in vojnega ministra Daladie-ra, da angažira ta narodno obrambo predvsem one rudnik» in tovarne, v katerih delo sedaj iz kakršnihkoli razlogov počiva, ter jih pod vojaška kosUneto fili- novi, kolikor bi bilo to v interesu narodne obrambe. Prezident Lebrun je podpisal tudi dekret o kodifikaciji dosedanjih 49 dekretov, ki se nanašajo na nezaposlenost. Vlada je sklenila, da bo posebej še proučila položaj nezaposlenih tujcev in podpore za nezaposlene. Od tujcev bodo take podpore prejemali le državljani onih držav, ki so sklenile s Francijo mednarodne konvencije, nanašajoče se na pobijanje nezaposlenosti, tako da se bo podeljevanje podpor v Franciji oslanjalo na načelo recipročnosti. Novi dekret o kodifikaciji norm glede nezaposlenosti pa obsega 170 členov in je razdeljen v 5 poglavij. Na seji je kcmčno zunanji minister Bonnet poročal o mednarodnem položaju in še posebej o dosedanjem poteku pogajanj s Poljsko, Rusijo, Rumunijo in Turčijo. Obvestil je ministrski svet tudi o angleških protipredlogih Rusiji, o katerih ga je malo prej informiral francoski poslanik v Londonu Corbin, ki se je ponoči pripeljal v Pariz. Bonnet je poročal tudi o akciji Vatikana, ld je dal vsem pape-škim nuncijem v glavnih evropskih državah navodila, da poskusijo ▼ okviru občih načel, na katera se opira cerkvena poBtika, posredovati pri odgovornih ©v-WJfeft dri&TOlkfli m ataaBites uba. več o vseh vprašanjih, ki se tičejo politike osi Rim—Berlin. Cilj ostaja süej ko prej obnova evropskega ravnotežja, ki je danes bolj kakor kdaj prej ogroženo s politiko, kakor prihaja do izraza v fraa-cosko-angleškem obkoljevanju. „Položaj je bolj nestalen, kakor nevaren" Rim, 6. maja. AA. (Stefani) O današnjem sestanku med italijanskim zunanjim ministrom Cianom ter nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom piše današnja »Informazione Diplomatica« poleg drugega tole: Kar se tiče predmetov, o katerih sS bosta razgovarjala v. Hibben trop in graf Ciano, v rimskih odgovornih krogih na-glašajo, da je teh predmetov mnogo in da vsi zahtevajo skrbnega proučevanja Mnogoštevilna vprašanja so bila že rešena, jih je pa še mnogo, ki jih je treba šele rešiti. Sedanji splošni položaj ni tako nevaren, kakor je nestalen. Zaradi tega je treba gledati na to, da se ta položaj skrlstalizira in da vse stvari dobe svojo končno in določno obliko, da bi se evropski narodi mogli mirno vrniti k svojemu rednemu dnevnemu poslu. Vsekakor ni odveč pripominjati, da po vtisu, ki ga imajo rimski odgovorni krogi, ni treba pričakovati nobenih senzacionalnih sklepov od milanskih nagovorov, ki pa bodo pripomogli k temu, da se bo os Rim - Berlin še bolj okrepila. Posebno pa bo ta sestanek spet zelo jasno pokazal, da os Rim - Berlin, kljub temu, da se je pripravljena braniti proti kakr-šnemukoli poskusu o'okoljevanja, ni el€^ ment vojne, pač pa orodje miru. Nemški veleposlanik zopet v Londonu London, 6. maja. AA. Nemški poslanik Dirks en se je vrniiil v London. Na postaji efca ga sprejela dva člana nemškega poslaništva. Dinksen sie je takoj odpeljal v nemško poslaništvo. Tudi pariški veleposlanik se je vrnil Pariz, 6- maja. br. Nemški posKtnöc grof Welczek se je dopoldne vrnil v Pariz. Na postaji so ga sprejeli nekateri višji uradniki nemškega poslaništva. Grof Welczek je bil, kakor znano, 17. marca po okupaciji češke in Moravske pozvan v Berlin. Njegov odpoklic se je tolmačil kot reakcija na enak ukrep francoske vlade. MNOŽICAM že gospodje — javno — bero »Jutrov« mali oglasnik, ker je pač res najuspefinejSa posredovalnica DAN E S 459 ponudb in povpraševanji Zahvala ministra GaSenca jugoslovenskemu tisku Odhod rumunskega zunanjega ministra iz Beograda I Beograd, 5. maja. AA. Rumunski veleposlanik na našem dvoru Viktor Cadere ie priredil snoči slavnostno večerjo na cast rumunskega zunanjega ministra Gafenca. Večerji so prisostvovali predsednik vlade in notranji minister Dragiša Čvetkovič, zunanji minister Cincar-Markovič, minister dvora Antič, apostolski nuncij msgr. Felice, turški poslanik Hajdar Ak-taj, nemški poslanik v. Heeren, angleški poslanik sir Campbel, grški poslanik Bibiča Roseti, francoski poslanik Brugere, šef kabineta rumunskega zunanjega ministra Pusca, svetnik rumunskega poslaništva Gebrescu. šef protokola zunanjega ministrstva Marinovič in svetnik zunanjega ministrstva Ilič s soprogami. Ob 23.30 je rumunski zunanji minister Gafencu odpotoval s posebnim vlakom iz Beograda v Bukarešto. Do meje ga je spremil rumunski veleposlanik na našem dvoru Cadere. Na beograjski železniški postaji so se od ministra Gafenca poslovili zunanji minister dr. Cincar-Markovič, pomočnik zunanjega ministra Milivoje Smiljanič, načelnik političnega oddelka Petrovič, šef protokola Marinovič. šef kabineta Sečerovič. turški poslanik Hajdar Aktaj, grški poslanik Bibiča Roseti ter veliko število predstavnikov domačega ln tujega tiska. Pred svojim odhodom je zunanji minister Gafencu dal zastopniku agencije Avale naslednjo kratko izjavo: »V svojstvu zunanjega ministra prijateljske države sem zelo ginjen tako zaradi izraženega zaupanja kakor tudi zaradi sprejema, ki sem ju bil deležen s strani jugoslovenskega tiska. V nenavadno ljubeznivih člankih, objavljenih ob priliki mojega obiska, vidim veliko zaupanje, ki mi ga izkazuje jugoslovenski tisk, ko piše, da sem za časa svojega potovanja po Evropi branil ne samo stvar svoje države, temveč tudi politiko neodvisnosti in miru vseh držav Balkanskega sporazuma. ki po svojih smcrn'cah in skiinnrm cilju združuje tudi Jugoslavijo in Rumu-nijo. Bilanca Gafencovega krožnega potovanja Bukarešta. 6. maja. b. Ob povratku zunanjega ministra z dolgega krožnega potovanja po Evropi, ki mu je nudilo priliko za temeljito izmenjavo misli z državniki vseh evropskih velesil in še nekaterih drugih držav, skušajo tu napraviti približno bilanco uspehov tega potovanja. V poučenih kro- gih zatrjujejo, da je Gafencu postopal po sistematičnem načrtu. Izhodišče njegovih zunanjepolitičnih prizadevanj j« politika ravnovesja ki pa je v sedanjem razgibanem mednarodnem položaju zelo oteikočena in kočljiva, to tem bolj, ker gre v nrmuinskeim primeru za ravnovesje med petimi velesilami im napram petim sosedom, katerih vsak zastopa posebna ZJimamjepolutična načela. Na več strami se pojavlja potreba po spre-membi dosedanjih pogodb, od nosno odnosa je v. Odnošaji s sosedi so v veliki meri odvisni od napetosti med velesilami, kar seveda precej omejuje svobodo romunske politike. Na drugi strani pa je velika prednost za Rumimi j o v tem, da se je razni pereči spori neposred no ne tiče i o. Rumiuinsiki listi so zlasti pozorno beležili Gafencov obisk v Rimu. Iz tega bi se dalo sklepati, da pripisujejo v Bukarests poeeben pomen italijanskemu posredovanju v Budimpešti, ki naj bi pomirjevalno vplivalo na madžarske reviziondstične zahteve. V ostalem pa se po pisanju Gafencovega organa »Timpuila« Rumimi j a ne želi enostransko vezati na nobeno stran. Sedanja jamstva so predvsem obrambnega zrtaiòaja in odgovarjajo neposrednim obrambnim potrebam države. Weygand v Bukarešti Bukarešta. 6. maja. AA. Generali Wey-garnd je bil snoči na večerji, ki jo je ▼ njegovo čast priTedi.1 francoski veleposlanik. Večerje so se udeležila tudi predsednik vlade Calimescu, vojni minisi er genera;! La-vescu, načelnik generalnega štaba Tenescu ter večje število višjih ofacirjenr. Mirovna politika Bolgarije Sofija, 6. maja. b. Vladni organ »Dnesw objavlja v zvezi z zaključkom Gafencove ga krožnega potovanja po Evropi ter s posveti ruskega diplomata Potemkina v Ankari in angleškimi diplomatskimi pobudami v južnovzhodni Evropi daljši, očitno inspirirani članek, v katerem poudarja. da misli Bolgarija po mnenju svojih odgovornih činiteljev uresničiti svoje nacionalne ideale samo z mirovnimi sredstvi in s pogajanji. Ta metoda predstavlja za Bolgarijo edino mogoče zadržanje, ki ustreza razpoloženju vsega bolgarskega naroda. Samo tako stališče razume danes povprečen Bolgar. Zato je pot Bolgarije slej ko prej samo pot mini. ralj in kraljica Anglije v Ameriko Na potu bo sta ostala šest tednov — Obiskala bosta Kanado ist Zedinjene države — Ogromne manifestacije ob odhodu iz Londona — Velik pomen potovanja London, 6. maja. br. Prvič v stoletni Zgodovini angleškega imperija sta angleški kralj in kraljica danes krenila na pot preko Atlantskega oceana, da obiščeta svoje podanike v kanadskem dominionu in prijatelje angleškega naroda v Zedi-n j enih državah. To je dogodek, ki mu v Angliji pripisujejo prav tak pomen, kakor na drugem področju angleškega nacionalnega življenja uvedbi obvezne vojaške službe. V angleški zgodovini skoraj ni precedenčnih primerov razen potovanj kralja Jurija V. v Indijo, ki je takrat silno ojačilo angleški prestiž med indijskimi narodi. Nedvomno bo podoben pomen dosegla tudi pot angleške vladarske dvojice v Ameriko. Še prav posebno pa je važno, da potujeta angleški kralj in kraljica preko Oceana v času, ko se trdi. da spričo mednarodne napetosti v Evropi tako potovanje iz političnih in diplomatskih razlogov ne bi bilo oportuno. Prav zato bo. tako poudarjajo današnji listi, v očeh ameriškega sveta toliko višje cenjeno zaupanje, ki se mu s tem potovanjem izkazuje. Skoro vsi listi posvečajo potovanju svoje uvodnike. »Times« ugotavljajo, da bo morda prav ta pot angleškega vladarja pomirila svet in mu vlila nove nade. da se oblaki na mednarodnem obzorju vendarle ne bodo zgostili v katastrufalno svetovno neurje. Odhod iz Londona je bil določen za danes dopoldne. Ze zjutraj so bile vse ulice od buckinghamskega dvora do vvaterlonške železniške postaje preplavljene po množicah ljudi. Dan je bil izredno lep in sončen. Manjkale so še cele tri ure do odhoda kraljevega vlaka v Portsmouth, ko so ogromne množice po londonskih ulicah že prepevale angleško himno, vzklikale vladarju in kraljici. Kanadi in Zedinjenim državam Odhod angleškega vladarja se je tako spremenil spričo spontanega razpoloženja londonskih množic v triumfalno pot. Kralj in kraljica sta se pripeljala na železniško postajo v spremstvu obeh svojih hčerk Elizabete in Margarete, ki sta ju spremljali do Portsmutha Na postaji so se zbrali kraljica-mati Mary, vojvoda Glouchestrski in Kentski v vojvodinjama. več članov vlade pod vodstvom ministrskega predsednika Chamberlaina. visoki komisar za Kanado, ameriški poslanik Ke-nedy ter zastopniki najvišjih vojaških iD civilnih oblasti. Prihod vladarja na postajo so prenašale vse angleške radijske in televizijske postaje. Slovo med člani kraljevske rodbine je bilo nad vse prisrčno. V Portsmouthu so vladarja sprejele spet nove množice ljudstva Zastopniki mesta so mu po starem običaju izročili ključe iz stare portsmouthske trdnjave. Skozi gost špalir množic sta se kralj in kraljica odpeljala v pristanišče in se takoj podala na parnik »Empress of Australia« Ob grmenju topov, tulenju siren, sviranju nacionalne himne in v viharnem vzklikanju množic ie ladja ob 15 dvignila sidra in zapustila luko v smeri oroti iugo/apadu. Nad ladjo je krožilo nekai eskadril angleških bombnikov, pred luko oa jo ie že pričakovala flotilia maniših angleških vojnih ladij ki je določena za spremstvo oreko Oceana. Angleška vladarska dvojica bo na no-tovaniu celih 6 tednov. Prepotovala bo 16.000 km V Kanadi in Ameriki se v glavnih mestih že zaključujejo priprave za impozantne sprejeme orvima zastopnikoma in poglavarjema britanskega imperija. Slovaki in Čehi - danes Dopisnik brnskih »Lidovih No vin« je Imel prošlo sredo zelo dolg razgovor s slovaškim propaga n i nim ministrom in poveljnikom Hlinkove garde, znanim šanjem Machom. Minister Mach mu je zatrjeval, da na Slovaškem ni nikoli bilo zagrizenih sovražnikov češkega naroda in da tudi sam, dasi separatist, nikoli ni bil proti Čehom. Odločno je zavrnil svoječasno ob-dolžitev, da je imenoval Čehe uši v slovaškem kožuhu. »Nikoli nisem izustil tako surovih besed na naslov Cehov«, je dejal Šanjo Mach, »bil sem pač proti praški politiki, toda o priliki proglasitve slovaške samostojnosti smo vsi brez izjeme iskreno naglasili, da zaradi tega ne mislimo prekiniti s češkim narodom naših dobrih kulturnih, gospodarskih in drugih stikov. Govorice o množicah Čehov, ki so baje zaprte v koncentracijskih taboriščih, so vseskozi izmišljene, Mi sploh nimamo takih taborišč, če Eavo tako imenujemo, vam lahko povem, da tam sede nekateri Madžari iz Nitre, ki so se zavzemali za prl-klopitev tega slovaškega mesta k Madžarski, dalje je nekaj krivcev iz marče-vih nemirov, seveda pa so zaprti tudi nekateri zaradi starih grehov. Ti so slabo »pravljali poverjeni jim denar ali pa so za- grešili kaj sličnega. Vem. pri Vas se govo ri, da smo zaprli vse prejšnje slovaške politike. toda kolikor mi je znano, sta dr. Derer in dr. Markovič v Pragi, tudi dr. Ivanka je tam, druge pa lahko vsak dan srečate svobodne na bratislavskih ulicah. Celo dr. šrobarja, ki je spisal znano knjigo, v kateri je na vso moč sramotil Hlinko. nismo zaprli, garda ga je celo čuvala pred ljudskim ogorčenjem, šrobar zdaj živi v Trenčanskih Teplicah. Nekateri slovaški evangeliki se čutijo zapostavljene ln so zagrenjeni, toda to ne bo dolgo trajalo, saj bodo morali kaj kmalu uvideti, da vlada med njimi in med katoliki ne dela prav nikakih razlik.« V nadaljnjem razgovoru Je Mach Se dejal: »Sidorjeva ostavka daje mnogo snovi za razne zle slutnje, toda popolnoma brez pravega razloga. Odstopil je sam po soglasnem sklepu vlade in vemo, da nam 2 njim nd treba računati kot z nasprotnikom današnje vlade. Kar se tiče Čehov na Slovaškem, je njih položaj že urejen, tako da se nimajo v ničemer pritoževati. Seveda so preživeli razne neprijetnosti, ali tudi to se bo prebolelo in najbolje bo pač, ako se te nevšečnosti z obeh strani čim prej pozabijo.« Beležke Ugotovitve Jugosloven-skega kulturnega kluba V credo je bila v Beogradu skupščina »JugosLo venskega kulturnega kluba», ki šteje okoli 20 odličnih beograjskih kuhanih delavcev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skupščini je predsedoval vseučiliški profesor dr. Erdeljanovid, navzočni pa so bili poleg drugih dr. Prvislav Grisogono, dr. Stefan Sagadin, prof. dr. Viktor Novak, prof. Miloš Trifunac, dr. Milan Budimir, univ. prof. dr. Lorenc, dr. Skerlj, dr. Ba-rič, prof. Elegovič, Izidora Sekulič, divizij-ski general v p. Boškovič itd. Sprejeta je bila daljša resolucija, v kateri ugotavlja Jugoslovenski kulturni klub, da je bilo načelo narodnega edinstva najmočnejše orožje v borbi za osvoboditev Jugoslovenov izpod tujega jarma. Občutek narodnega edinstva je bil tudi najbolj učinkovito sredstvo, da postanemo tudi politično en narod, kakor smo bili etnično že preje. »Jugoslovenska misel, pravi dalje resolucija, ni nikaka ovira, da ne bi računali s plemenskimi in pokrajinskimi čustvovanji kot posledicami naše večstoletne razdeljene usode Ne sme se pa s tem upoštevanjem škodovati občutku narodne celote, brez katerega izgublja vsaka država svoj najmočnejši temelj, a Jugoslavija bi izgubila značaj nacionalne države, ki je zgodovinska utemeljitev njenega obstoja. Dvajsetletne izkušnje so dokazale, da naša notranja ureditev ne zadovoljuje popolnoma vseh delov naroda tn države. Zaradi tega bomo pozdravili kot potrebno in koristno vsako akcijo, da se doseže sporazumna rešitev tega problema, tako da se bo čutil vsak Jugosloven za popolnoma enakopravnega in da bo zadovoljen vsak del naroda in države. Jugoslovenski kulturni klub je prepričan, da bo složni in zadovoljni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev onemogočil že v kali vsak poskus ogražati neokrnjenost državnih meja Jugoslavije, ki jo bi v celoti in vsako ped z enakim poletom ter z enako odločnostjo branili vsi sinovi celokupne jugoslovenske nacije.« Vera v lastno moč Beograjski tednik »Napred za narod« piše: »Jugosloveni ne smemo nikoli pozabiti na dejstvo, da se nahaja naša domovina na važnem križišču mednarodnih interesov. Zato moramo kljub trdni veri v mednarodno varnost in v podpisane pogodbe predvsem verovati v svojo lastno moč. V današnjih časih ni slabo Imeti z mednarodnimi pogodbami zavarovane državne meje. Vendar pa se moramo zavedati, da je lastna moč vendarle najboljše jamstvo za državne meje. Garancija za naše meje so naša miroljubnost, naša lojalnost do sosedov in prijateljev, naša zunanja politika, ki se ne ozira preko tujih plotov, toda največja in najbolj zanesljiva naša garancija je naša oborožena moč, naša narodna vojska, ki se še nikoli ni izneverila svojim nalogam in poslanstvu.« Vrednost svobode Glasilo narodnega delavstva »Nova pravda« objavlja uvodnik »Za svobodo«. V njem tolmači pomen svobode za države in narode ter pravi: »Vsestranska politična svoboda Je posebno v malem narodu neprecenljive važnosti. Mal narod mora imeti pojačen smisel za demokratične svoboščine, da zna vrednotiti svobodo naroda v svobodni državi. Svoboda je za življenski obstoj naroda enako sveta ln potrebna, kakor Je potrebna vera za pravilno moralno izživljanje človeškega rodu. Svoboda je malemu narodu isto kot mu mora biti evangelij vere, one čiste in nepotvorjene vere. ki narod dviga duhovno in moralno. Mnogo delavske krvi je bilo prelite na barikadah za svobodo. Delavec in kmet sta nosila križ na Golgoto, da odrešita narode.« Koroški Slovenci in nemška populacija Pod naslovom »Zavedni Slovenci — dobri državljani« piše celovški slovenski list o populacijski politiki Velike Nemčije in naglaša, da je dolžnost Slovencev, da podpirajo državo pri njenem prizadevanju na tem področju. List pravi: »Velika Nemčija poudarja v takozvanih niirnberških zakonih potrebo po zdravih družinah, s podporami in posojili pospešuje mlade družine, z raznimi ugodnostmi pospešuje zlasti mnogoštevilne družine Državni in strankini voditelji vedo, da je nemški narod v nevarnosti, da se pomakne med starikava ljudstva in da izgubi voljo do življenja. Država pač predobro ve. da o bodočnosti naroda ne bodo odločevali topovi in armade, marveč mnogo-brojno in zdravo potomstvo Zato klic po otrokih v Veliki Nemčiji! Mi Slovenci smo mlad narod, mlajši od Nemcev. Se vedno je v osrčju naših družin otrok kot najvzornejši blagoslov, naše vasi nikjer še ne izumirajo, materinstvo je v našem rodu še visoko v čislih. Slovenski narod pozna dostojanstvo rastočega nerojenega in rojenega življenja Zato iz naše narodne biti podpiramo državo v njeni populacijski politiki.« češka „stirile tkatt Kakor poročajo češki listi, izdeluje nova češka vlada načrt za štiriletko na češkem in Moravskem. Načrt bo določal predvsem prilagoditev češke industrije na nove gospodarske prilike v okviru gospodarske politike nemškega rajha. Kakor dostavljajo nemški listi, bo «stremel načrt češke štiriletke tudi za tem, da izenači življenski standard češkega ljudstva z nemškim življenskim standardom.« Vodstvo Narodne zajednice, edine dovoljene politične stranke, je odredilo praznovanje 14. maja širom češke ln Moravske kot dne »narodne sprave«. Narodna za-Jednica ustanavlja tudi posebne tečaje za bivše oficirje češkoslovaške aktivne vojske, v katerih se uče raznih novih poklicev. V teh tečajih poučujejo posebno inte-zivno nemščino. Prodaja nemških listov na Poljskem ustavljena Kakor poročajo poljski listi, je «ndtìcat ra/.prodajakxrr listov na Poljskem sklenil, da u protesta proti oviranju ra-zSrr)aa\j* poljskih histov v Nemčiji ustavi prodajo vseh nemških listov in periodičnih publikacij. Ta skäep ostane ▼ veljavi toliko časa, dokler ne bodo med Nemčijo in PoJj-ako vzpostavljeni ojormal^i odnoéajd, I Praznik pomladi ▼ Beogradu Beograd, 6. maja. p. V Beogradu ln tudi po drugih mestih so danes veselo pramovaH praznik pomladi, dan av. Jurija. 2e kmalu po polnoči so se pričeli Beograjčani in zlasti beograjska mladina odpravljati v okolico mesta, da bi ▼ naravi pričakali zoro ln solnce. Na KoSut-njaku ln na A vali Je kar mrgolelo razigrano razpoloženih ljudi. V mestni okolici so bili tudi gojenci vojaške akademije z generalom Cukavcem, So. i in Sokolice, skavti, razne druge mladinske in športne organizacije. Bat'a se bo preselil na švedsko? Stockholm, 6. maja. AA. (Stefani). Po informacijah iz poučenih virov bo češkoslovaški veleindustrijec Bat'a preselil svoje tovarne s češkega na Švedsko. Bata je že kupil primerno zemljišče ln poslal na Švedsko veliko količino usnja. Vojaška zveza med Anglijo in Turčijo sklenjena Potemkin se vrača preko Bolgarijo in Rmnttnije v Moskvo — V obeh prestolnicah se bo mudil le po par ur Carigrad, 6. maja. AA. (Stefani) Tukajšnji »AkSam« poroča, da se {»utrjuje vest o sklenitvi sporazuma med Veliko Britanijo in Turčijo. Omenjeni večernik poroča, da je zunanji minister te poročaj poslanskemu klubu narodne strank« o sklenitvi sporazuma, s katerim se Velika Britanija in Turčija obvezujc so znam, smatra pa se. da bo s prihodom Molotova na njegovo mesto rusko sovjetsko zunanjo politiko prevzel v svoje roke Kremeilj (Stalin). Žrtve bombardiranja čungkinga Cungking, 6. maja. br. Zadnji japonski letalski napadi na Cungking so povzročili skoro popolno razdejanje mesta. Skoraj v vseh mestnih okrajih so nastali požari, tako da od daleč izgleda kakor, da bi gorelo vse mesto. Od bomb je bilo ubitih ali ranjenih okrog 5.000 ljudi. Japonci so bombardirali tudi nemški in angleški konzulat Neka Nemka je bila ubita To^io, 6. maja. AA. (Reuter). Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva je izjavil, da se bodo napadi japoo-ske vojske na čungking in na ostale strateško važne točke nadaljevali in da bodo vedno hujši, dokler ne pade vlada ki> omin tanga. Tekme za Davisov pokal Jugoslavija : Irska 2:0 Zagreb, 6. maja Danes popoldne se je začelo včeraj zaradi dežja preloženo prvo kolo tekmovanja za Davisov pokal med Irsko in Jugoslavijo. V prvi igri sta nastopila naš Mitič hj Irec Rogers. Igra je trajala skoraj dve uri in je Mitič le z največjim naporom premagal svojega žilavega nasprotnika. Zmagal je šele po petih setih, in sicer: 7:5, 6:2, 3:6, 3:6, 6:3. Drugi single sta igrala Punčec In Egan. Naš prvak Punčec je z lahkoto zmagal v treh setih s 6:2,6:0,6:4. Jugoslavija vodi po prvem dnevu 2:0 in je izven dvoma, da se bo plasirala v nadaljnje tekmovanje. Jutri je na sporedu double, pojutrišnjem pa še preostala singla. Madžarska vodi 1 : O Bukarešta. 6. maja. AA. DNB. Tekma za Davisov pokal med Rumuwi j o in Madžarsko ae je končala prvi dan z rezultatom 1.-0 za Madžarsko. Ga;bory je premagal Schmita s rezultatom 4:6, 6:4. 6:2, 2:0 Schmit si je z vid nogo ter je moral zaradi tega opustiti nadaljnje tekmovanje. Druga igra med K*-ralurvisom m Asbothom je bila zaradi mraka prekinjena pri stanju 6:1, 3:6, 9:7, 8:10 m 3:1 t korist Rumuinije. MLADINSKI ODSEK STRELSKE DRUŽINE V LJUBLJANI — priredi n. MAJSKI VEČER v soboto, 13* t. m« v Kazini Vremenska napoved Dunajska: Izpremenljlva oblačnost, od časa do časa jasneje, temperatura bo sprva nadalje naraščala, pozneje pa se bo ob-Iftčpoet povečal*, Naše nagradno tekmovanje Naša peta nagradna naloga Pred 14 dnevi smo poročali, kako je profesor Skaza hodil po Kamniških planinah in kako so mu trije dijaki pri južini pomagali iz zadrege. Preteklo nedeljo profesor zaradi sumljivega vre" mena ni imel poguma, odpraviti se v planine. Ostal je v Ljubljani. Popoldne je korakal mimo nove Bat'ove palače pred pošto, ki so jo pravkar v surovem stanju dogradili. Dolgo je nepremično stal na pločniku in ogledoval betonsko ogrodje nove palače. Maloštevilni betonski stebri nosijo vso težo sedmih nadstropij. Nikjer še ni videti nobene opeke. K profesorju pristopi dijak, ki si je pravtako ogledoval na videz šibko betonsko konstrukcijo. Profesor mu je razložil, da bodo morali betonski stebri nositi še večjo težo, ko bodo ogrodje izpolnili z opeko. Med profesorjem in dijakom se je razvil pogovor o teži opernega zidovja. Sredi pogovora se je profesor obrnil k dijaku in mu zastavil naslednje zanimivo vprašanje: »Koliko tehta 1000 opek. če tehta ena opeka toliko, kakor 1/3 opeke in 2 kilogram a.« Dijak je bil trenotno v zadregi z odgovorom,. toda kmalu je nalogo pravilno rešil. Gornje zanimivo vprašanje zastavljamo zdaj našim reševalcem s pripombo, da mora biti teža 1000 opek izražena v kilogramih. Izrežite In shranite To je peti del sestavljenke, ki jo bo treba ob koncu tekmovanja priložiti rešitvam nagradnih nalog, ker drugače rešitev ne bo veljavna in se dotič-nik ne bo mogel udeležiti žrebanja za razdelitev 305 nagrad. Prve štiri dele sestavljenke smo objavili v številkah od 8. aprila, 16. aprila, 23. aprila, in 30. aprila. Šesti in zadnji del bomo objavili v prihodnji nedeljski številki. Vse te dele sestavljenke izrežite in dobro shranite, da jih boste lahko sestavili v lepo in splošno znano sliko. »Jutrovo« nagradno motorno kolo znamke »Gritznercc je opremljeno s Sachsovim dvotaktnim motorjem s cilindersko vsebino 98 cm1 in jakosti 2.25 konjske sfle. Potrošnja goriva je zelo majhna, kar omogoča ekonomično uporabo tega tipičnega motornega kolesa za dnevno uporabo Pogoji tekmovanja V velikonočni številki »Jutra« smo razpisali tudi letos veliko nagradno tekmovanje za naše naročnike in čitatelje. Tekmovanja se lahko udeleži vsak naročnik in čitatelj, ki izpolni v velikonočni številki naznanjene pogoje. V naslednjem te pogoje na kratko ponavljamo. V šestih zaporednih nedeljskih številkah, (to je v številkah z dne 8., 16., 23. in 30. aprila, 7. in 14. maja) objavljamo po eno uganko odnosno nalogo, poleg tega pa še izrezek iz velike sestavljenke, ki bo dala, ako bo pravilno izrezana in sestavljena iz vseh objavljenih kosov, znano sliko. Te črne dele sestavljenke izrežite in dobro shranite, da boste ob koncu lahko sestavili slika Prav tako sproti rešujte vsako uganko ter si rešitev vsakokrat skrbno zabeležite. Ne pošiljajte pa rešitev še sedaj uredništvu, temveč šele na koncu vse skupaj. Nedeljski številki z dne 14. maja bo priložen obrazec, na katerega boste napisali rešitve vseh ugank. Te rešitve in na papir nalepljeno sestavljenko boste v dneh od 14. do 17. maja oddali na pošto in pa pri upravi »Jutra« v Ljubljani, oziroma pri njenih podružnicah. Edino oni naročniki in čitatelji »Jutra«, ki žive izven Slovenije, bodo pri žrebanju še upoštevani, äko bodo prispele njihove rešitve do petka 19 maja zvečer. V vsaki kuverti sme biti samo ena rešitev. Z javnim žrebanjem bomo razdelili med one, ki bodo pravilno zložili sestavljenko in pravilno rešili vseh šest ugank, odnosno nalog 305 nagrad v vrednosti preko I00.000 din Nagrade so bile razpisane in podrobno opisane v velikonočni številki. Prva nagrada je popolnoma nov avtomobil slovite tvrdke Skoda, model 1100, tipa Sedan 1939, vreden preko 40.000 din. Druga nagrada je praporih jadrans stražarjev v Mariboru Maribor, 6. maja V nedeljo 7. t. m, proslavlja naš obmejni Maribor pomemben praznile, ki je posvečen našemu morju in ki naj pokaže, .iako toplo utriplje tudi ob severni meji naše srce za naš Jadran in naše morje. Ob teh slovesnostih se bo izpričala neutrudna delavnost mariborske JS, zlasti mariborskega Oblastnega odbora, ki slavi ob tej priliki lSletnico svojega uspešnega, plodonosnega propagandnega delovanja v duhu vzvišenih idealov Jadranske straže. Te napore in prizadevanja Oblastnega odbora JS v Mariboru za vsedr-šavni pokret Jadranske straže je upošteval tudi kraljevski dvor, ki je poklonil oblastnemu odboru krasno društveno zasta*-vo, ki jI bo kumoval Nj. Vel. kralj Peter H. po svojem zastopniku. Pri tej prilild raza j e ta svoji društveni zastavi tudi krajevni odlbor JS v Mariboru, ki ji bo kuroo-vala mestna občina po svojem predsedniku dr. A. Juvanu, ter krajevni odbor železničarjev v Mariboru. Kumoval bo direktor železniške direkcije v Ljubljani g. inž. Rudolf Kavčič. S temi pomembnimi slovesnostmi bo združena tudi svečana po-vorka po mariborskih ulicah in jubilejni občni zbor Oblastnega odbora Jadranske straže ob 151etnici obstoja in koristnega delovanja. Je to velik praznik in pomemben jubilej. kakor ugotavlja v spomenici ob 15-ietnici Jadranske straže v Mariboru, ki je izšla v zvezi z nedeljskimi slovestnostml, zaslužni predsednik Oblastnega odbora JS v Mariboru g. dr. Franjo Lipoid, širok je razmah Jadranske straže v območju mariborskega oblastnega odbora. Veliko delo so izvršili pobornik; in propagatorji ideje Jadranske straže na našem obmejnem ozemlju. Mariborski Oblastni odbor združuje 13. krajevnih odborov in 3 poverjeni-štva ter šteje skupno okoli 5000 članov. Posebno razveseljivo pa je naraščanje pomladkov Jadranske straže, saj je v območju mariborskega Oblastnega odbora organiziranih okoli 23.000 mladih stražarjev. S posebnim ponosom pa lahko pokaže mariborska JS na svoj prelepi dom ob Jadranu. Z izdatkom okoli 100 din je omogočeno vsakemu otroku iz krajev v območju mariborskega Oblastvenega odbora tridnevno bivanje v tem domu. Pri tem so vračunani tudi potovalni stroški. Potrebna je še izpopolnitev tega dama in bo mariborska javnost dala najtoplejše priznanje vrlemu, domoljubnemu delu Oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru s tem, da s prispevki omogoči T izpopolnitev doma, da bo Se udobnejši in da bo lahko zajel še večje število naše dece, ki naj se ob počitnicah, ob obali našega sinjega Jadrana duševno in telesno krepi ter se razvije v zdrav in močan rod. Ideološka delavnost Oblastnega odbora v Mariboru je v prvi vrati usmerjena od vsega začetka k poglobitvi ideje Jadranske straže. S predavanji in drugimi prt« reditvami poživlja misel na naše morje ter Siri ideale Jadranske straža. Pomagal je a svojimi predavatelji posameznim kra-jevnim odborom. V propagandne svrhe Je bilo razpečanih med članstvo veliko predavanj, razprodanih je bilo okoli 1700 koledarčkov in 33 knjig »Naš Jadram«. Nepregledno. velepomembno je to podrobno, ideološko in propagandno delo od ustanovitve Oblastnega odbora JS v Mariboru 25. maja 1925, ko je prevzel predsedstvo takratni veliki župan dr. Otmar P1 r k-majer, pa do današnjega dne, ko načelu j e tej prevažni nacionalni in domoljubni organizaciji g. dr. Franjo Lipoid, ki je leta 1933 prevzel predsedstvo Oblastnega odbora JS po g. dr. J. Leskovar- ju. Zev srednjem veku so se izkazali prvi stiki Maribora z našim Jadranom. Jugoslavija pa je otvorila novo dobo v odno-šajih med Mariborom in Jadranom, saj je jadranska obala danes v Mariboru najbolj grian«. izvenslovenska pokrajina v vsej državi. Pri tem sožitju Maribora in Jadrana sodelujejo danes najširše ljudske plasti, zlasti mladina. Naš Maribor si danes želi okrepitve teh stikov z Jadranom. Pogoj pa je zboljšanje prometnih prilik. Maribor je danes po svoji geopolitični legi pri rodno izhodišče za veliko avtomobilsko magistrato, ki naj bd vodila avtomobilski promet iz Srednje Evrope preko Zagreba k našemu morju. Izboljšanje prometnih zvez Maribora z Jadranom, zlasti pa sodobno urejena avtomobilska cesta Maribor — Zagreb — Jadran, je neobho-den pogoj bodočega še tesnejšega, še bolj povezanega sožitja Maribora ter vsega Podravja z našim sinjim Jadranom. Jugoslovanska doba je tesno privezala Jadran na srce Maribora, saj ima Maribor svoj simbol narodne in državne skupnosti s svojo lego ob severni meji, pa tudi Jadran ima simbol svojega okna v širni svet. Ob velikih slovesnostih JS v Mariboru naj Maribor manifestativno izpriča svojo ljubezen, vso toploto sožitja, ki ga po zaslugi vztrajnega delovanja vnetih jadranskih stražarjev veže z našim morjem. motorno kolo zn. »Gritzner« s prvovrstnim Sachsovim motorjem, tretja nagrada pet-cevni radijski »parat Philips, četrta nagrada oljnata slika M. Gasparija »Velika noč« z okvirom, peta nagrada pogrezljiv šivalni stroj znamke »Pfaff«, nadaljnji dve nagradi sta dve jazi harmoniki »Hohner«, osma nagrada je pisalni stroj »Continental« (portabel). Nadalje je med nagradami 15 prvovrstnih bicikljev, 5 garnitur blaga in podloge za kompletno moško obleko, 4 odlični fotografski aparati firme Zeiss, večdnevno brezplačno potovanje s Putnikom v inozemstvo, večdnevno brezplačno potovanje potovalne pisarne Okorn v inozemstvo, dve vrtni garnituri s senčnikom in stoli, lepa španska kitara, 4 moderne zapestne ure znamke Ileo, 3 opreme za turiste, 10 zlatih nalivnih peres, potovalni pribor v usnjenem etuiju, 12 luksuznih kaset za kozmetiko, nogometna žoga, 2 garnituri za ping-pong ter razne kasete za kozmetiko, garniture pisemskega papirja in kuvert ter vizitke z imenom nagrajenca. 10 knjig L. Mrzel: »Bog v Trbovljah« in 5 albumov »Naši kraji«. Žrebanje nagrad Žrebanje bo javno in ga bo vodila posebna komisija zastopnikov uredništva in uprave »Jutra«, naročnikov in inserentov pod nadzorstvom kr. javnega notarja g. dr. Andreja Kuharja v soboto 20. maja v veliki dvorani Kazine. Ura žrebanja bo še pravočasno objavljena Brez težav dl deluje Darmol. K temu prijetnost irf uporabi: nobenega kuhanja Ca-ev.nitl poltranja krogljlc In ne gren-cih soli. Darmol je okusen kakor Čokolada. Ne ooakuSajfe z nepreizkušenim) preparali, temveč uredita svojo prebavo 2 dobrim odvajalnim sredstvom 50 LETI itil m 1 ml iitmt Slovo inž. Dimitrija Stoj kovica Te dni Je bil premeščen v svojstvu načelnika gradbenega oddelka direkcije državnih železnic za Beograd-sever dosedanji načelnik gradbenega oddelka ljubljanske železniške direkcije g. inž. Dimitrije Sotjko-vid. Z njegovim odhodom ne izgubi le ljubljanska železniška direkcija enega izmed najsposobnejših železniških strokovnjaka, čigar tkoro Mlebto defo Jb zapustilo na ljubljanskem direkcijskem območju zvrhano košaro žlahtnih sadov, temveč zgubijo z njim tudi naSe itevilne nacionalne, stro-kovne in gospodarske organizacije vnetega pobornika, a podrejeno ma osebje železniške gradbene službe svojega očetovsko skrbnega starešino. Preobširno bi bilo opisovati zasluge tn odlike tako uradnega predstojnika inž. Stojkoviča, kakor moža in poštenjaka Dimitrija ali Mite, kakor ga radi nazivajo njegovi mnogoštevilni tovariši in prijatelju Vsi ti se zavedajo, da se z odhodom tega MOŠKI! za zdravljenje spolnih slabosti seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne hormonsKe neškodljive „H O R M O - S E K S" pillile Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pUul Din 84.—, 100 pliul Din 217.—, 300 pl lui Din 560.— Zahtevaj te le originalne »Hor-mo Seks« pillile, kl so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja: LEKARNA BAHOVEC. LJUBLJANA. — Glavno skladišče; Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, t&grek, LangOT trg it. S. Ogl. reg. S. br. 18S0-35 w tarnen1, nevarni zobni nevarni w kalodoht moia deta bi značaja, neustrašnega pobornika ra pravice svojih uslužbencev in vroče utripajočega Jugoslovenskega Vrča odpira v naši sredi velika vrzel. Ker smo te v času, ko Je imanom fco mravlja In s smehljajočim se zanoeom mladeniča snoval in gradil med fUVR^ RflKKl njegovega zdravega optimizma, ma moèflfo stiskamo roko, polni vere v lepo bodočnost. Živel naš Mital Smrt cerkljanskega korenjaka V Lapnjah pri Cerknem Je smrt pokosita enega Izmed najstarejših Cerkljano* g. Franceta Pagona. Rodil se Je L 1847 r Po-čeh pri Cerknem. Kot sina ubotnega kočarja ga Je že v zgodnji mladosti pot zanesla na Ogrsko, kjer Je delal pri gradnji železnice. Od tam je iel na Koroško v rudnik, odkoder ga Je po treh letih pot spet privedla domov. Priženil se Je na znano Pesko-vo domačijo na Poljanah. V srečnem zakonu je imel dva sina, izmed katerih pa ŽM le eden. Mlajšega je ugrabila svetovna vojna. Mag tMpodmwim. m > x apnenlcanä tn m kmalu ovHjmrtt kot kovnjak v tej stroki Apnenec Je žgal Krom Goriike, kjer Je M znam pod imenom Pee-kor oča. S tem poetom m > mkvm-Jai da pozne Jeseni enojega tMJenJn. Zadnjo ap-nenico Je te deità v 85. letu svoje starosti. Z odkritim ftt poštenim delom si Je pribori! lepo domačijo. Bodi ohranjen svetel spomin vrlemu cerkljanskemu korenjaka. Proga Ljutomer—Murska Sobota je izpopolnjena z novim tirom Izpolnjena je dolgoletna želja prebivalstva Ljutomer, 5. maja Ko je bila proga Ormož—Murska Sobota dne 23. novembra 1924 izročena prometu, je bilo mogoče opaziti med postajami Ljutomer—Veržej—Križevci oviro v tem, da 90 vozili vlaki za smer Hodoš ln za smer Gornja Radgona na skupnem, 1.7 km dolgem kraku ter so krenili v svojo pravo smer šele na odcepu v km 22.5 odprte proge. Posledica skupne uporabe te železniške poti je bila, da sta si smela zaradi varnosti vlakovnega, prometa slediti vlaka proti Murski Soboti in Gornji Radgoni šele tedaj, ko je vlak za eno smer že pasiral odcep. Ta varnostna odredba je bila v časovno škodo enemu ali drugemu vlaku, potniki pa so morali brezplodno čakati na ljutomerski postaji gotovo dobo, dokler ni privozil prvovozeči vlak skupnega kraka od Ljutomera do odcepa. Se neugodnejše se je razvijal vlakovni promet za smer Ljutomer iz Gornje Radgone in Murske Sobote. Ker odcep ni bil zavarovan s predpisanimi kritnimi ali uvoznimi signali, je smel voziti po razpoložljivosti postaje Ljutomer med to postajo in Verže-jem le en vlak, dočim je moral vlak iz Gornje Radgone čakati v Križevcih vse dotlej, dokler ni dospel murskosoboški vlak na to glavno postajo. Z uveljavljenjem novega voznega reda v noči od 14. na 15. t. m. bodo prenehale opisane ovire. Dolgoletna zahteva in želja potujočega občinstva ter tudi železniške uprave same se je izpolnila. Kajti že pri gradbi proge Ljutomer—Murska Sobota pred 15 leti Je bil načrt, da teče ta del proge od že obstoječe proge Ljutomer —Gornja Radgona popolnoma neodvisno in nemoteno. Toda napačen način štedljivosti je ustvaril že takrat pogreško, da je prihranil ne cela dva kilometra proge v škodo prometu. Zato bo zvezali obe progi, stard in novo, v km 22.6 ter uredili promet vlakov po skupnem tira fl pomočjo odcepi» kretnice do Ljutomera v škodo potnikov in s tem gotovo tudi ▼ škodo železniške uprave same. Zdaj bo teh neljubih razmer konec. Včeraj, v petek, je bila kolavdacija novozgrajenega samostojnega kraka po zastopnikih banske in železniške uprave. S tem se prenese neodvisno odpravljanje vlakov za smer Murska Sobota in Gornja Radgona na postajo Ljutomer in neodvisno od prometa vlakov ene ali druge nasprotne smeri na postajo Veržej odnosno v Križevce. Izostalo bo neprijetno in neljubo čakanje po imenovanih postajah in vlaki bodo tekmovali v brzini na skoraj dva kilometra dolgi vzporedni progi. Skrajšal se bo vozni čas med posameznimi edinicami in razvrstitev vlakov v železniškem vozlu — v postaji Ljutomer bo hitrejša in ugodnejša za potujoče občinstvo. Vedno se tepeva. Edina pa sva v tem, da je kuhinjska čokolada MIRIM dobra! socialna davščina potrebna? Ljubljana, 6. maja Mestni socialni urad nas je naprosü. da objavimo naslednji članek: Dejstvo je, da rastejo pri nas, kakor tudi drugod stroški za socialno skrbstvo od leta do leta. To naraščanje more iti sicer la do gotovo meje, vendar kaže pri nas ie vedno nagnenje vsaj k zmernemu stopnjevanju. Vzrok temu Je gospodarsko slabo «tanje delavca, pomožnega obrtnika, nižjega zasebnega ln javnega uslužbenca in drugih stanov. Redni dohodki ljubljanske občine krijejo sicer veliko vsoto za stroäke socialnega skrbstva, vendar je potreba večja. Mnoga mesta so uvedla prisilno socialno davščina Ljubljana tega nI storila, ker ni hotela Javnih dajatev zvišati Zato Je obdržala način zbiranja sredstev za socialno skrbstvo, ki ga je imela do sedaj. Ta način pripušča občanom, da sami odločijo, ali bodo kaj prispevali v socialni fond in koliko bodo prispevalL Mestna občina Je zaupala v pravičnost svojih občanov v prepričanju, da bodo radi darovali v socialni sklad, ker bodo ta izdatek mogli sami prilagoditi svojim razmeram Storila je to pod geslom: Kdor more, naj da mnogo, kdor pa mnogo ne more dati, naj da vsaj malo. To socialno davščino zbirajo po mestu posebni pooblaščenci, ki imajo uradne izkaznice s fotografijo. Občani morejo plačevati to davščino vsak mesec, ali pa tudi le na gotovo dobo. Denar morejo poslati po pošti z mestnimi položnicami, ali ga pa morejo izročiti inkasantom, ki obiskujejo občane na domu. Inkasant mora izročiti vsakemu plačniku potrdilo na uradnem obrazcu, čegar izvirnik ostane uradu. Mnoge zanima vprašanje, kam se steka zbrani denar in za kaj se porabi. Cujejo se od nepoučenih tudi dvomi, da se denar ne porabi za pravi namen. Ustroj občinskega denarnega poslovanja ne dopušča nikakih zlorab. Takoj, ko inkasanti denar izroče uradu, se vsota v uradu zabeleži ter denar odda potom posebnih knjig mestni blagajni. Hkrati pregleda urad tudi bloke inkasantov glede skladnosti Ves zbrani denar se steka v poseben fond. o katerem vodi račune mestno knjigovodstva Tega fonda ne more Izrabljati nthfo drugI kakor socialni urad in samo za pomoč siromakom Ker se krijejo stroški za mladino in odrasle iz proračunskih kreditev, se dohodki prostovoljne socialne davščine porabljajo le za zaposlitev nezaposlenih delavcev ali za njih preskrba ako jih ni mogoče zaposliti ali so pa za delo nesposobni. Dasi v našem mestu beračenje ni še popolnoma odpravljena vendar ga socialno skrbstvo v veliki meri zmanjšuje. Ako se ne bi občina toliko prizadevala, da olajša življenje mnogim nezaposlenim delavcem in njihovim družinam ter onemoglim starim občanom, bi bilo beračenje v Ljubljani dosti hujše. Cim več občani prispevajo k prostovoljni socialni davščini, tem bolj jih mora občina varovati nadležnosti beračenja. Ta davščina je tedaj v korist brezposelnim in tudi ljubljanskim občanom, ne pa občini sami, ki od davščine nima lastne koristi. Občina more prispevke občanov bolj smotrno in pravilno uporabiti, kakor pa občani sami, ker vodi pregled nezaposlenih in pozna njih razmere in potrebe. Prostovoljna socialna davščina je tedaj potrebna in obče koristna Občani naj zato ne odslavljajo inkasantov, temveč naj po svojih močeh vsak mesec ali pa od časa do časa prispevajo v socialni fond vsaj del one vsote, ki bi jo morali plačevati, ako bi bila davščina prisilna. ČATEŽKE TOPLICE, najbolj vroči (59° C) radioaktivni vrelci dravske banovine, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne L maja, v pred- in posezoni m^trn popusti. Zdravijo se z neprekosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hipertonija), revmatizem sklepov m mišičevja, vnetje, protin, nevralgično trganje ter predvsem išias, nevrastenia, zastarele poškodbe kosti Is sklepov, ohromelost, kronični eksudatl in vnetja, ženske bolezni m drugo. Rekonvalescentl, slabotni ta slabokrvni najdejo tu svoje Izgubljeno zdravje. Gospodarstvo Obrambna pripravljenost francoskega gospodarstva V zadnjih mesecih je obrambna pripravljenost francoskega gospodarstva silno napredovala. Politika Daiadierove vlad« gre za tem, ustvariti popolno vojaško im gospodarsko pripravljenost, keT je taka pripravljenost pogoj za uspešno drap.omatsiko delo pri rešitvi svetovnega miTU. Vojaška pripravljenost mora biti gospodarsko in finančno fun-diram, kar drugače tehnična oborožitev nima mnogo vrednosti. Okol-nosit, da je lanska septembrska kriza pokazala v svetli luči vso pomanjkljivost in neorganiziranost obrambnega gospodarstva, je napotila francosko vlado, da je pričela ustvarjati sistem organiziranega obrambnega gospodarstva. V tem pogledu je od lanskega septembra napravila že velik ko-naik naprej. Organizacija s'.oni na osnovni misli, da bo eventualna bodoča vojska imela totalni značaj in da bo treba mobilizirati vsa gospodarska pomožna sredstva. zadnjem času je francoska vlada v zveza z- organizacijo obrambnega gospodarstva izdala celo vrsto zasilnih uredb, ki gredo za tem, uvesti enotno vrhovno vodstvo v onih sektorjih gospodarstva, ki so važni za obrambo, dvigniti obrambno produkcijo s podaljšanjem delovnega časa in z izvedbo potrebnih investicij. Vodstvo celotne oboroževalne in obrambne produkcije je sedaj podrejeno generalnemu kontrolorju v vojnem ministrstvu. V nekaj mesecih je uspelo prav občutno pospostiti tempo produkcije, zlasti v oboroževalni industriji, uspelo pa je tudi vzpostaviti disciplino v obratih. Vse industrije. Jci imajo naročila v zvezi z organizacijo obrambnega gospodarstva, so pod neposredno državno kontrolo, država pa tudi skrbi, da so obrati dovoljno preskrbijerai s surovinami in delavstvom. Obrambna industrija je v organizacijskem n.ačrtu uvrščena v prvo skupino. Drugo skupino tvorijo obrati, ki skrbijo za najnujnejše potrebe civilnega prebivalstva, tretjo skupino pa obrati, ki se lahko v primeri potrebe ustavijo. V oboroževalni industriji so bile od lanske jeseni izvršene ogromne investicije za povečanje produkcijske sposobnosti. Največji napredek beleži v primeri z žalostnim stanjem sredi Lanskega leta letalska industrija. Rezervne surovine V drugo skupino ukrepov spadajo ukrepi za ustvaritev zadostnih zalog surovin, ki so važne za obrambno gospodarstvo. Tu gre predvsem za kovine, gumi, pogonska goriva in živila. Oskrba z živili ne dela velikih težkoč, ker Francija v agrarnem pogledu ni pasivna in je že prej imela v zvezi z intervencijskimi nakupi precejšnje rezerve. Postavljeno je načelo, da mora imeti Francija skrajno rezervo krušnega žita v višini 20 milijonov metrskih sto-tov. Vidne uspehe kaže tudi prizadevanje za ustvaritev potrebnih rezerv pogonskega goriva. Ta naloga je v glavnem že uresničena. Znatna udeležba francoskega kapitala pri petrolejskih družbah v inozemstvu (zlasti v Iraku) daje sigurnost za redno oskrbo z nafto. V zadnjih desetih letih si je Francija ustvarila gosto mrežo rafi- nerij, ki imajo letno predelovalno kapaciteto 6 milijonov ton, to je dvakrat več nego znaša potreba v mirnem času. Vzpored. no si je Francija ustvarila ogromne rezerve nafte. Ze po končani svetovni vojni so pričeli sistematično graditi tanke, katerih kapaciteta je po izvršenih naglih investicijah v zadnjih mesecih dosegla 5 milijonov ton. Uvozniki nafte so dolžni spravljati del svojih rezerv v podzemljskih tankih. Uvoznikom, ki nimajo podzemeljskih tankov se reducirajo uvozne kvote. Tona-ža ladij za prevoz nafte je leta 1936 narasla od 400.000 na 520.000 ton. V ladjedelnicah pa se gradijo še nove ladje za prevoz nafte. Poseben vladni dekret določa, da morajo rafinerije izdelovati določene količine letalskega bencina. Nedavno so pričeli v Franciji z investicijskimi stroški 400 milijonov frankov graditi tudi naprave za produkcijo sintetičnega bencina iz premoga. V programu so štiri take tvornice s kapaciteto 230.000 ton letalskega bencina na leto. Da se omogoči povečanje produkcije je francoska vlada po dolgih bojih ukinila 40 urni delavnik in uvedla 45 umi delavnik, v oboroževalni in. dnstriji pa je dopusten celo 60urni delavnik. Finančna pripravljenost V pogledu finančne pripravljenosti je Francija v zvezi z uspelimi valutno političnimi ukrepi od lanske jeseni ogromno napredovala. Po dveh letih valutnih težkoč je finačnemu ministru Reynaudu lani uspela popolna stabilizacija francoskega franka, kar je imelo za posledico, da se je velik del v inozemstvo pobeglega kapitala vrnil v domovino. V tem pogledu je značilno, da je francoski valutni intervencijski fond te dni prodal Francoski banki za 5 milijard frankov zlata, ker so dosedanji nakupi zlata, ki se je vrnilo iz inozemstva, izčrpali vsa razpoložljiva sredstva tega fonda. Od lanske jeseni je v zvezi s povratkom kapitala v Francijo priteklo iz inozemstva za preko 20 milijard frankov zlata. Povratek kapitala pa je na mah rešil tudi vse težkoče glede financiranja državnih potreb. Značilno je za mentaliteto francoskega naroda, da je ravno v kritičnih trenotkih prenehala bojazen Francozov glede sigurnosti v Franciji plasiranega kapitala in da se prej pobegli kapital vrača v domovino v času, ko beležijo druge države beg kapitala v Ameriko in je letos dotok evropskega kapitala v Zedinjene države dosegel nesluten obseg. Tudi francoski denarni zavodi beležijo navzlic stalni mednarodni politični napetosti stalen dotok hranilnih vlog. Disciplina francoskih vlagateljev se je dvignila vzporedno s prizadevanji za vzpostavitev ugleda Francije v evropski politiki. Financiranje dodatnih finančnih potreb države ne dela vladi spričo razvoja na denarnem trgu posebnih težkoč. Tudi nedavna serija zasilnih uredb, s katerimi so bili uvedeni novi davki za financiranje oboroževanja, niso neugodno vplivali na valutni in kreditni položaj. Veliko rezervo pa ima Francija še v onem kapitalu, ki se doslej še ni vrnil iz inozemstva in se ceni na okrog 50 milijard frankov. Te naložbe Francozov v inozemstvu pa smatrajo le za skrajno rezervo. Tri notoe Bat'ove tvornice v Jugoslavi Ji 2e pred tedni smo poročali o načrtih tvrdke Bat'a za ustanovitev novih tvornic v Jugoslaviji. O teh načrtih so se čule najrazličnejše kombinacije. Kakor poročajo sedaj iz Beograda, so priprave za ustanovitev teh novih tvornic že toliko napredovale, da je prišlo do ustanovitve dveh novih delniških družb. Trgovinski minister je odobril ustanovitev delniške družbe »Nebojša« d. d. z glavnico 5 milijonov din, razdeljeno na 5000 delnic po 1000 din. Istočasno je odobril ustanovitev delniške družbe »Maistor« d. d. s sedežem v Beogradu, ki bo imela prav tako glavnico v višini 5 milijonov din, razdeljeno na 5000 delnic po 1000 din. Tvornica pl?nskih mask, pnevmatik in izdelkov iz gumija Po beograjskih informacijah ustanavlja obe družbi tvrdka Bat'a, jugoslovenska tvornica gumija in obutve v Borovem. Nova družba »Nebojša« d. d. bo ustanovila tvornico za izdelovanje pnevmatik in gumijastih plaščev za vsa prevozim Sredstva. nadalje gumijastih plinr-kih mask, gumijastih čevljev, podplatov in podpetnl- kov, gumijastih preprog in tkanin kakoi I tudi drugih izdelkov lz gumija. Tvornico bodo zgradili v Valjevu. Tvornica strojev, motorjev ln vozil Družba »Maistor« d. d. se bo bavila z izSledovanjem in eksploatacijo rud, z izdelovanjem strojev, strojnih delov in orodja, motorjev in vozil vseh vi^t, kakor tudi s predelovanjem železnih in drugih rud ter kovin za lastne potrebe. Za račun te nove družbe je bila nedavno odkupljena majhna topilnica železne rude v kraju Bešlinac med Bosanskim Novim in Dvorom. Kapaciteta te topilnice znaša 20 ton surovega železa dnevno. Verjetno je, da bo zgrajena nova tvornica za stroje in orodje, motorje in vozila v Bešlincu. Tvornica usnja Poleg ustanovitve gornjih dveh družb je trgovinski minister odobril obstoječi družbi »Stölln« d. d. v Vukovaru, pri kateri ima večino delnici prav tako tvrdka Bat a, da sme zgraditi tvornico usnja v Brčkem. Konkurenčna klavzula in njene posledice Javna trgovska družba je imela tri družabnike, ki so se vsi p: sali čemar. sicer so bili pa le v daljnem sorodstvu. Družba je bila vpisana v trgovinski register pri okrožnem sodišču pod firmo: s čemar Co, izdelava upognjenega pohištva in lesna industrija na Lesnem brdu«. Pri sklepu družbene pogodbe je bilo izrecno dogovorjeno, da ne sme izstopivši družabnik ustanoviti nobenega družbinemu namenu konkurenčnega podjetja, bodisi kot samostojen podjetnik, ali kot družabnik. V primeru prekrška te določbe mora plačati družbi penale 150.000 din. Kot namen družbe je bil določen: 1. nakup lesa in prodaja lesn'h izdelkov; 2. tovarn:ška izdelava upognjenega pohištva, parketov in furnirja; 3. nakup in prodaja drugih lesnih izdelkov; 4. nakup, prodaja in proizvajanje predmetov, ki se potrebujejo pri izdelovanju pod 2. navedenih predmetov. Po preteku štirih let je družabnik Če-mar Joško na prigovarjanje ostalih dveh družabnikov izstopil iz družbe kot družabnik, ostal pa je pri njej še nadalje nastavljen kot otratovodja za mesečno plačo 5000 din. Po nadaljnih dveh letih pa je Joško zapustil to službo in se osamosvojil. On je bil sicer po poklicu strugar, vendar se je v 6 letih pri firmi čemar Co izučil vsega, kar je potrebno za lesno trgovino in za tovarno lesnih izdelkov, zlasti za izdelovanje stolov in pohištva. Kupil je v oddaljenosti kakih 80 km zemljišče z vodno močjo in žago ter si uredil izde-lovalnico preprostih atolov in drugega pohištva. Tvrdka čemar Co pa s tem Joškovim početjem ni bila zadovoljna in je tožla qoška na plačilo penale 150.000 din. Utemeljevala je tožbo takole: Konkurenčna klavzula je bila dogovorjena iz zelo važnih gospodarskih razlogov. Vsaka družba stremi po tem, da si ne vzgoji v lastnem podjetju bodočega konkurenta. Vsaka tovarna ima svoje tajnosti obrata in plača velikanske stroške za različne poskuse pri novih načinih produkcije. Družabnik z enakim priimkom pa utegne postati pri svojem izstopu še veliko nevarnejši konkurent, kakor kak drugi z drugačnim priimkom. Joško je res začel obratovati pod firmo J. čemar, tovarna lesnih izdelkov. Družba sama je žrtvovala težke denarje, da je uvedla svoje izdelke na do-Joška na plačilo penale 150.000 din. Ute-mačem, posebno pa na inozemskem trgu. Konkurenčno podjetje pod firmo Joško Čemar utegne povzročiti zmedo na trgu. če bodo Joškovi izdelki slabi, ne bo nihče trdil, da so to izdelki tvrdke J. čemar, ampak kratkomalo čemarjevi. Ta okolnost je bila posebno važna pri sklepanju pogodbe. Sodišče si je obe podjetji na mestu samem ogledalo z inženjerji Izvedenci, nato pa izreklo, da čemar Joško ne plača nikakega penala. Sodišče je namreč smatralo. da je bil tak dogovor po §879. obč. drž. zakonika prot ven dobrim Segam in je tedaj ničen. Joško j« vstopil v podjetje čemar Co kot Izučen strugarski pomočnik in se je potem udejstvoval skozi <5 let v lesni Industriji, posebno pri izdelo- ZagrebSka Industrijska zbornica je izstopila iz Centrale industr. korporacij V petek je bila v Zagrebu seja predsedstva Industrijske zbornice, ki jo je vodil predsednik g. Vladimir Arko. Na seji so najprej razpravljali o predlogih za izpopolnitev centralnega odbora za posredovanje dela in upravnega odbora oblastne uprave za posredovanje dela v Zagrebu. Vse tri zagrebške zbornice (trgovinska obrtna in industrijska) bodo stavile skupen predlog. Nadalje Je bilo sklenjeno, da bo industrijska zbornica na konferenci centralnega odbora iznesla predlog glede spremembe uredbe o posredovanju dela z namenom, da se doseže sodelovanje predstavnikov gospodarstva iz Zagreba in Ljubljane v predsedstvu centralnega odbora. Nadalje je bila v tej zvezi sprožena akcija, da se določene funkcije centralnega odbora prenesejo na banovinske odbore. Po končani razpravi o gornjem vprašanju so na seji razpravljali o sodelovanju Industrijske zbornice im zbora Centrale industrijskih korporaclj. ki Je sklican za 23. in 24. maj. Po vsestranski razpravi Je böo ugotovljeno, da Je bivše Udruženje industrijcev za savsko banovino skozi leta zavzemalo stališče, da se Centrala industrijskih korporacij reorganizira v centralni sekretariat, v katerem naj bi bila izključena vsaka majorizaclja. To zahtevo Je pozneje po reorganizaciji združenja ▼ zbornico ponovila tudi Industrijska zbornica, ki je s tem v zvezi odpovedala svoje prejšnje članstvo. Ker Centrala industrijskih korporacij doslej te zahteve ni upoštevala, niti ni to vprašanje stavila na dnevni red sklicanega zbora, in je s tem pokazala, da prehaja preko te zahteve. Je predsedstvo Industrijske zbornice soglasno sklon M o, da Industri iska zbornica ne bo sodelovala na zbora Centrale Industri tskili korporacij, da pro'-11-cnjo svoje delegate in da zahteva, naj se takoj črta lz članstva centrale. Po izstopu zagrebške in splitske zveze trgovskih združenj lz Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj v Beogradu ter ustanovitvi posebnega predstavništva hrvatskih trgovcev izstopajo sedaj tudi hrvatski industrije! iz centralne industrijske organizacije v Beogradu. Na seji so končno razpravljali o predlogu predsedstva Trgovinsko-lndustrijske zbornice v Osijeku. ki noče več sodelovati na skupnih konferencah zbornic in je svoj sklep predložila tudi zagrebški Industrijski zbornici. O tem vprašanju je predsedstvo Industrijske zbornice sklenilo naslednje: četudi je kritično stališče osiješke zbornice nasproti zborničnim konferencam do gotove mere upravičeno glede na okolnost, da na merodajnih mestih ne upoštevajo vedno sklepov teh konferenc, vendar smatra predsedstvo, da ni upravičen sklep, da se zbornica odtegne delu na teh konferencah, ker bi to le oslabilo položaj zbornic nasproti merodajnim činiteljem in bi imelo nasproten uč;nek, ki bi bil lahko škodljiv za gospodarstvo. Industrijska zbornica smatra za potrebno, da zbornice nastopijo z večjo odločnostjo in energijo, da bi a skupnim nastopom pripravile me-rodajne činitelje k uvaževanju zborničnih sklepov. Industrijska zbornica v Zagrebu pa se bo pridružila vsaki akciji in bo stavila na razpolago vse svoje sile, kadar bo treba nastopiti v interesu in za boljši razvoj hrvatske Industrije. Trboveljska premogokopna družba Upravni svet Trboveljske oremogokopne družbe je pod predsedstvom gospoda predsednika Andréja Luqueta proučil na svoji bilančni seji računski zaključek za poslovno leto 1938. Sklenil je predlagati občnemu zboru, ki bo dne 5. junija t. 1.. izplačilo 10°/one dividende. Na isti seji je bil kooptiran v upravni svet gospod dr. Milorad Djordjevič, finančni minister n. r.. ki je bil izvoljen za podpredsednika na mesto preminulega gospoda dr. Bogdana Markoviča. (—) • Kakor je iz gornjega komunikeja razvidno, bo Trboveljska premogokepna družba povečala svojo dividendo v primeri s prejšnjim letom. Medtem ko v letih 1932. in 1933. družba ni plačala dividende, je znašala dividenda za leto 1934. 5%, za naslednje 6%, za leto 1936. 6.5%, za leto 1937. 8%, za lansko leto pa bo znašala dividenda 10%. Gospodarske vesti = Svečana otvoritev angleško-jugoslovenske sekcije ▼ londonski Trgovinski zborn'cl. V četrtek, 11. t. m. bo v londonski trgovinski zbornici svečana otvoritev angleško-jugoslovenske sekcije. Seji bodo prisostvovali odposlanci iz Jugoslavije. Jugoslovensko-angleško zbornico v Zagrebu bodo zastopali bivši minister gosp. Ivan Mohorlč, doktor Julij Mogan, Julio Metri ta generalni tajnik Or. Vjekoalav Fleischer. Iz Beograda pa se bosta udeležila seje predsednik Jugoslovensko-an-gleške zbornice v Beogradu g. Ika Pani d in tajnik Industrijske zbornice v Beogradu g. Dragan MUHJevič. Na poziv londonske zbornice bo imel dr. Mogan na seji predavanje o temi" »Zakaj smo interesira-nl na okrepitvi gospodarskih odnošajev z Veliko Britanijo«. Otvoritev angleško-jugoslovenske sekcije je smatrati kot nekak uvod k trgovinskim pogajanjem, ki se bodo sredi *~\aja pričela v Londonu. =s Občni zbor "veze trgovskih združenj. Po sklepu glavnega odbora bo letošnji občni zbor Zveze trgovskih združenj v Murski Soboti. V soboto 17. Junija bo pred-konferenca, v nedeljo ob 8. dopoldne pa občni zbor. = Pri vno*n v nafto držav« zaplenjeni bankovci po 500 in 1000 din se morajo poslati Narodni banki. Finančni minister Je s svojim odlokom dal navodila carinskim in poštnim uradom, da pošljejo Narodni banki v Beogradu vse bankovce po 500 in 1000 din, ki jih vzamejo osebam ki pridejo v našo državo, ali pa jih pošta z inozemskimi pošiljkami dostavi prejemnikom. V zvezi s tem odlokom je ministrstvo izdalo navodila o tem, kako naj poštni organi ravnajo v takšnih primerih glede na prepoved uvoza bankovcev po 500 in 1000 din. = Nov pomočnik ministra za gozdove ln rudnike. Z ukazom kr. namestnikov je postavljen za pomočnika ministra za gozdove in rudnike dr. žarko Miletič. dosedanji načelnik oddelka za upravo državnih gozdov. Novi pomočnik ministra se je rodil 31. marca 1891 v Sisku, šumarstvopa je študiral na zagrebški univerzi, kjer je položil tudi doktorat Pred 300 leti Borze Borza Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7 02 milijona din nasproti 10.30, 10.80, 7.85 in 8.89 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. Grški boni ki so prejšnji teden notirali okrog 32.50 so v teku tedna popustili na 31.50. Svobodne devize se trgujejo na bazi tečaja 258 din za 1 angleški funt in zn«»*q na tej osnovi tečaj ameriškega do' "s, švicarske. Je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajlnstveni siiL Danes Je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blago dar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pije te K o g a S k o «latino! ga franka 12.87, francoskega franka 1.45 in hoiandskega goldinarja 29.40. Na efektnem tržišču, kjer so se tečaji ob koncu prejšnjega tedna zopet dvignili ln je Vojna škoda dosegla tečaj 451 — 455, je r minulem tednu zaradi negotovosti o nadaljnjem razvoju naših notranjih političnih razmer v zvezi z vprašanjem sporazuma o hrvatskem vprašanju nastopila delna oslabitev in se je včeraj Vojna škoda trgovala po 448.50. DE\ IZE Curih. Beograd 10, Pariz 11.7975, London 20.85, New York 445 375, Bruselj 75.80, Milan 23.43, Amsterdam 237.90, Berlin 178.75, Stockholm 107 3750 Oslo 103.25, Köbenhavn 93 05, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ZITO -f Chicago. (6. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 75.25, za sept. 73.50; koruza: za julij 51.375, za sept. 52. Državni kongres jugoslovenskih rotarskih klubov na Bledu Bled, 6. maja Danes dopoldne se je tu začela VII. di-striktna konferenca (državni kongres) ju-goslovenskega dela velike mednarodne rotarske organizacije. 2e zjutraj so se sestali člani izvršnega odbora in predsedniki krajevnih klubov k pripravljalnim posvetovanjem Z jutranjimi vlaki so dopo-tovali delegati iz vseh jugoslovenskih mest. ki imajo rotarske klube, nekateri pa so dospeli že sinoči. V vsem se je zbralo nad 150 delegatov in njih spremljevalcev. V znak izredne pozornosti nasproti Jugoslaviji so poslali francoski rotarski klubi, ki so razdeljeni na tri distrikte, na konferenco posebnega delegata prof. Marcela Blanrharda iz Mont-Pelliera. Prispel je tudi pooblaščenec centrale rotarskih klubov Paul Thowald iz Helsinkov na Finskem. V veliki dvorani Park-hotela, katerega podij je bil okrašen z jugoslovenskimi zastavami ter zastavami Francije in Finske, je dosedanji guverner generalni ravnatelj dr. Slokar otvoril konferenco s pozdravnim govorom in predlagal brzojavke kralju ter dosmrtnemu častnemu guvernerju knezu Pavlu. Guverner je kratko orisal delo, ki je bilo opravljeno v minulem letu. Jugoslovenskih rotarskih klubov je sedaj 34. V tekočem poslovnem letu sta bila ustanovljena nova kluba v Kranju in Brčkem. V imenu rotarskega kluba v Ljubljani, ki je domačin letošnjega državnega kongresa, je pozdravil goste predsednik dr. Golia. Oba inozemska gosta je posebej pozdravil v francoščini. V imenu delegatov se je zahvalil predsednik beograjskega kluba Ilič za sprejem, nakar je prof. Blanchad v lepem govoru sporočil pozdrave francoskih rotarcev, ki jih vežejo z Jugoslavijo posebno prijateljske vezi in simpatije. Govornik je posebej poudaril potrebo naslonitve vsega javnega življenja na domače življenje in je naglasil, da duh domačnosti ne ovira, nego samo pospešuje stike med različnimi deli naroda in raznimi narodi. Opozarjal je na kmete, ki v vseh deželah z največjim mirom kljubujejo viharjem našega časa. Svoj govor je zaključil s pozivom za uveljavljenjem človeške dobrote in službe bližnjemu. Govor je bil sprejet z izredno toplim priznanjem. Predsednik šibeniškega kluba Ivan 2aja je v svojem predavanju o etiki in gospodarstvu razpredel vrsto zanimivih proble- vanju upognjenega pohištva, torej se je popolnoma odtujil prvotnemu poklicu in se izvežbal v drugem. Če tega slednjega poklica ne sme izvrševati, kam naj gre potem za zaslužkom in s čim naj preživlja sebe. ženo in dva otroka! Oseba, ki je podvržena taki konkurenčni klavzuli, je ogrožena v svoji eksistenci in ji ni samo otežkočeno njeno preživljanje. Taka konkurenča klavzula torej ne more biti obvezna. Razen tega pa Je prišlo sodišče na podlagi ogleda do zaključka, da JoSko sploh nima konkurenčnega podjetja. Družbino podjetje obsega navadno žago parketar-no, stolarno z mizarno in furnirnico. Največji objekt je stolarna s številnimi stroji. Podjetje zaposluje 100 do 300 delavcev, kapaciteta stolarne znaša 250 do 300 stolov na dan. obratuje pa z vodno silo 150 konjskih sil In s priključeno parno rezervo 100 konjskih sil. Joškova vodna sila pa znaša samo 30 konjskih sil. žaga zaposluje 5—6 delavcev. stolarna pa do 5 delavcev. V delavnici se izdelujejo stoli, navadni stoli, ne-pollt'rani in neluženi; obrat je zmožen izdelati na dan do 15 stolov, Izgotovi jih pa le po 7 na dan. Tako podjetje pa ne more biti konkurenčno tvrdki čemar Co. ki je upeljano v inozemstvu, ima odjemalce celo ▼ Severni Afriki, posebno ▼ Egiptu. Prizivno sodišče p« je izreklo da je Joškovo podjetje konkurenčna, kajti dokazano je, da je družba poleg boljšega poh: it va, ki ga j« izvažala v Inozemstvo, izdelovala tudi navadne sto)« lz neupog-njenega lesa, ki jih je razpečavala na domačem trgu. Čeprav je obseg družbe- nega podjetja mnogo večji od Joškovega, je vendar njegovo podjetje konkurenčno podjetje, ker se bavi z izdelovanjem in razpečavanjem navadnih stolov, torej z istim poslom, s katerim se je vsa leta bavila in se še bavi tvrdka čemar Co. Dogovor v konkurenčni klavzuli nI proti dobrim šegam- Uvaževati je treba, da se ta dogovor ni sklenil med gospodarsko močnojšim ln šibkejšim, ampak med enakopravnimi družabniki iste trgovske družbe in da ni vezal samo Joška, ampak v enaki meri tudi oba ostala družabnika Konkurenčna klavzula je bila dogovorjena za primer izstopa enega družabnika iz družbe, ne pa za primer izključitve in tudi ne za primer likvidacije. V poslednjem primeru tudi ne bi imela konkurenčna klavzula nobenega smisla, ker bi po likvidaciji ne bilo več podjetja, ki bi se naj zaščitilo proti konkurenci. Nihče pa ni mogel po določilih trgovskega zakona Joška prisiliti, da si izbere prostovoljni Izstop iz družbe namesto likvidacije. Ker je Joško z ustanovitvijo konkurenčnega podjetja kršil dogovor, mora plačati penale. Upoštevajoč, da Joško pri majhnem obsegu svojega podjetja družbi doslej občutne škode še nI mogel prizadeti, smatra prizivno sodišče dogovorjene globo za previsoko ln jo zato znžuje, poslužujoč se pravice ls f 1336. obč. drž. zak. na primerni znesek 75.000 din. K temu znižanju je sodišče opravičeno, ker leži zahteva po znižanju že v tem, da je JoSko sploh ugovarjal veljavnosti dogovora. češ. da je proti dobrim Begam. Proti tej sodbi sta se pritožili obe stranki stol Sedmorioe je potrdil sodbo priziv-nega sodišča, , mov ln nakazal smernice k uravnovešen ju osebnih interesov z društvenimi ideali. Namesto zadržanega Vojina Brkiča iz Novega Sada je dr. Balabučič prečital predavanje o zavarovanju delavcev. Po kratkem historiatu delavskega zavarovanja je utemeljil zahteve, da se vsi vplivni rotarci zavzamejo za reformo dosedanjega zavarovanja. Nato je bilo sklenjeno, da bo prihodnja konferenca jugoslovenskega distrikta leta 1940. v Zagrebu. Ob enodušnem pritrjevanju je bil predlagan in izvoljen za novega guvernerja (predsednika) jugoslovenskih rotarskih klubov inž. Radovan Alaupovič iz Zagreba. Njegovo izvolitev bo odobrila še centrala v Chica?u. Končno je spregovoril še tajnik ljubljanskega kluba Drago Potočnik o nekaterih organizacijskih zadevah. Ob 13. je bilo servirano gostom v Park hotelu skupno kosilo, ki je poteklo zelo animirano. Kosilo je priredil ljubljanski klub. Ob 5. popoldne je bila čajanka, ki jo je priredil konferenci ban dr. Natlačen. Navzoči so bili tudi predstavniki iz Ljubljane. Zvečer so imeli udeleženci konference skupno svečano večerjo. Jutri dopoldne pa bodo rotarci obiskali Bohinjsko poldne pa bodo rgtarci obiskali Bohinjsko jezera Razmere v gasilski četi na Barju Od članov gasilske čete na Barju pri Ljubljani smo že pred tednom dobili dopis, katerega objava pa se je žal po neljubi pomoti zakasnila. Iz dopisa posnemamo nekatere ugotovitve, ki še niso izgubile na svoji aktualnosti. Med drugim pravijo barjanski gasilci: »V torek 25. t m. ste priobčili v »Jutru« nekaka pojasnila o razrešitvi uprave gssilrike čete na Barju po ljubljanski gasilski župi. Pojasnilo je očitalo razrešeni upravi, da je ob požarih pomanjkljivo postopala in da je bilo to ugotovljeno kar petkrat. Konkretno je naveden samo en primer in sicer požar pri Francetu Jarcu v črni vasi dne 13. februarja t. L Pri tem požaru je zahteval zastopnik žu-pe g. Furlan, naj četa postavi na pogorišču stražo. Predsednik barjan-ke čete je bil to pripravljen storiti, g. Jarc pa je izjavil, da ne bo kril stroškov za stražo, kakor to določajo gasiiski predpisi. Medtem je začelo deževati in straža je postarla nepotrebna. Gasilske čete, odno no njenih funkcionarjev torej v tem slučaju ne zadene nikaka krivda. Za leto 1938/39 barjanska četa ni dobila nikake podpore in tudi ne brezplačnega bencina. Ta ji je bil dostavljen šele po razrešitvi njene uprave. Na očiteik, da četa ni prijavljala požarov, preden je šla gasit, je treba odgovoriti le to, da je tako prijavljanje nemogoče, ker četa nima ne lastnega telefona, ne na razpolago telefona kje v bližini, do gasilskega uradia v Ljubljani pa je dobro uro daleč. Novi poveljnik čete, poštni nameščenec g. Jože štrumbelj, je upravljal isto funkcijo že od januarja 1937. do marca 1&38, ko je odstopil. V čaru njegovega poveljevanja je bilo skupaj 7 požarov, po njegovem odstopu pa trije, poleg že omenjenega pri Jarcu še pri Snoju in Slapšaku. Jarčev slučaj smo že pojasnili, v obeh ostalih slučajih pa je četa požar ▼ par minutah pogasila. Ker trdi pojasnilo, da Je bila četa petkrat grajana, a je nasto pila samo pri treh požarih pod poveljstvom g. Vrbinca in je bil ta vrh tega zaslišan samo zaradi požara pri Jarcu, se morejo nanašati nedostatki, ki tih pojasnilo očita, na dobo, ko je četi poveljeval g. štrumbelj. Ker je bil ta sedaj z^pet Imenovan za poveljnika, iz tega dovolj jalsno izhaja, da so očitki neutemeljeni in da ni bilo nobenega resničnega povoda za na-zraSitev uprave, kl je v vsakem pogledu pravilno In potrtvova'no nastopala v pomoč bližnjega, kakor je to ga^Ljfca <. t D R K E LJUBLJANA WO L FO VA U« ICA • Osrednji odbor društva »Bran-J-bor« bo imel svoj redni osrednji občni zbor v Ljubljani v nedeljo dne 11. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3-1. V primeru nesklepčnosti, bo pol ure pozneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih. Vabljeni so zastopniki narodnooDrambnih društev in tiska. • Nova grobova. V splošni bolnlSnld v Ljubljani je preminil g. Ivan Konte, poštni inšpektor v pokoju. Pogreb rajnkega bo danes ob 17. izpred mrliške veže bolnišnice k Sv. Križu. — V visoki starosti 86 let je umrla v Ljubljani ga Katarina Harbichova. Pogreb pokojnice bo danes ob pol 17. iz hiše žalosti. Breg št. 14. k Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim sožalje! • V xavodn za pospeševanje zunanje trgovine so izpopolnjena vsa mesta, kolikor jih je bilo določenih z državnim ln posebnim proračunom. Zaradi tega ne more biti novih nastavitev. Vse nadaljne oroSnje za nastavitev bo zavod vrnil Pri zaprtju in motnjah v prebav) vzemite. zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice» DINA DERBIN in LEOPOLD STOKOWSKY DEKLE IN NJENIH 100 pod čigar taktirko izvaja newyoräka filharmonija znamenite skladbe Wagnerja — Liszta — Cajkovskega — Mozarta — Verdija in Holländerja. Predstave ob 10.30, 15., 17-, 19. in 21. urL KINO UNION, teL 22-21. ... .. ..... ___,,,,,,,, (JL TEL. <»~v 21-2 * CLL "REOSTAVE ob 10"15Ìrt92r Francoski realistični velefllm, ki nam prikazuje usodo ln bedo mladih deklet, prodanih v javnih hišah ULICA BREZ RADOSTI po romanu »Freudlose Gasse« od Hugo Bettauer-Ja. — V glavnih vogah: DITA PARLO, ALBERT PREJE AN in INKISINOV • Družba sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani je prejela meseca aprila od podružnic: Kranjska gora 205.50 din, Svečina 110 din. Kamnik ž. 477 din, Ljutomer 50 din. Novo mesto ž. 856.25 din. Maribor ž. 2000 din, Kočevje 389 din, Ljubljana (mestna ž.) 6370.75 din, Ljubljana (šentjakobsko-trn. S m.) 160 din, Ljubljana (šentjakobsko-trn. ž.) 660 din, Ljubljana-Šiška i 150 din, Beograd 823 din. — Razni prispevki: Udruženje gledaliških igralcev, Ljubljana, 250 din; Mestna hranilnica, Kranj, 200 din; Celjska posojilnica 200 din; rodbina polkovnika I. Pretnarja, Zemun, 100 din; dr. Jos. Tičar. Ljubljana, 300 din; dr. O. Pirk-majer, Ljubljana, 100 din; inž. B. Pirk-majer, Ljubljana, 50 din; ini J. Mačkov-šek, Ljubljana, 100 din; Favajev tarok, Ljubljana, 100 din; Albin Lajovic, Ljubljana, 100 din. Skupaj din 13.751.50. (—) • Za Narodni akademski blok so darovali: Fran Bonač, industrijec din 500, Le- i karna Piccoli din 500, A. žlender, trgovec din 500, Tvornica za dušik. Ruše, din 200, Elite d. z. o. a din 100, A Volk, vele trgovec, din 100, Mr. phr. Bohinc Pavle din 100, Učiteljska tiskarna din 100, Ru-pena Lutz d. z. o. z. din 100, Josip Eberle din 50, E. Pogačnik, tovarnar, Brezno din 50, Josip Ci hI ar, tovarna, din 30, A. Si-frer, puškar, din 20, tvrdka Skaberne din 20, Alpina d. z. o. z. din 20. Vsem darovaL cem se najprlarčneje zahvaljujemo in prosimo Javnost, da po teh zgledih našo akcijo gmotno podpre. Številka našega čekovnega računa Je 13692. — Narodni ak£L demskl blok. • Konjske dirke na Cvenu. Kolo voza-čev in jahačev v Ljutomeru Driredi pomladne kasaške in galopske konjske dirke v nedeljo 14. t m ob pol 15. na Cvenu pri Ljutomeru. Gostje, ki se pripeljejo z vlaki. bodo Imeli od Zavratnikovega-hotela v Ljutomeru na razpolago avtobusni prevoz na dirkališče in nazaj k vlakom. Ljubitelji konj ln konjskega športa, pridite na Mursko polje! • Letovanje ▼ Kraljeviči Dečijl dom F*ranje Tavčarjeve v Kraljeviči bo otvor-Jen za goste-člane od 20. maja Jo konca junija. Penzija znaSa dir 35 dnevno za odraslo osebo, za otroke do 6 leta din 15, od 6. do 14. leta din 25. Za skupine 10 oseb in več, ki bi bivale v domu najmanj 10 dni in bile nastanjene v eni ali več skupnih spalnic, je določena penzijska cena din 25 dnevno za osebo Dobra meščanska hrana, brezplačno kopanSče pri domu. Prijave sprejema do 20. maja Kolo Jugoslovenskih sester v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 9 od 29. maja dalje uprava Dečjega doma Fran je Tavčarjeve v Kraljeviči. • Redni letni občni zbor Oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani bo 11. junija ob 9.30 uri dopoldne v dvorani Nar. železničarskega glasbenega društva »Sloga«, Ljubljana, Pražakova ul. 19 (žel. direkcija'» po določenem dnevnem redu. KINO SLOGA, tel. 27-30 DANES ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri DVM7V TAM ITTI An A Sabina Petera — Ida Wüst rfillllltfvn riLiUi//i Richard Romanowsky — Theo Lingen ZABAVNA KOMEDIJA PO ISTOIMENSKEM ROMANU W. STAWITZKEGA Produkcija: Cine Alians-Berlin. Režija: Hana Hinrich. Botrice - botri Birmanska darila najceneje ▼ veliki izbiri pri stari tvrdki J-dDSo K ber! e švicarske ure, zlatnina, srebrnina itd. U(LQfe)OÌja)(fiìi) Tyrševa 2 (Palaia hotela »Slon«) * Šentjakobska knjižnica ▼ LJubljani, Kongresni trg 7, Je izposodila meseca aprila 4108 strankam 13184 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 16. do 20. ob sobotah že od pol 16 do 20. ure, izposoja knjige v 10 jezikih in modne liste vsakemu, kdor se zadosti legitimira, in pošilja izvenljubljanskim čitateljem knjige tudi po pošti. • Gradltev velikega savskega mo*tn pri Brodil. Načrti za graditev velikega savskega mosta pri Slavonskem Brodu ao odobreni Stroški bodo znašali okrog 25 milijonov. Z delom bodo začeli v najkrajšem času. Od mosta dalje bodo gradili novo cesto, ki bo vodila ob Bosanskem Brodu, a bo spojena z glavno cesto kot zveza bosanske ceste s Slavonijo. Bosanski Brod bo lahko razširil svoj reguiacijsld načrt, da se bo mogel razvijati na dedni strani Save nasproti Slavonskega Broda. * žeue ln dekleta, a tudi fante in možje, ki imajo narodne noše, vabijo prireditelji Jugoslovenskega gasilskega kongresa, ki bo letos sredi avgusta v Ljubljani, naj se že sedaj začno pripravljati, da bo njihova udeležba na kongresu čim bolj številna. Sodelovanje narodnih noö r*aj pokaže tudi na zunaj, kako prisrčno je razmerje, ki veže našo gasilsko organizacijo z vsem narodom. Obenem naj po slikovitosti, ki ga bo dalo pomembni prireditvi, pripomore, da bodo v*e1 udeleženci odnesli z nje najgloblje ln najlepše spomine. • Zveza združenj gostilničarskih obrti drav®ke banovine je prisiljena preložiti zaradi nenadne zapreke za 11. maj napovedani zvezni občni zbor v Logatcu na L junij Občni zbor bo po prvotno določenem programu. ZVOČNI KINO SOKOLSKJ DOM V 6 IS KI — Telefon 41-79. Francoski velefllm Trdnjava molka V glavni vlogi: Največja karaJcterna Igralka ANNABELLA Predstave: danes ob S., 5-, T. tn 9. url ter Jutri ob pol 9. urL Prihodnji spored: ORKAN • Nov evfo{>ski oddelek v muzeju za na-rodoznanstvo v Leipzigu V muzeju za na-rodoznanstvo v Leipzigu urejujejo zdaj j nov evropski oddelek, ki bo najpozneje do Velike noči 1940. izročen javnosti. Nad 15 tisoč razstavnih predmetov, ki so bili pri-j dobljeni pH rvjiih ekspedicijah ali pa od j drugih muzejev po odkupu in zamenjavi, ; bo dajalo obiskovalcem pregled vseh narodnih skupin Evrope. V novem oddelku muzeja so izbrani tudi mnogi zanimivi in j dragoceni predmeti iz dobe najstarejših evropskih plemen. Zelo bogat in pester bo seveda nemški del, saj bo n. pr. samo Tirolska zastopana s 3.000 razstavnimi predmeti. Vse panoge narodoznanstva bodo v novem muzejskem oddelku odlično zastopana. (—) SUNSEümAJTE V „JUTRU"! Angleško platno AVŠIČ, Ljubljana v vseh barvah, Id se ne mečka dospelo • Udejstvovanje tena v gospodarskem ln javnem življenju. Znani hrvatski gospodarski strokovnjak in publicist dr. Bičauič Je Imel v Zagrebu zanimivo predavanje, v katerem je orisal pomembno udejsf.vova-nje žena v gospodarskem in javnem življenju. V državi je okrog 2,200.000 žena. ki se preživljajo s samostojnim delom. Po mnenju predavatelja ni samo vojna kriva, da se toliko žena udejstvuje v narodnem gospodarstvu in v javnem življenju sploh. To je dokazal s statističnimi podatki, ki so bili najbolj natančni za področje Hrvatske in Slavonije. Tam je bilo že v predvojni dobi nad 50.000 kmečkih domačij ter okrog 8.000 obrti in trgovin, ki ao jih vodile žene. Danes pa je v savski banovini pod ženskim vodstvom 65.000 kmečkih domačij. Na vsakih 5 kmečkih domačij pride en ženski gospodar. Po pomenu gospodarskega udejstvovanja bi morale žene dobiti tudi večji delež v vsem javnem življenju. • Motorni vlaki v Bosni. Po novem voznem redu, ki stopi v veljavo 15. t. mM je določena uvedba motornega vlaka na progi Sarajevo—Dubrovnik šele s 15. Junijem. Za progo Sarajevo—Brod so določeni trije potniSki vlaki ter po en motorni ln brzi potniški vlak. Pri voznem redu mot irne ga vlaka na ozkotirni progi Sarajevo—Beograd ne bo nobenih izprememb. • Na binkoštno nedeljo 28. t. m. ▼ Postojno. Vozna cena, vizum, vstopnina v jamo samo 150 din. Prijavite se takoj pri »Putniku«. Maribor, Celje, Ptuj. (—) • Dar za CMD. Ljudska šola na Jesenicah je zbrala za Družbo sv. Cirila ln Metoda 83 din. — Iskrena hvala 1 ZeUmo posnemalcev. • Birtko&tna nedelja » Postojnski jami bo letos tem bolj zanimiva zato, ker se bo vršil v njej koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Matični pevski zbor bo zapel vrsto najlepših zborov iz naše domače glasbene literature. Iz Ljubljane v Postojno bo vozil na binkoštno nedeljo poseben vlak, vse skupaj stane 75 din, prijave sprejemajo pisarne »Putnika«. Posebni vlak pa gre isti dan v Postojno tudi iz Maribora. • Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupila. Pri posestniku Kardinarju v Globoki blizu Strigove je služila 271etna Katarina Novakova. Bila je živahne narave, a marljivo dekle Za svoja dva otroka je vestno skrbela. Ni pa imela sreče, da bi se kateri izmed njenih fantov z njo oženil, kar je ona hotela. To jo je zelo peklo in že večkrat si je hotela končati življenje. Ko je bila zdaj v službi pri vdovcu g. Kardinarju v Globoki, je hotela, da bi jo on vzel Ker pa je videla, da je njen gospodar ne mara za ženo, je poiskala v gospodarjevi omari arzen in ga zaužila Smrt mlade Katarine je zbudila splošno sočustvovanje. • Bin koštne Izlet« ▼ Benetke, Gorico in Trst ln Logarsko dolino organizira Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3 tel. 22-50.(—) Otroški vozički, S. Reboli & druo im I ifi • Jubilej društva »Kneginje Ljubice«. Štirideset let nacionalnega, prosvetnega in dobrodelnega udejstvovanja ima za seboj Društvo »Kneginje Ljubice«, ki je bilo prvo v Beogradu ustanovljeno žensko društvo, posvečeno prosvetnemu in nacionalnemu delu med srbskim življem Južnih krajev, ki so bili pod tujo oblastjo. Ustanoviteljica in prva predsednica društva Je bila Milena Vulovičeva, ki je organizirala društvene postojanke v Skoplju in v raznih drugih krajih srbskega Juga. Od leta 1899. do osvoboditve Južnih srbskih krajev pričajo le skromni zapiski o požrtvovalnem delovanju društva. Mnogi zapiski so propali med vojnami, a delo požrtvovalnih članic društva med neosvobojanimi brati je bilo tako težavno in tvegano, da o nJem ni kazalo dosti pisati. Požrtvovalnemu društvu predseduje zdaj že deset let gospa Spasičeva. • Udeležite se Izleta društva prijateljev Slovenskih goric v Gornjo Radgono dne 7. maja. Zglasite se pri »Putniku!« — Pri ljudeh višje starosti, Id trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Fmnz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarca, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo. Reg po min. %oe. ool fa s. «dr. Ww TV 4« M ▼ M • »Putnlkova« obvestila. Na zagrebškem velesejmu je »Putnik« uredil zanimivo tu-ristično-kulinarično razstavo, ki ima sedem oddelkov. Ti oddelki predstavljajo razne naše kraje in v njih strežejo obiskovalcem dekleta v narodnih nošah, prodajajoč jestvine in pijače raznih pokrajin. Posebno pozornost obiskovalcev so izzvala takozvana »mrzla kosila«, okusno aranžirana in zavita po načrtu neke domače par pirne industrije. Take razstave namerava »Putnik« organizirati tudi na vseh večjih ■neftasajemskih prireditvah r inozemstvu. V aranžmanu »Putnika« bo obiskala našo državo od 14. do 30. t- m. skupina madžarskih novinarjev, od 26. t. m. do 12. junija pa skupina novinarjev iz severnih držav. Izletniki bodo obiskali vsa naša važnejša kopalifiča, zdravilišča in turistične kraje. Nova predstavništva »Putnika« so urejena v Belgiji, Holandiji in v Egiptu. Biletar-nice »Putnika« dajejo pojasnila in navodila vsem, ld nameravajo samostojno potovati v New York k svetovni razstavL (—) • Za blnkofitl t Benetke za din 450 s hrano in stanovanjem: v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana, Frančiškanska ulica teL 22-50. (—) • S ponebulin vlakom tn posebnim paitt. brodom bo Izlet ▼ Benetke 28 tn 29. Junija. Cena vožnje skupno s kolektivnim potnim listom 160 din po osebi. Prijave sprejemajo vae büetarnice »Putnika«, i—) Iz Ljubljane u— Koncert angleških umetnikov. V petek sta konce rtiraJa v veliki Filharmomč-ni dvorani mezzosopranistka Astra De»-m o n d in pianist Clifford C u r z o n. Morda Je kriva pozna sezona, ki pa še vedno preseneča z novimi, zlasti glasbenimi prireditvami, da koncert angleških gostov ni vzbudil pričakovanega zanimanja širše glasbene publike. Gospa Astra Desmond je otvorila večer z vrsto starejših angleških samospevov, (Hume, Dowland. J. Bìow Anon, vsi iz 17. odn. 18. stoletja). Spevi so v tehnično dobri interpretaciji pevke vzbudili pozornost in nekateri celo ogreli občinstvo, ki je angleško gostjo navdušeno pozdravljalo. G. Clifford Curzon je takoj s Schumannovo sonato v g- molu op. 22 pokazal, da stoji na znatni umetniški višini Njegovo čustveno toplo muziciranj« je združeno s tehnično bravure in zapušča vtis serioznega in stremljivega pianista, ki v ugledni meri zastopa glasbeno življenje svoje velike in slavne domovine. V dru_ gem delu koncerta smo slišali nekatere Schübe rtove in VVolfove samospeve, ki Jih je pela ga. Desmond v nemškem izvirniku. Pevka je morala dodati še kratko Wolfovo skladbo. Nato je g. Curzon izvajal poleg ljubke Amove sonate v g-duru nekaj krajših angleških skladb in zaključil svoj učinkoviti program z Lizstovim »Pogrebom«. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da je moral umetnik dodati še štiri točke. Moralno uspeli koncert je zaključila ga. Dea. mond s ciklom angleških samospevov, ki potekajo od novejših skladateljev in kažejo stilno precej konservativno obeležje novejše angleške glasbene produkcije. Tudi zadnji del koncerta je bil končan z dodatki, ob katerih se je občinstvo z navdušeno pozornostjo poslavljalo od angleške pevke in njenesra spremljevalca na klavirju g. Geralda Mooreja. KVALITETNI LJUBLJANA^ kkVČARJČVAJit o— Po umetniški razstavi v Jakopiče, vem paviljonu bo vodil danes ob 11. obiskovalce g. prof. Bogo Pregel. Razstava je odprta dnevno od 8. do 17. Obisk priporočamo. BAŠKA NA KRKU okoli 2 km peščene plaže. 15 komf. hotelov in pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kop. zdravnik, lekarna. Kompl. pension z vsemi taksami od din 55.— do 75.—. u— življenjski jubilej — 70 let starosti je nedavno slavil upokojeni železničar g. Jože Mayer, koroški rojak in vzor narodno zavednega moža. Pridružujemo se čestitkam prijateljev ter mu želimo še mno_ no srečnih let. n— Javni telovadni nastop ljubijanskUi me6čanskih šol, ki se je imel vršiti danes, odpade zaradi slabega vremena. Ogromno škodo povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa je Iznašla novo zanesljivo sredstvo MOLTIN. Za domačo uporabo se prodaja to sredstvo v ličnih vrečicah. Vrečico z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače itd. Izhlapevanje MOLTIN-a zanesljivo pomori vse molje z zalego vred, še preden morejo povzročiti kako škodo. ¥ ponos in veselje botrcam smo prejeli krasne kompleje, obleke In plašče, ki si jih nabavite prav poceni. Vabimo botrce na ogled in izbiro. LUKI € — Stritarjeva iti. Idrijčani, obiščemo 14 t. m. Čatež in Zaplaz na Dolenjskem. Odhod iz Ljubljane ob 7.48, prihod v Veliko Loko ob 9.30. Odhod iz Vel. Loke ob 19. prihod v Ljubljano ob 20.38. Od postaje do Zapla-za je dobro uro hoda. Nedeljska povratna karta din 21. V Zaplazu je komponiral, ko je iskal tam v zadnjih letih mir in zdravje, pokojni naš Zorko. Marsikatera njegovih skladb, ki se že poje in ki se bo pela, je bila tam porojena. Veselilo nas bo, če se nam pridružijo na tem romanju njegovi nekdanji prijatelji pevci, da se zlijeta radostni krik letošnje prelepe pomladi in Zorkova pesem v eno in da bo tako počaščen njegov spomin. V primeru slabega vremena bo izlet 21. t. m. Lepo darilo za vsakogar kakor birmanca, pridnega dijaka, je fotoaparat Balda z optiko 1.6.3 — lepo torbico in 2 filmom Isochrom vse skupaj za Din 320.—. — Razvija in kopira res prvovrstno! Naš ček. račun je štev. 13-285. — Naša telefonska štev. 2566 in 2567. — Zunanja naročila poštnoobratno! Se priporoča Foto Tourist — Lojze Šmuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8 ln podr. PREŠERNOVA 9. »M ♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦ u-— Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima 9. t. m. ob 18. strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni. Spored: predavanje dr. Lunaček: Vtis študijskega potovanja, dr. Peršič: Zajčja usta. Vabljeni vsi zdravniki! ZA BIRMO LEPE SVILE IN KRASNE K AMG ARNE MODNIH BARV PO NIZKI CENI DOBITE PRI MANUFAKTURNI TRGOVINI viüANKOA L3UBL3ANA LINGAR3EVA u— šentjakobsko gledališče ponovi dre-vi duhovito in zabavno igro v 11 slikah »Košček sreče«. Ta igra je bila pri vseh dosedanjih predstavah deležna živahnega zanimanja Režiserka ga. Polonca Juvano-va je poskrbela za živahen tempo igre in pritegnila k sodelovanju vodilne člane odra. Nastopa preko 20 oseb, oprema je popolnoma nova. Danes vsi na sokolsko tombolo v Medvode! PLES! — ZABAVA! Podružnica Kola jugoslovensklh sester Moste — Sv. Peter ponovno vabi člajiice in druge goste, da se v čimvečjem številu udeleže današnjega popoldanskega poMonitvenega izleta z avtobusom na Visoko in Poljane, ki bo ob vsakem vremenu. Zbirališče točno ob pol 13. uri pred evaxLgelsko cerkvijo. Cena za tja in nazaj približno 22 din. Jteft^iertl**- Ž* j-. /foefe/uji fio -myn+vffii JNAD Jugoslavija. Vljudno prosimo vse naše starešine, da pošljejo svoje prispevke za narodno-obrambni sklad na naš naslov, ker so bile starešine JNAD Jugoslavije izvzete iz nabiralne akcije Narodnega akademskega bloka, to pa zaradi tega, da društvo lahko krije stroške, ki jih je pri tej akciji že imelo. ZA BIRMO! Velika izbira originalnih švicarskih nr, zlatnine in srebraine najceneje pri BRATA LOGAR Ljubljana, Pred Škofijo 15 Pošta Ljubljana 3 na Sv Jakoba trgu št. 2 bo od 8. maja t. 1. dalje zopet poslovala s strankami. LEPE OBHAJILNE SVEČE, VOSEK, MED, MEDENO PECIVO in LECT ZA BIRMO — dobite najbolje in najceneje pri „SVEČA", Stritarjeva 6 u— Za mestne reveže je namesto venca na krsto g. Franca Remžgarja daroval g. Ernest Remžgar, Društvena ulica 4., 150 din, mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Ključavničarski mojster g. Josip Rebek, Cankarjevo nabrežje 9., je izdelal 240 komadov okovja za železne postelje v stari cukrarni ter črtal račun v znesku 180 din. Dobrotnikoma revežev izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo tudi v imenu obdarovan ih. Dr. F. kopališki zdravnik v Rogaški Slatini ordinira — kakor vsako sezono — V STROSSMAiERJEVEM DOMU u— Za čiščenje jarKov na Barju bo, kakor nam poročajo z magistrata, v nedeljo 14. t. m. ob 10. v šoli na Barju dražba ter so vabljeni vsi, ki žele zaslužiti s tem delam, čiščenje vseh jarkov bo veljalo blizu 20.000 din in se bo ta zaslužek že precej poznal marljivemu barjanskemu prebivalstvu. Cth'bonboni nas krepijo, dajo moč in energijo. Iz Celja e— Mladinski koncert Celjskega kulturnega tedna, ki je doživel sinoči velik uspeh, bodo ponovili danes ob 16. v mali dvorani Celjskega doma kot ljudski koncert. Na sporedu bo 9 mladinskih zborov, ki jih bo izvajal mladinski zbor Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Preglja, in 7 samospevov, ki jih bo pela sopranistka ga. Marjanca Kalanova ob spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove. Vstopnice se dobijo pri blagajni razstave akad. slikarja prof. Alberta Sirka v mali dvorani Celjskega doma. Z vstopnico je tudi omogočen brezplačen ogled slikarske razstave. e— Slikarska razstava akad. slikarja prof. Alberta Širita v mali dvorani Celjskega doma bo odprta samo še danes in jutri. Razstava je izpopolnjena z nekaterimi slikami, med njimi karikaturami. Oglejte si to zanimivo razstavo! e— Uprizoritev »Othella« v Celju. Ljubljanska drama uprizori v četrtek 11. t. m. ob 19.30 v celjskem gledališču Shakespearovo tragedijo »Othello«, katerega premiera bo v sredo v Ljubljani. Ta predstava bo zadnja v letošnjem abonmaju. Režiser prof. šest. Sodelujejo Boltarjeva, Ga-brijelčičeva, Levarjeva, Levar, Skrbinšek, Jan, Lipaii, Debevec, Cesar, Gregorin, Jerman, Potokar in drugi. Iz Maribora a— Is mag^tretne alntb©. Napredovali so ravnatelj Studijske knjižic« Janko Glaser, mestni sanitetni svetnik dr. Wankmtll-ler, višji mestni gradbeni komisar inž. Cernigoj, pisarniški oflcial Jože Gorup. Magistratni uradnik Rudolf Glabučnik in cestni mojster Josip Požavko sta bila upokojena. Za cestnega mojstra je bil imenovan g. A. Germ. Pri mestni finančni upravi pa sta nastavljena dr. A. Zorko in Josip Konič. a— Obmejno nčiteljstvo je zborovalo včeraj popoldne v krčevinski šoli. Najprej je bil anketni razgovor o izdaji podrobnih učnih načrtov za prvi razred. Razgovor je vodil sreski šolski nadzornik g. Peter Močnik, poročal pa je studenški šolski upravitelj g. Kontler. Sledilo je redno zborovanje sreskega učiteljskega društva za Maribor levi breg, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Mirko Vauda, ki je najpreje podal izčrpno situacijsko poročilo, nato pa predaval o predšolski spoznavi šolskih novincev s pomočjo roditeljskih vprašalnic. a— Društvo »Šola in dom« priredi v sredo 10. t. m. ob 20. v dvorani kina Apolo na Slomškovem trgu predavanje. Predaval bo g. Kontler, šolski upravitelj v Studencih, o temi: »Vrtnar - rejec . vzgojitelj«. Predavanje naj bi opozorilo roditelje na načelne in funkcijske razlike med delom vrtnarja, krotilca in vgojitelja, nadalje na vzgojne napake roditeljev v predšolski dobi, ki očitno ovirajo delo poklicnih vzgojiteljev v šolski dobi. a— Trgovska vest. G. Alfred Fuchs Je prodal svojo (Turadovo) trgovino na Aleksandrovi cesti. S svojo soprogo, ki je rodom čehinja iz Prage, se preseli v Sarajevo. G. Fuchs je bil, kakor znano, vodja mariborske podružnice Bat'a, ki jo bo odslej vodilo po svojem zastopniku podjetje samo. a— Križaj gostuje v mariborski operi. V torek 9. t. m. gostuje v komični operi »Prodana nevesta« stari priljubljeni znanec mariborskega gledališča g. Jože Križaj, prvi basist zagrebške opere. a— Lepo uspela akademija. Predsnoč-njim je bila v Narodnem gledališču akademija dijakov državne učiteljske šole v Mariboru. Mešani zbor je pod mojstrskim vodstvom prof. Pahorja ubrano odpel 4 pesmi, H. žunec je lepo odpel pesmi »Zvezde žarijo« in »Mlada pesem«. Lorenčako-vi recitaciji je sledila komedija »Vzgojitelj Lanovec«, ki so jo zavodovi dijaki v režiji E. Srnaska odlično podali. Občinstvo je gledališče dobro zasedlo in ni štedilo s toplim priznanjem. CENE ZNIŽANE ! Na ugodna mesečna odplačila. e— Akademija podmladka Jadranske straže na celjski gimnaziji bo v torek 9. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Spored pester in zanimiv. Udeležite se akademije v čim večjem številu! e— Drugi javni telovadni nastop državne realne gimnazije, državne deške in dekliške meščanske šole ter dekliške meščanske šole šolskih sester v Celju bo v nedeljo 14. t. m. ob 11. dopoldne na Gla-ziji. Sodelovala bo vojaška godba. e— Koncert CPD. Celjsko pevsko društvo, ki praznuje letos 45-letnico plodnega dela, priredi pomladni koncert v ponedeljek 22. t. m. Del sporeda je posvečen odličnemu slovenskemu skladatelju in nekdanjemu pevovodji CPD Antonu Lajovcu ob njegovi 60-letnici. Sodelovala bo tudi operna pevka Valči Heybalova iz Ljubljane, ki bo zapela več Lajovčevih samospevov. e— Pravoslavna cerkev sv. Save v Celju bo slavila hramovsko slavo v sredo 10. t. m. v spomin na dan sežiganja relikvij njenega patrona, prvega srbskega arhie-piskopa in prosvetitelja sv. Save na Vračam 1. 1594. V torek 9. t. m. zvečer bo v j cerkvi bdenije. V sredo 10. t. m bo ob 10. saborna liturgija. Propoved bo imel pro-tojerej g. Bogdan Matkovič, paroh ljubljanski. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača. Pri liturgiji bo pel ruski cerkveni zbor iz Zagreba. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel danes g. dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. e— Marko Les ja k je p°dlege] poškodbam. Dne 24. aprila je kooila brcnila 35-letnega posestnika Marka Lesjaka iz Jezerc pri Planini v trebuh in mu prizadejala hude notranje poškodbe. Lesjaka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v ponedeljek zjutraj izdihnil. Prilli, dr. ! ne ordinira do preklica. e— Usoden padec. V Loki pri Frankolovem je padel 361etni posestnik Alojz Vrenko po stopnicah in si zlomil desno nogo. Vrenka so prepeljali v bolnišnico. e— Tatica v stanovanju. V petek popoldne se je vtihotapila dobra znanka celjske policije 241etna Frida R. iz šmart-nega v Rožni dolini v stanovanje delavca Antona Voha na Cesti na grad in mu odnesla nekaj srebrnine. Policija jo išče. e— Vlom v hotelsko shrambo. V nedavni noči se je splazil neznanec po vrtu Skobernetovega hotela na Krekovi cesti do hotelske shrambe za jedila. Odstranil je mrežo na oknu in odnesel iz shrambe dve gnjati. Da bi ne zapustil prstnih odtisov, si je bil nataknil na roke ženske nogavice, ki jih je pred odhodom pustil v shrambi. Policija je aretirala nekega osumljenca. e— Obnovite srečke za 13. razred državne razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju! UTA 7* » BHESBaBM——B— a— 13. t. m. koncert APZ v »Unionu« ob 20. — Akademski pevski zbor, to najpomembnejše združenje na univerzi v Ljubljani, je dosegel najvišjo stopnjo pevske kulture pri Slovencih. Z letošnjim koncertnim programom je počastil spomin pionirjev slovenske glasbene kulture v pre. teklosti. Z resnim študijem je pripravil koncert pesmi iz preporodove dobe. S svojimi umetniško nedosegljivimi nastopi zadnjih dni potrjuje pravo vrednost teh del, ki ne bodo nikdar mogla zgubiti svoje glasbene lepote in svojskosti, ki jim jo je utisnila narodnostna pomlad našega ljudstva. Večno lepo, bo ta pesem spremljala svoj rod. To pesem, ki je — sodeč po nepričakovanih uspehih v Ljubljani, Celju in Kranju — do danes čakala svojega pravega interpreta, nam bo zapel APZ pod vodstvom svojega dirigenta Franceta Marolta. Za ta koncert je nastalo že po prvih vesteh v mestu veliko zanimanje, zato si takoj preskrbite vstopnice, ki se dobe pri »Putniku«. (—) a— Modernizacija ceste Maribor — Fram. Iz Beograda je prejela sekcija Društva za ceste obvestilo, da bo prihodnje dni razpisana licitacija za gradnjo prve delnice ceste Maribor — Celje — Ljubljana in sicer za odsek Maribor — Fram. Potrebno bi bilo, da se gradbena dela pospešijo, saj je ravno odsek te ceste med Mariborom in Slovensko Bistrico v obupno slabem stanju. a— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata tekoči teden lekarni g. Maverja v Gosposki ulici in g. Vaupota na Aleksandrovi cesti. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč pa ima danes zdravnik OUZD dr. Karel Zakrajšek, Maribor, Gre. gorčičeva ulica 4. a— Jurjevanje je včeraj lepo uspelo. Mariborska garnizija je krenila s Trga svobode na Tezno, kjer je prebila vesele urice v tradiciji diurdjevdanskega uran-ka, ki so se ga v velikem številu udeležili zlasti mariborski Sokoli in nacionalisti. Ob pol 12. so se vračali z zelenjem okrašeni vojaki z godbo na čelu v vojašnice. a— Smola mariborskega špediterja. Nemški obmejni organi so zajeli znanega mariborskega špediterja v zvezi z valu-taraimi zadevščinami. Navzlic posredovanju špediterjevega pravnega zastopnika se še ni mogel vrniti v Maribor. a— Vlomilci strahujejo še zmerom Maribor in okolico. V noči na soboto so odnesli iz Laknerjeve trgovine v Jerovškovi ulici najrazličnejše predmete, vredne okoli 7000 din. Verjetno je. da gre pri tem za delo pajdaša Rogan-Pešanove vlomilske skupine, o kateri smo že poročali. Iz Slovenjega Gradca sg— Dar Sokolu. Matilda šmidova, učiteljica iz Podgorja pri Slovenjem Gradcu, je namesto venca na grob ge. Pepce Caso-ve darovala Sokolu v Slovenjem Gradcu 100 din. Najlepša hvala! Dober svet gospodinjam, k. ne perejo same Perilo kupujete vendar same* zato naj bi kupovale tudi milo same! Ne samo vonj pe-rila^-temveč tudi njegova trajnost je odvisna od mila. S Schichtovim terpentinovim milom prati se pravi: perilo tallezni srca, ledvic, živcev jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spol-lih organov. Maj ln junij: 10 dni — Din 750.—, vse vračunano (penzion, zdravnik, kopelji, zdraviliške takse). Godba; dancing od 1. junija dalje. Obširne prospekte dobite na zahtevo dobite pri »Putniku« ali pa naravnost od uprave zdravilišča SLATINA RADENCI. Od 15. maja dalje direkten vagon lz Beo grada. Zagreba ln Ljubljane do samega kopališča. DOBRNA pri Celju Je prlrodno eno najlepših ln najmodernejše urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, v sredi gozdov, brez prahu ln dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca ln ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevon zdravljenje od 1.100 do 1.650 din. Zahtevajte prospekte! Uprava zdravilišča. BLED NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN ALPSKO KOPALIŠČE PARK HOTEL BLED, ob Jezeru. 300 postelj. Dnevni penzion ■ vsemi m postrezoo od 1. ix. do 1. VIL 70 din do 100 din. HOTEL »UNION«, BLED. Garaže, vrt, prvorazredna kuhinja, dnevni penzion 60 do 90 din. KRANJSKA GORA, 810 m FOOKOiiüX, &47 m GOZli-MARTLLJEK, 752 m Najlepša alovenaka letovišča ln kllmatlč ne postojanke ca rdravljenje. HOTEL »SLAVEC«, KRANJàKA GORA, 18 pcstelj. Sodobni konfort. Točna postrežbo. Zmerna cen«. PENZION »KRESNICA« KRANJSKA GORA. 25 postelj. Sodobni konfort Točna postrežba. Zmem« cene PENZION »A, CERNE« KRANJSKA GORA. 25 postelj. Kouformi penzion. Zeio priljubljen. Zmerne cene. RADOVLJICA, 521 m nad morjem- Slikovito iezeče ob robu gorenjske planote, zuravo, ln sončno letovišče. Lepi spieiiodl s kras nun razgledom. Nov, uclooen notei z vsem koniortoin. Moderno kopališče, tenis itd. izhodišče za Karavanke in Jeiuvco. — Ini orinaci j e daje lujsKo-prometao društvo v Radovljici. ŽIROVNICA pri Bledu. Ö0U m uad morjem. zei. poaMjli, pviol«, pdiuuU, Lune. Vsa Os&rba od ia ao ?u din. informacije daje Tujsk<-.pron.etno društvo r 21- HOiKL »PLfcSNiK«, LOGARSKA UuU.Ni, poèta Solčava, 50 pos".»ij. 1 rvovrstna postrežba. Celodnevna oskrba od 45 do 55 din. Avtobus lz LJubljane m Celja. KOcA POD KOPO na Pungartu, 1377 m. Idealno letovišče. Krasna lega Vse leto oskr bovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba od 35 do 47 din. Informacije daje Podružnica SPD v Slovenjem gradcu. KOČA NA KREMŽARJEVEM VRnU, 1.161 m Oskrbovana vse leto. Krasna razgledna točka. 10 postelj. Polna oskrba 35 do 47 din. Informaci 'e daje Podružnica SPD v SlovenJem gradcu._ DOLENJSKE TOPLICE, 38 stopinj C. Odprte od 15. aprila. Dnevna penzija 45 do 65 din, Prospekte daje Uprava. RIMSKE TOPLICE pri Celju. Termalno kopališče 37 stopinj C. Ogljikova kislina, Indikacije :živčne ln ženske bolezni, revma, glht, lšljae itd Cenene pavšalne kure za 10 dni od di-650— naprej. Termalno kopališče na prostem. Informacije in prop^s-r Uprava adravl-lišča v Rimskih Toplicah. ŠMARJEŠKE TOPLICE, radiotermaini vrelci 27 stopinj R. Desetdnevna penzija v pred-sezonl 400 din, v glavni sezoni 450 din Uprava kopališča v Novem mestu Zahtevajte podrobnejše informacije od gornjih oglaševalcev ali od Tujskoprometnih zvez »Putnika« v Ljubljani ln v Mariboru. Zadnja pot Viktorja R®hrmanna Ljubljana, 6. maja Napol med solncem, napol med dežjem, ki je od časa do časa pršil, je Ljubljana spremila enega svojih najuglednejših občanov, veletrgovca in zaslužnega narodnega moža g. Viktorja Rohrmanna k večnemu počitku. Pred pokojnikovim domom na Sv. Petra cesti se je zbrala množica občinstva; častno so bile zastopane predvsem naše nacionalne organizacije. K pogrebu so prišii podpredsednik mestne občine dr. Ravni-har, predstavniki sokolske župe ljubljanske in novomeške ter ljubljanskega so-kolstva, podpredsednik CMD dr. Dolar s tajnikom ravnateljem Grudnom in številno odposlanstvo šentpetrske podružnice, starešina gasilske župe Ljubljana Stane Pristovšek, starešina gasilske čete Ljubljana Polde Zupančič in zaslužni gasilski veterani Medic, Perme in Breskvar, generalni tajnik Zbornice za TOI minister Mohorič s tajnikom dr. Plessom, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirov-nik, predsednik notarske zbornice dr. Kuhar, in predsednik lekarnarske zbornice mag. Levstek, predsednik Jugoslovensko-bolgarske lige ravnatelj Pustoslemšek, predsednik Jugoslovensko-poljske lige dr. Mole. predsednik Jugoslovenske zimsko-sportne zveze dr. Pavlin, predsednik ljubljanske podružnice RK dr. Fettich, pa še mnogi pokoinikovi prijatelji in znanci. Na pragu hiše žalosti so šentpetrski duhovniki z župnikom Košmerljem na čelu opravili molitve, nato pa so združeni pevci Glasbene Matice in Ljubljanskega zvona pod vodstvom dirigenta Premelča zapeli v srce segajočo žalostinko. Žalni sprevod je krenil po Resljevl in Komenskega ulici na Smartinsko cesto in dalje proti pokopališču. Spotoma so se mu še zmerom priključevali ljudje. Na Prisojni ulici se je sprevod za nekaj minut zaustavil pred kapelo Matere božje, kjer so pevci zapeli žalostinko, nato pa se je sprevod ob spremljevanju godbe pomikal proti božjemu vrtu. Kljub temu, da je grozila nevihta in bi se iz nakopičenih oblakov vsak hip lahko vlila ploha, so ljudje vztrajali za krsto odličnega pokojnika ter s tem najbolje izpričali, kakšen ugled je užival pokojni Rohrmann. Grobnica Rohrmannovih pri Sv. Križu je bila vsa obložena s cvetjem in vencL Tu so se zbrali žalujoči sorodniki, da se za vedno poslove od blagega pokojnika. V prisrčnih besedah se je poslovil od njega podpredsednik CMD dr. Simon Dolar. Pokojnik je bil dolgoletni član in delaven odbornik tega narodnoobrambnega društva. Govornik se je spomnil njegovih lepih lastnosti, zlasti neustrašne volje in poguma, ko je vselej vestno vršil nacionalne dolžnosti. Bil je član tudi drugih narodnoobrambnih ln humanih organizacij in povsod je bil mož krepke volje in neustrašen delavec za napredek svojega naroda in njegovo pravica V imenu sokolske župe Novo mesto, katere soustanovitelj je bil pokojnik, se je od njega poslovil župni starosta dr. Ivan Vasič. Naglasil je, da je pokojnik vselej s ponosom nosil sokolski znak in stal na braniku svojega naroda. Za dr. Vasičem so vrgli na krsto prsti tudi najbližji sorodniki, grobnica pa je sprejela šesto krsto Rohrmannove rodbine. Oj I « • • 0 Spominu Andreja Gergoleta Prvega, maja proti večeru so ga položili v grob. Velika množica ga je spremila k večnemu počitku. Marsikatero oko je bilo rosno in vsem je bilo tesno pri srcih. E Andrejem Gergoletom, po domače Dacom, je legel v grob eden izmed redkih kraških hrastov, ki kljubujejo viharjem sodobnosti in nosijo v sebi neomajno vero v boljšo bodočnost. To so svetilniki, ki svetijo omahljivcem in plašljivcem. In ko tak svetilnik ugasne, nastane vrzel med kraškimi hrasti in kraška srca se stisnejo v žalosti in skrbL .. Rodil se je leta 1870. kot sin kmečkih staršev v Doberdobu ln v svojem kmeò-kem domu je tudi zatisnil trudne oči zadnjega aprila. Samo z ljudskošolsko izobrazbo kot podlago se Je v svoji nadarjenosti in pridnosti povzpel do naprednega kmečkega gospodarja, ki se je zanimal za vse panoge javnega udejstvovanja. V mladosti kot učenec, v mladostni in moški dobi pa kot sotrudnik je stal v zvestem prijateljstvu ob strani zdaj blagopokojne-mu doberdobškemu nadučitelju Josipu Brezigarju, očetu tolikih vrlih Brezigar-jev. S pokojnim nadučiteljem Brezžgar-jem je rajnki Dac ustanovil v Doberdobu že leta 1907. Kmečko posojilnico, kateri sta dala tako trdno in zdravo podlago, da še danes deluje kot svetel vzor kmečkega samoupravnega gospodarstva. Posojilnica, ki ji je skozi dolga leta načeloval in jo vodil pokojni Dac, je ustvarila naravnost gospodarski čudež v Doberdobu: Iztrgala je malega kmeta iz izkoriščeval-skih rok in mu pomagala do gospodarske osamosvojitve. Večina tistih rodovitnih njiv v bližni furlanski nižini, ki so sedaj gospodarska hrbtenica doberdobškemu kmetu, je bila kupljena s pomočjo posojilnice, za kar gre največja zasluga baš umrlemu Andreju Gergoletu. Posojilnica se je pokojniku tudi oddolžila pri pogrebu s krasnim vencem in s polnošteviliio udeležbo. Pokojnik je bil dalje soustanovitelj In predsednik Prvega naprednega izobraževalnega društva »Jezero« in Sokola v Doberdobu. Sodeloval je z navdušenjem sploh pri vseh pobudah splošno koristnega značaja- Vrsto let je kot vzoren in splošno priljubljen župan vodil občinske posle. Zaradi svojih obilnih življenjskih izkušenj in velikega spoštovanja, ki ga je užival, jo bil Imenovan za spravnega sodnika, čigar svet j« bil vedno upoštevan. Vsakemu je rad pomagal z nasvetom ki dejanjem. Bil je trd ln strog, tudi proti samemu sebi, pošten ln pravičen pa proti vsakomur. Lahka mu bodi kraška zemlja! Nagradni natečaj »Jutra« za letošnji materinski dan: Kje živi mati najštevilnejše slovenske družine še teden dni nas loči od letošnjega materinskega dne. Kakor so se pač številni naši čitatelji prepričali, je bila že cela vrsta naših mater počaščena z opisom njihovega življenja in žrtvovanja za številne otroke. Moramo pa povedati, da smo prejeli še toliko zanimivih in lepih opisov, da smo sami presenečeni. Ponovimo lahko danes obljubo spoštovanim dopisnikom, da bomo njihove prispevke o naših materah vse še objavili, nekaj več pa povemo na materinski dan. UREDNIŠTVO. Mati Ramšakova in njenih 21 otrok šoštanj. v začetku maja če izstopiš na postajališču Selo-Paka, ki je iprva postaja na progi Velenje-Dra-vograd, se boš gotovo napotil na hrib Koz-jak, priljubljeno izletno točko savinjskih in šaleških smučarjev in turistov. Sredi poti proti vrhu leži naselje Strmec in visoko na rebri te pozdravlja domačija Ram-šakovih s pridno gospodinjo Frančiško, materjo 21 otrok. Ko sem bral o »Jutrovih« nagradah, sem se namenil obiskat to mater, da napišem nekaj vrstic. Pa me je Ramškova marna sama prehitela. Slučaj je bil nane-sel, da se je zglasila sama v Šoštanju prej ko jaz na Kozjaku. Ko sem ji povedal, za kaj gre, so se ji zasvetile živahne oči in s ponosom je poudarila: O, saj moj je bil zaradi številnih otrok že odlikovan od kralja Aleksandra z diplomo in medaljo je tudi dobii. Ko sem ji pojasnil, da bo zdaj prejela mogoče še denarno nagrado, se je njono li-.'•p nasmehnilo in v prijetnem kramljanju mi je zaupala: Stara s. m 58 let in poročena od 1. fe-bmrja 1P0-1. z možem Francem, s kateri-' s m imela 21 otrok. Takoj ko se je vr:\il Franc od vojakov, sva se vzela in živ la na sednnjem posestvu ter pomagala gr "> orlar ju. očetu mojega moža. Leta 1907 sva prevzela posestvo na Klancu pri Dobrni in gospodarila tam do leta. 1912. ko nama je izročil stari Ramšak posestvo za 8.000 goldinarjev. Do prevzema domačije sera bila povila že deset otrok, od katerih po pa štirje pomrli na Klancu. Sedemnajst let mi je bilo. ko sem dobila prvorojenca Franca in za njim Bernarda. Od 21 rojenih je bilo 12 sinov in 9 hčera. Vse sem imela enako rada in marsikatero noč sem prečula pri otrokih. Za prvima dvema so se vrstili: Marija, Ivana, Viktor, Justina, Alojz, Frančiška, Marija, Roza, Matej, Štefanija, Ivan, Štefan, Anton, Pavla, Jakob, Matej;, Martin, Jožefa in Alojz. Dvojčke sem povila samo enkrat, to je bilo leta 1912., ko sta bili rojeni Marija in Roza.« Ko jih je naštela, je še pristavila: »Skoraj nam je zmanjkalo imen v pratiki... Danes živi 13 otrok, od teh jih je že 5 poročenih, trije so najemniki na posestvih, dva pa imata manjši posestvi.« Kdor pozna Kozjak, ve, da tu ni bogatih kmetij, a vendar se ljudstvo preživlja s pridnim delom in hribovita nerodovitna zemlja daje vsaj najpotrebnejši živež. Tudi Ramšakova mama se ne pohvali, ko pripoveduje: >. Posestvo je še precej veliko, a zelo nerodovitno. Zadnje letine so slabo obrodile, tako da moramo živež kupovati in se zadolževati. V letu 1924. smo morali najeti posojilo v hranilnici in danes moramo odplačevati dolgove in druge dajatve le z največjo težavo. Ker je moj mož že tri leta bolan in vedno v postelji, upravljam posestvo sama z otroki, ki delajo vsi doma. čeprav nas je veliko, moji otroci niso iskali zaslužka drugod. Treba se je poprijeti zemlje, iz nje črpamo vse za potrebni kruh. Najtežje je bilo seveda v vojnem času, ko so bili naša vsakdanja hrana ovseni žganci. Marsikaj slabega sem prestala, a vse gre v pozabljenje.« Ramšakova mama je še vedno krepka slovenska korenina, ki se ji ne pozna niti starost 59 let. niti trpljenje, ki ga je prestala z rojstvom in vzgojo 21 otrok. Drago Karba Verfeančleeva sütotska četa Ljutomer, na Florjanovo Ne samo v »črnem revirju«, na Gorenjskem. Notranjskem in med »Gologranci« najdete z velikim številom otrok oblago-darjene družine — tudi Prlekija se ponaša s takimi, ki štejejo mnogo lačnih »kljunov«. Taka je na primer rodbina Verbančičev v Radomerščaku pri Ljutomeru. »Jutru« ni povsem neznana, saj je pisec teh vrst pred nekaj leti predstavil srečnega očeta te velike družine uredniku Tinu. Tam gori pri Jeruzalemu je to bilo, med zorečimi trtami in urednik Tina se je čudil stasitemu, krepkemu očetu devetnajstih otrok, ki mu dolgi slovenski >,mostači« takrat še niso bili nič »sèri«. če je pri kakšni hiši mnogo otrok, potem je tam'navadno malo denarja. Tako je tudi pri Verbančičevih. Posestvo, na katerem živijo, je sicer lepo, toda ni njihovo. Oče Jože ga oskrbuje že četrto desetletje za Kleinoschege tam od Nemškega Gradca, ki so že pred vojno izdelovali iz ljutomerskega burgundca imeniten šampanjec. Doma pa je od Sv. Bolfenka na Kogu kakor tudi mati naše številne družine, Marija. Oba se sicer že bližata šestdesetemu letu, pa še zdrava in krepka skrbita za mlade Ver-bančiče, ki še niso zleteli z domačega gnezda, ali pa so se pred viharji sveta spet zatekli pod domačo streho. V petintridesetih letih svojega zakona sta morala še bolj ko danes skrbeti za vsakdanji kruh in za obleko vsem svojim malčkom, ki so se kar po vrsti oglašali na tem božjem svetu. Dostikrat, posebno med vojno, je bilo težko nasititi vse lačne kljune — toda pregovor pravi: če da bog otrok, da tudi kruha za nje. In tako je bilo tudi pri Verbančičevih. Ko sta oče in mati 1.1905. prišla v Radomerščak. je bil prvi sinček Jože že shodil, mali Mariji pa je b:'o šele nekaj tednov. Prvi je zdaj upravnik hotela v Vrnjački banji, druga gospodari s svojim možem tam pod Sv. Gorami. Potem se prihajali drugi skoraj vsako leto do 1923 in dvakrat je mati osrečila svojega moža celo z dvojčki. Zalibog nimajo pri Verbančičevih nobene slike, na kateri bi bila vsa družina, zakaj nikdar se prè ni zgodilo, da bi bili vsi hkra-tu doma, saj bi tudi morali »kučo razri-noti«. Na neki sliki jih je precej, tam pa zopet ni očeta in deca pravijo, d* nočejo brez očeta biti v >-cajtingah«. Zato pa jih moramo predstaviti slovenski javnosti le po imenu in usodi. Ker so raztepeni po vsej Sloveniji, pa še na Hrvatskem in celo v Srbiji, pa bo ta ali oni čitatelj morda enega izmed njih poznal ali srečal — pa si naj pa tistega dobro ogleda! Tretji poganjek je jil Stanko, zdaj trguje tam nekje pri Rogaleu, Siedil mu je Ivan, oskrbnik negovskih goric. Nato se je oglasila Frančiška, ki pomaga zdaj bratu Stanku. šesti — Slavko in sedmi — Fianček brijeta oba. eden v Ljubljani, drugi v Ljutomeru. Hermina pomaga doma materi, Robert mesari v domačem kraju, Bogomir pa je krojač. Ekonom Herman čaka doma na službo, Ana šiva v Zagrebu, Anion dela kot mesarski pomočnik pod Sv. Gorami in tudi Marjeta je tam pri sestri Mariji. Branko še pohaja 4. razred ljutomerske meščanske šole. najmlajši, Boris, pa je radi bolehnosti moral za nekaj časa prekiniti šolanje. Vmes so trije: Helena, Viktor m Ludvik umrli. Leta 1919. je 9-članska skupina Verbančičev vsak dan odhajala družno v šolo. Pomislite samo, koliko zaglozdc kruha so odnesli s seboj in koliko so srazdrapali« podplatov! V meščansko šolo jih je hodilo v celem enajst, dovršili so jo dosedaj štirje. Med najslabšimi niso bili nikdar. Kadrovski rok je zaenkrat odslužilo 7 bratov, od mladih nog pa so bili vsi pripadniki Sokoiske-ga društva v Ljutomeru, ki se tako lahko ponaša z »župo Verbančičevo Taki so torej naši Verbančiči. ki s svojim številom rešujejo čast Prlekije! Ali ni skrbna in pridna mati tega zdravega slovenskega rodu vredna, da se je Jutro na materinski dan spomni z eno svojih najlepših nagrad? Jan ^aukart Družina Novakovih v Timočki krajini Ri an j, v maju Čitatelji »Jutru« sirom naše lepe Jugoslavije so bili presenečeni z originalno in plemenito zamislijo, s katero se želi podati vidna hvaležnost slovenski in s tem slovanski materi. Mnogi do sedaj priobčeni dopisi nam jasno kažejo, koliko živi pri nas mater z mnogoštevilno rodbino, s sinovi in hčerami. Prizadete matere-mučenice oovo-re o njih z veliko ljubeznijo in gledajo na nje s skrbjo, da jim ugladijo v življenju boljšo pot, kakor je bila njim namenjena. Ta rodovitnost slovenske matere je zdrav pojav, ki daje najboljše jamstvo narodu, da stoji naša mati na braniku. V maju je Rojena v Št. Rupertu nad Laškim pred 47 leti, je mati Antonija vedno zdrava, živahnih oči in kljub velikim skrbem vedno nasmejana. V 26 letih je rodila petnajstkrat. Najmlajše dete je staro štiri leta. dva sta v najnežnejši dobi umrla, trinajst jih pa še živi: osem hčera in pet sinov. Dva služita vojsko v Sloveniji, Vsi so telesno krepki in duševno zdravi. V najhujši zimi radi hodijo bosi in lahko oblečeni, pa nihče ne pozna prehlada in bolezni. Sedaj še živeči otroci so se rodili kakot sledi: Marija, Janez, Jože. Angela, Vincenc. Emilija, Ana, Ciril, Frančiška, Martin, Alojzija, Štefanija in Jožesina. njen praznik, da jo proslavljamo! Prav fe, da se spominjamo, koliko mati trpi. marsikatera dela do onemoglosti in si pritrguje od ust, le da je družina oblečena in sita. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi širom jugoslovenske domovine žive take slovenske matere, lina med njimi je žena rudarja Ivana Novaka, obdarjena s 15 otroc. Družina živi v rudniku Rtanju, Timočka pokrajina. Ganjena je bila skrbna mama Antonija, ko je zvedela o nagradi, namenjeni materi z največ rojenimi in še živečimi otroci. S svojim možem se je pred 12 leti priselila v Srbijo, na rudnik Rt un j, v borbi za kruh. »Vsi smo hvala Rogu zdravi. Samo oče. ki skrbi za nas, boleha, izčrpan od težkega rudarskega dela.« Tako govori v skrbeh mati 13 otrok. »V veliko pomoč bi nam bila kakršnakoli nagrada, zlasti sedaj, ko leži oče bolan, nesposoben, da zasluži vsakdanji kruh, ko sta sinova pri vojakih, ostali pa obiskujejo ljudsko šolo.« Dobra mati nestrpno pričakuje materinega dne z upanjem: »Morda pa le bo nagrade za mojo pošteno in skromno drbžinol« Vsa rodbina Novakova se odlikuje širom okolice s sx'ojo poštenostjo in skromnostjo, otroci so vzgojeni v narodnem, sokol-skem duhu. S. S. Pri Glaž^f jevih jih je bilo osemnajst . •. Šmartno ob Paki, 25. aprila »Mislim, da bomo v naši občini blizu rekorda,« je dejal organist g. Klančnik, ko me je po bližnici vodil k hiši Glažar-jevega Janeza v Gavcah. :če se ne motim, jih imajo tam osemnajst.« Osemnajst! Res da je nekaj Glažarje-vih vsako leto hodilo v šolo in da še hodijo, a da jih je bilo osemnajst... No, bomo videli. Vzpenjala sva se v strme, vinorodne Gavce, kjer prav na vrhu stoji hiša Gla-žarjevega Janeza, ali Ivana Luknerja in njegove žene Marije, črešnje so na teh brdih že skoro odevetele. Prav tako breskve. Hruške pa so sedaj podobne ogromnim šopkom belega cvetja. Tudi jablane že sramežljivo odpirajo svojo rožasto na-dahnjene cvetove, čim višje sva se vzpe- njala, tem večje ploskve Paške kotline in Savinjske doline so se odkrivale najinim očem. Vse se koplje v soncu, cvetju in zelenju. Dvanajst nijans zelene barve sva naštela na njivah in travnikih v dolini, ko sva pod Roginovo zidanico sedla za četrt ure na trato. Lepo je v Gavcah. Kakor velike ponjave so razvešeni vinogradi po strmih rebrih. obrobljenih s travniki in sadovnjaki. Kljub temu so Gavce »pi*oletarska četrt« naše občine. Vinogradi in sadovnjaki so last bolje situiranih kmetov iz doline, ostala zemlja pa je zelo skopo razdeljena med prebivalce Gavc. Nekoliko v zadregi je bila Glažarjeva mama, ko sva stopila pred hišo. Ni vajena, da bi k njej prihajali ljudje iz doline. »Ne bojte se, nič nisva prišla rubit,« sa je pošalil moj spremljevalec. Saj bi tudi ničesar ne mogla, razen otrok, a tudi teh ne bi pustila,« se je za-smejala Glažarjeva mama čez ves zagoreli obraz. S tem je kar sama napeljala pogovor na stvar, glede katere sva prišla k njej. Na kratko sva ji razložila, kako namerava Jutro« proslaviti letošnji dan slovenskih mater. Sedli smo na klop pred hišo in žena nama je na kratko razložila zgodbo svojega materinstva: Rodila sem se leta 1890. v škalah pri Velenju, že z osemnajstim letom sem se poročila z Ivanom, ki je rojen leta 1887. Tisto leto po poroki sem povila sina Ivana. ki je letos star 30 let in ima že sam svojo družino. Nato so sledili kar po vrsti: Anton. Marija. Martin, Ivanka, Franc, Terezija. Anica. Frančiška Rudolf. Jožef, Alojz. Antonija, Jožefa. Angela, Ciril, Matilda in Stanko. Frančiška in Rudolf sta bila dvojčka, toda Rudolf je umrl. Tudi Ciril je umrl. Od osemnajstih mi jih je torej ostalo šestnajst. Najmlaši, Stanko, je star 16 mesecev, če sem tudi jaz iz tako številne družine? Ne. Pri nas jih je bilo samo osem. V moževi družini pa pet. Kako sem jih zredila ? Ne vem. Nekako je že šlo. Ko sva se poročila, sva imela dolg. Sedaj sva tudi ta dolg plačala. Zemlje pa nimamo dovolj. Samo 60 arov je naših. Da. včasih smo tudi stradali, a nekako je le šlo. Jaz hodim na dnino, mož pa v Woschnaggovo tovarno usnja v Šo-štanju. že dolga leta. Vsak dan in v vsakem vremenu gre peš v šoštanj poldrugo uro daleč. Težko nam služi kruh. Na dan zasluži brez odbitkov po 35 dinarjev. Dokler je bil zdrav, je še šlo, toda sedaj ga je pričela boleti noga. A saj ni čudno. Vsak dan se že ob pol petih zjutraj napoti v šoštanj. pozimi, ko je sneg, pa že prej. Pozno zvečer se vrne. Pa tudi delo v tovarni ni lahko. Res, mnogo sva prestala, če pomislim, da sva se ženila takorekoč »pod marelo--. Sedaj je samo sedem otrok doma, pa kljub temu ne živimo lahko. Ostali otroci imajo službe. Veseli me, da' nobeden ni brezposeln in da. jih imajo gospodarji radi. Pravijo, da so za delo zelo pridni. Do sedaj so bili še vsi zdravi. Nobeden ni imel kake resne bolezni. Rudolf in Ciril sta umrla že kot nekaj tednov stara dojenčka. Šestnajst pa sem jih le spravila na noge.« »Ali boste še katerega kupili?« sva bila midva radovedna. t.Tisto pa že ne!« se je zasmejala Glažarjeva mama. »Sto let stara jih pa ne bom imela.« Otroci so drug za drugim prihajali gledat, kaj dela mama. Najbrž so bili radovedni, če morda ni pozabila na večerjo. Poslovila sva se. Sonce se je nagibalo nekam za Mrtvega meniha in drevje je metalo zamolkle sence v sveže zeleno deteljo. Daleč spodaj v grapi je pričel žvižgati drozg. Hodila sva tiho in mislila na čudež, ki ga je naredila ta žena. čudež, ki ga zmore samo mati. Oskar Hudales Rod Polenšakovih na severni meji Zg. Sv. Kungota, sredi aprila Ce prideš na našo šolo, srečuješ vsepovsod podobne obraze Polenšakovih otrok. V vsakem razredu je po eden. Oče teh otrok, Blaž Polenšak, je doma iz Konjic in se je naselil s svojo ženo Marijo roj. Svenškovo, ki je doma iz Ptuja, leta 1910. v Zgornji Sveti Kungoti. Žena šteje šele 43 let. Rodila pa je 14 otrok, izmed katerih sta dva umrla, ostalih 12 pa živi in pomaga doma pri delu. Takole so se zvrstili: Angela 1920, Ivan 1921, Henrik 1922, Milan 1923, Kristina 1924, Štefan 1926, Viktor 1928, Roman 1929. Marija 1930, Ignac 1932, Ignacij 1933, Anton 1935, Stanislav 1936, Ernest 1937. Stanujejo na Kozjaku št. 89. in obsega njih posestvece komaj 7 oralov, zato mora imeti oče še postranski zaslužek. Je progovni delavec v Mariboru in prevozi dnevno 24 km dolgo pot s kolesom ob vsakem vremenu, da prisluži svoji družini mesečnih bore 500 din. Mati je zdrava in dela do zadnjega pred vsakim porodom. Je svoji družini skrbna mamica in dobra gospodinja. Vsi ti otroci bodo nekoč zvesti čuvarji naše severne meje in je tudi v tem pogledu prav, da se jih spomnimo. Božidar Horvat, šolski upravitelj. Rodovitna mati s Posavja št. Jakob ob Savi, v maju Tudi na Posavju so »Jutrove« nagrade razgibale staro in mlado. Mladina se živo zanima za naloge, ki jih zastavlja »Jutro« v svojih nedeljskih številkah, odrasli, zlasti matere in očetje, pa se zanimajo najbolj za to, po koliko otrok bodo morale imeti tiste tri matere, ki bodo dobile razpisane nagrade. Da igra pri teh razgovorih že dokajšnjo vlogo neizbežni lokalni ponos in patriotizem, si lahko vsak misli. Ono nedeljo je bilo o tem razgovora v gostilni »»Pri Gradu« v Beričevem. »Kovačevo Johano iz Podgorice, ki je imela petnajst otrok, bi moral kdo prijaviti Jutru, gotovo bi dobila nagrado, potrebna je je pa tudi.« je menil eden iz družbe. Dobro sem si zapomnil ime matere, sedel na kolo in takoj odhitel v Podgorico, kjer so mi pokazali malo Johanino hišico pod hribom. Na dvoriču sem, ob pogledih lepim dekletom v oči, kar nekam otrpnil, da nisem mogel ne naprej, niti nisem vedel, kako bi — nerodnež — začel. Končno sem le izustil: — Ali so mama doma. — V hiši so. Stopim v hišo. V temni veži mi pride naproti majhna, drobna ženska. Spet vprašam: — Kje pa so mama. — Kdaj so že umrli! — Kovačeva Johana da je umrla? vprašam začudeno. — To sem pa jaz, kaj pa bi radi ? Kar malo dvomil sem, da bi mogla biti ta brhka, drobna, na videz še tako mlada ženska, mati petnajstih otrok, zato sem jo vprašal, če je ona tista mati, ki je rodila toliko otrok. — Šestnajst, gospod, šestnajst, je veselo popravila in dostavila, da je dozdaj brala v »Jutru« le od ene matere, ki je imela samo enega otroka več kakor ona. Povedal sem ji, zakaj se za njo zanimam. Povabila me je v sobo. Spočetka nerada, potem pa je gladko pripovedovala o svojem zanimivem življenju: — Rojena sem bila v tej hiši in v njej bom tudi umrla, pa ne še tako kmalu — šestdeset let sem šele stara. Za Ježkovo Johanco so me klicali v dekliških letih. Tri-in dvajset let mi je bilo, ko je začel zahajati k nam v vas Kovačev iz Trzina. Všeč sva si bila in sva se vzela. On je čevljaril, jaz pa sem hodila delat v tobačno tovarno. Polnih osemnajst let tako. Zdaj imam majhno pokojnino. Prvih enajst let je bil vsako leto otrok, pozneje ne več tako redno, živi jih enajst, pet jih je pa umrlo. — Ali so Vam bili otroci v srečo, mama? — V srečo, kadar sem jih lahko preživljala in so bili zdravi. V žalost so mi bili le takrat, če so bili bolni in če ni bilo kaj za v lonec. Najhujše je bilo v letih vojne, ko na deželi ni bilo več kruha, ali pa je bil, pa nam ga niso dali. V Ljubljani je bilo zastran kruha vse bolje urejeno in preskrbljeno. Večkrat so mi dale dobre prijateljice v tovarni kako karto za kruh. Postavila sem se v vrsto in čakala ure, da sem dobila kak hlebček kruha. Kako veseli so bili otro- ci, če sem jim ga prinesla, in kako žalostni, če sem prišla praznih rok. Najhujše dni sem preživljala, ko so mi vsi otroci — bilo je tudi v letih svetovne vojne — zboleli za krvavo grižo. Kar spomniti se ne smem na tiste obupne dneve. Hvala Bogu, umrl mi pa takrat le ni nobeden. — Ali ste osemnajst let hodili peš tako daleč v tovarno v Ljubljano? me je zanimalo. — Le nekaj let. Ko sem zagledala prvi bicikel, sem si takoj rekla: Tole je pa nekaj, ; kar moraš dobiti. Leta 1903, torej pred 35 leti, ko je komaj kak gospod v mestu imel bicikel, sem si ga kupila. Ne morete si misliti, koliko sem prestala od zasmehovanja mestnih ljudi ln tudi od podeželanov. Neka ženska — Stara Urša so ji rekli — doli iz Pod grada, pod Zalogom, je pravila, da je brala v starih »šebiljnih« bukvah, da bodo takrat, ko se bodo muhe vozile na kolesih, nastopili hudi časi. Te prerokbe si takrat ljudje niso znali razlagati, ker koles še ni bilo. No, ko so pa videli mene na biciklu, so dejali: To je pa tista muha, ki bo na kolesu prinesla hude čase. Ljubljančanke so se mi zaničljivo posmehovale. Najbolj sem se bala vsak dan, ko sem se po Ledini pripeljala v mesto, otrok, ki so vpili za menoj: glejte afno! čisto gotovo je, da sem bila jaz prva slovenska kolesarka, vsaj na deželi, saj je bila takrat še v mestu prava redkost, videti žensko na biciklu. še danes se najrajši peljem s kolesom v Ljubljano na trg, kamor vozim zelenjad na prodaj. — Kako živite zdaj, mama? — Tako. Vzeli smo nekaj zemlje v ni\jem, nekaj smo je dokupili in se zadolžili — dolg nas malo straši. Vstajamo zgodaj, jemo, če je čas. Dekleta so pridnih rok, pa se kar pretolčemo. šest otrok je že poročenih, še eden manjka, pa bom imela že toliko vnukov, kolikor sem imela otrok. — Ali ste dali otrokom tudi kaj časa za zabavo ? Našli so si ga sami. Vsi fantje — šest jih je — pa tudi nekaj deklet so člani so-kolskega društva v št. Jakobu ob Savi. Ivan, ki je zdaj pri vojakih v štipu, je bil načelnik društva. Namesto da bi hodili zgodaj spat in počivat, so hodili k telovadbi. Ne bojte se, mladina že najde časa za zabavo. Na vprašanje, če ima kake uradne dokumente o številu družine mi je predložila od župnijskega urada v št. Jakobu o/Savi izdano rodbinsko polo, ki me je spomnila na vojaško prehranjevalno listo za celo četo. Na njej so imena otrok po vrsti, kakor so se rodili: Marija, Andrej. Franc, Ivana, Marija. Mihael, Janez, Leopold. Ivan, Angela, Marija, Frančiška, Stanislav, Jernej in Maksimiljan. — Lista — je dejala prijazna mati — mi služi obenem za pratiko. Otrokom smo dali namreč vedno ime po svetniku, ki je imel god na dan rojstva. — Toda, mama, samo petnajst jih je na poli ! — Enega — punčka je bila — smo morali krstiti kar doma — Francka smo ji dali ime. Zakaj je niso vpisali v krstne bukve, pa ne vem. — Tako, draga mamka, zdaj vem vse. Zdravi ostanite in mirno upajte na nagrado, sem se poslovil. — Da bi jo dobila, kako prav bi prišla! je menila in se vsedla k polnemu škafu, trebit solato. Ln. „JUTROVA" POSVETOVALNICA Zdravniška A. Z. B.: Imate malarijo, ki se vam še vedno ponavlja. Vsled tega ste postali zelo slabokrvni. — Predvsem je treba malarijo izlečiti, kar je z današnjimi sredstvi popolnoma mogoče. Poleg tsga vam priporočam tkzv. jetrno dieto (2 do 3 krat tedensko jetra v tej ali pa oni obliki). V po-štev pridejo tudi posebne injekcije proti malokrvnosti in. končno seveda tudi transfuzije krvi. R. C. G^-adišče.: Imate Smesečnega otroka. Perila do sedaj še niste imeli. Ali obstoja možnost, da ste zanosili? — Vsled pomanjkanja prostora ne morem obširneje razložiti te zadeve. Povem pa lahko, da je možno, da žena zanosi, dasi se ni še pojavilo perilo po porodu. J. Lukovec: 18 let ste stari, pa vam že sivijo lasje na sencih. Po prsih imate rdeče pege. — Proti zgodnjemu sivenju las ni sredstev. Ako vas to moti, priporočam, da si pustite lase barvati. Proti opisani kožni bolezni na prsih vam svetujem, da si drgnete kožo z 2% resorcinovim alkoholom. L. A. M.: Vaš zakon ie brez otrok. Vprašujete, kako bi bilo temu odpomoči? — Vzrokov jalovega zakona je lahko več in sicer lahko na moževi ali pa ženini strani. Najbolje bo. da se dogovorite s kakim spe^ cia!Ì3tom za ženske bolezni ustno. N. N. Ljubljana: Dvomim, da bi bili noseči, dasi ni povsem izključeno. Svetujem zdravniški pregled. Oko in koža: Po mojem mnenju ima otrok ohromenje ene izmed očesnih mišic. Glede kasnejše operacije se morate domeniti s specialistom za očesne bolezni. Isti: Ker dcbi otrok po mastnih jedeh (olju) koprivnico, je znak, da teh jedi ne prenaša, in je torej taka jedila v bodoče opustiti. Isti: Umetno obsevanje pride v poštev samo pozimi. Začnite s 5 minutami. Pri ponovnem obsevanju 5 minut več in končno obsevajte pol ure. Slično opreznost zahteva tudi sončenje na prostem. P. A. Celje. — 31 let ste stari. Kot otrok, odnosno v kasnejših letih ste se precej udajali mladostni zablodi. Pred kratkim ste bili v bolnici, kjer so vam ugotovili rano na želodcu in hemoroide. Najbolj vas pa skrbi to, da kot moški niste popolnoma na mestu. Kadite 12 cigaret dnevno, pijete pa zelo malo. — Vzrok opisanega nedostatka je v vašem primeru po mojem mnenju deloma telesna kon-stitucija, deloma pa živci. Verjetno je, da tudi nikotin ni popolnoma nedolžen pri celi stvari. Svetujem vam, da popolnoma opustite kajenje in alkohol. To vam bo poleg drugega samo koristilo, posebno ako imate rano na želodcu. Poleg tega je treba seveda zdraviti rano na želodcu, glede česar ste itak dobili navodila od vašega zdravnika. Vzporedno s tem, ko se vam bo splošno stanje izboljšalo, se bo izboljšalo tudi stanje v drugem pogledu. Ako ne dosežete s tem popolnega uspeha, bo treba pač še z drugimi sredstvi priskočiti na pomoč. Glede tega se obrnite na vašega zdravnika! Bodite torej pomirjen in ne obupujte, ker vaš položaj ni tako obupen, kot si ga predstavljate in se bo verjetno popravil. Kobiljak 450: Bili ste pri zdravniku, ki vam je ugotovil polipe v nosu in ki vam je predlagal opcracijo. Skozi nos sploh ne morete dihati, vendar ste še v dvomu, dali bi se dali operirati, ali ne? — Po mojem mnenju je imel zdravnik gotovo svoj vzrok da vam je priporočil operacijo. Zato in pa. ker pišete, da ne morete dihati skozi nos, ne morem svetovati drugega kot to, da se podvržete operaciji, ki varn jo je svetoval zdravnik, kajti razlog za operacijo je vendar zadosten. Goren.;ka 100: Na palcu noge vam rase kost. ki vas zelo boli. — Najhitreje se rešite vseh bolečin, ako se pustite operirati Vsak drug način zdravljenja je skoraj brezuspešen. Pač pa morate skrbeti, da boste imel; po operaciji dovoli prostorno obutev da se ne bi sedanje stanje zopet ponovilo. ž. S. Boštanj: Bolujete na težki bolezni hrbtnega mozga in ste zelo obupani ker se vam stanje nikakor noče zboljšati — Kar se tiče izgledov na ozdravljenje v vašem primeru, moram žal reči. da res n!-so ra'-no ugodni. Možno pa je in znano je več primerov da se je stanje brez vsakega zdravljenja popravilo, odnosno da bolezen ni napredovala. V ostalem ne rabite nobenih posebnih navodil. Hrana je lahko pogubna sončite se lahko. J. A. B.: 31 let ste stari. Imate zastaran izpah desnega kolka. Sicer ste bili vedno zdravi. — Na daljavo je težko reči, dali bi se moglo operirati nogo ali ne? Svetujem, da greste v bolnico, kjer vas bodo točno pregledali in na podlagi pregleda ugotovili, dali je podan razlog za operacijo ali ne. Ostale težave mislim, da izvirajo iz občutka manjvrednosti, ki pa nikakor ni na mestu. Mislim, da se vam bo sčasoma stanje popravilo, zlasti ako boste našli razumevanje tudi na drugi strani. Kot nadaljnji pripomoček vam končno priporočam sredstvo, ki ga omenjate v pismu. Ljubljančanka 32.: Imate stalno neredno mesečno perilo. Redite se. Jemali ste razne tablete, vendar se vam stanje noče popraviti. — Dosedanje zdravljenje je popolnoma pravilno, samo po mojem mnenju nezadostno. Bolje bi bilo, da bi dobili omenjena sredstva v obliki injekcij, ki vsebujejo veliko število enot in ki so zato uspešnejše. Drug način zdravljenja v vašem primeru ne pride v poštev. Neizkušena: Prvi, dasi ne popolnoma zanesljiv znak nosečnosti je izostanek perila. Vendar mislim, da lahko rečem, da vi niste noseči. L. Celje: 45 let ste stari, tehtate 60 kg. Na blato greste redno, samo vetrovi se vam zapirajo kar vam povzroča velike bolečine v želodcu. — Po mojem mnenju tiči v vašem primeru za opisanim znakom, kako obolenje želodca ali pa žolčnika. Potreben je torej sistematičen pregled vseh trebušnih organov in šele, če to izpade negativno. bi bilo treba regulirati prehrano v tem smislu, da ne uživate nobenih stvari, ki napenjajo (fižol, grah, črn kruh, sladkarije in slično). Končno je možno, da bazira vaše stanje, na živčni podlagi, da gre za nekako ohromenje črevesa, proti čemur imamo seveda tudi uspešna sredstva. Vse to so seveda domneve. Predvsem je pa potreben, kot omenjeno sistematičen pregled. Marija: Vaša žena se že skoro 1 leto vsako noč močno poti. Rentgenološki pregled pljuč je bil negativen. — Potenje ponoči opažamo predvsem pri tuberkuloznih bolnikih. Priporočamo, da meri žena vsak dan temperaturo in sicer pod jezikom, rentgenološki pregled včasih ne zadostuje in je potrebna slika pljuč, ki šele odkrije vse detajle. Razen tega so potrebni še drugi pregledi. Vse to je težko izvesti doma in vam zato priporočam, da pošljete v svrho ugotovitve bolezni, ženo v bližnjo bolnico Davčna »Radovednost«. — Davčna oblast zahteva od neke zadruge davek na poslovni promet, čeprav plačuje tak davek že elektrarna Fala, ki dobavlja električni tok do-tični zadrugi. Ali je postopek davčne uprave pravilen? — V smislu določbe čl. 2. zakona o davku na poslovni promet se smatrajo za stvari, katerih promet ali prenos je zavezan temu davku, vse premične telesne stvari, med katere se štejejo tudi voda, elektrika, plin itd. Vsled tega je po poseb nem razpisu oddelka z davke ministrstva za finance od 12. IV. 1933., št. 13.136 za vezana splošnemu prometnemu davku tudi dobava elektrike, ki ga mora plačevati do-tična zadruga ne glede na to, ali ji dobavlja električni tok elektrarna Fala. Me-rodajno je pri tem samo dejstvo, da oddaja zadruga tok svojim odjemalcem proti plačilu. A. C. M. — Izstopiti nameravate iz trgovske družbe ter bos*e od podjetja prejeli primerno odpravnino. Vprašujete nas, ali boste morali iz tega naslova plačati rentni davek. — člen 61. pravilnika k zak. o neposr. davkih izrecno veli, da odpravnine, ki iih prejemajo člani trgovske družbe, če razderejo družbeno pogodbo, rentni-ni ni^o zavezane. Toda na obresti od odpravnine in od glavnice ki se pri tej priliki ne izplača, se plačuje rentnina, če in kolikor se ne dokaže, da gre za razdelitev dobička. A. T. — L. — Radi neplačanih davkov vam je davčna uprava zarubila dve omari ter jih dala prenesti na občinsko upravo, pri kateri bi se morala vršiti razpisana javna dražba. Do dražbe pa ni prišlo, ker ste davčni zaostanek še v zadnjem trenutku poravnali. Kljub temu pa vam je davčna uprava predpisala stroške za prevoz omar. Mnenja ste, da vam teh stroškov ni treba plačati. Kdo ima prav? — Po čl. 45. izvršilne uredbe trpi stroške za prenos (prevoz) zarubljenih predmetov država. Stroške za vzdrževanje takih predmetov in stroške za vrnitev dolžniku pa trpi dolžnik. S. K. — RI. — Zoper razsodbo finančne, ga sodišča, Id vam je radi domnevane davčne utaje naložilo občutno denarno kazen, se nameravate pritožiti. Ali je za rešitev take pritožbe kompetentno ministrstvo za finance ali državni svet? — Po čl. 35. uredbe o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj je treba zoper razsodbo fi. nančnega sodišča vložiti pritožbo na pristojno upravno sodišče (v Celju) v 30 dneh od dneva vročitve razsodbe, kar mora biti že iz besedila razsodbe razvidno. Pritožba zoper razsodbo upravnega sodišča na državni svet pa je dopustna samo, če se z razsodbo upravnega sodišča izpremeni razsodba finančnega sodišča. Pri tem zlasti poudarjamo, da se zakonski rok za vložitev pritožbe, odnosno tožbe zoper razsodbo ne sme nikoli podaljšati in da se tudi zakasnitev ne da z ničimer opravičiti. Nepravočasno vložene pritožbe se takoj zavrnejo. »Zdravnik«. — Poleg privatne prakse boste v kratkem prevzeli tudi zdravljenje članov bratovske skladnice, od katere Doste za to prejemali posebno meSečno nagrado. Ali boste morali tudi od te nagrade plačevati pridobnino ? — Po razp'su oddelka za davke min za finance od 15 I. 1930 št. 65.849/29 so zdravniki, ki so v službi socialnih ustanov, zavezani pridobni ni le tedaj, ako se jim izplačuje na-rada po določeni tarifi. Ako pa se jim izp'aCuje honorar v oblik vnaprej določenega pavšala,. so glede tega zneska zavezani usluž-benpkemu davku F P. — C. — Vprašujete nas «rlede plačevanja izrednega orisoevka k usl»žben. skemu davku vaših d*»!n.vcpv ter navajate razna mnenia, po katerih bi vam izrednega prispevka ne bilo treba plačevati. — Državni svet je v nekem konkretnem primeru potrdil razsodbo upravnega sodišča v Celju po kateri sc izrednega prispevka oproščeni vsi delavci pri čemer je pojem delavca razumeti po določilih o zaščiti de lavcev Za delavce se ne smatrajo oni na meščenci, ki v glavnem nadzorujejo delo vanje drugih ročnih delavcev n. pr moj stri, obratovodje. polirli in sVčno Ti torej so zavezani plačevanju izrednega prispevka. delavci vobče pa ne A. A. — K.— Vaš sosed vam te dejal, da mu je davčna uprava lani znižala l.jarino. Tudi vi bi takšno znfžnnje radi doseg!i. Kaj vam ?e treba ukrenit' ? — Zakon (odst. 3. čl 27.) pozna samo znižan ie dopolnilnega davka k zem'iarini za one davčne zavezance, ki imajo v skupnem hišnem gospodarstvu več kot pet članov in ki kot kmetovalci neposredno sami ob delujejo svoje posestvo Pravico do znižanja dopolnilnega davka pa morajo upravičenci dokazati s prijavami v mesecu januarju vsakega leta. Prepozno vložene prijave se ne upoštevajo. Bodite torej pozor-nejši prihodnje leto. ako iz povedanega razvidite, da imate za znižanje dopolnilnega davka vse zakonske pogoje. K. P. — L. — Pri zadnjem plačilu usluž-benskega davka vam je davčna uprava za-računala tudi 6% obresti. Po vašem mnenju tega ni Smela storiti, ker ste — kakor pravite — uslužbenski davek pravočasno plačali. Vprašujete nas, v katerih rokih se uslužbenski davek sploh plačuje. — Pra. vilnik k. čl. 99. zak veli, da se mora od-tegnjeni uslužbenski davek plačati najkasneje 15. dan po poteku vsakega meseca. Vendar pa sme dovoliti fin. ministrstvo za poedine kategorije delodajalcev, da plačujejo odtegnjeni davek tudi četrtletno. V tem primeru se mora plačati davek najkasneje v 15 dneh po poteku vsakega četrtletja. Ko poteče skrajni rok za plačilo davka, se računajo od tega dne na neplačane dospele vsote davka 6% obresti do dne plačila. Iz povedanega lahko sedaj sami ugotovite, ali je davčna uprava pravilno postopala. F. K. — T. — Za prvo četrtletje vas davčna uprava terja za plačilo davka, čeprav vam za leto® še ni dostavila plačilnega naloga. AH je njen postopek pravilen? — Po čl. 147. zak. se plačuje davek po predpisu iz prejšnjega leta vse dotlej, dokler se ne izvrši nova odmera. Od te obveznosti so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne obveznosti za določene predmete, toda sa-%io v mejah in izmeri, ki jih določa zakon za vsako dotično davčno obliko.. Ker nam ne poveste, za kakšno vrsto davka gre, nam je točnejše pojasnilo nemogoče. Pravisa A. D. Pridržba državljanstva ob poroki! — Naša državljanka izgubi državljanstvo, ako se poroči s tuj.m državljanom, razen če po predpisih moževe domovine ne more pridobiti državljanstva ali pa če si ga pridrži ob poroki. Glede prvega primera poizvedite pri pristojnem konzulatu. Državljanstvo je ob sklenitvi zakona možno pridržati z ženitno pogodbo pri notarju, ali pa s posebno izjavo na zapisnik pred obče upravnim oblastvem ali matičarjem. Maloletna nevesta mora zato imeti odo-brenje svojega zakonitega zastopnika, oz. varstvenega sodišča. »Oklici«. — če zaročenca ne stanujeta v isti župniji že šest tednov, morajo biti izvršeni oklici tudi v župniji, kjer sta zaročenca prej bivala najmanj šest tednov, če sta prebivala v različnih župnijah, morata biti oklicana v obeh prejšnjih župnijah. š. D. M. S. Bili ste vajenec v knjigovc-ški obrti, pa so Vas tudi drugod zaposlovali. — Obrtni mojster vajenca ne sme uporabljati za posle, ki niso v zvezi s stroko, katere se vajenec uči. Take prestopke kaznuje politično oblastvo do din 1500.—. Mnenja smo, da je malenkostno delo, ki ga je vajenec za mojstra opravil izven stroke, vajencu samo koristno, saj si je s telesnim gibanjem učvrstil zdravje. Ob lastvo bi najbrže tako prijavo smatralo za »črno nehvaležnost« proti mojstru. P. J. P. Vaša sestra gospodinji ločencu in bi rada pojasnila, ako ji gre po njegovi smrti kaka podpora- — Le če je zavarovana pri OUZD zoper onemoglost, bi pripadala Vaši sestri renta (pokojnina). To pa le v primeru, da bo dosegla v zavarovanju določeno gotovo čakalno dobo, ki znaša 200 tednov za podporo ob onemoglosti pred sedemdesetim letom starosti, 500 tednov pa ob naravni onemoglosti v doseženem sedemdesetem letu starosti. J. P. Lj. Občino bi radi prisilili, da bi prispevala k vzdrževanju vašega nezakonskega otroka. — K oskrbi nezakonskega otroka ste po zakonu zavezani kot njegov oče. Le, ako bi tega ne zmogli, pride obveznost na otrokovo rodno mater in po njej na materine starše. Na noben način ne morete torej Vaše obveznosti prevaliti na občino, kamor je otrok pristojen. Za otroka boste morali skrbeti vse dotlej, da bo zmožen sam sebe preživljati. » Zadoščen je «. Nadaljevanje kazenskega postopanja. — Pravica do preganjanja kaznivega dejanja zastara v vsakem primeru, če mine dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon, da zastara pravica preganjati dejanje. Pravica preganjati kaznivo dejanje radi prestopka razžalitve zastara po preteku dveh let od dneva storitve dejanja. Ker v Vašem primeru še ni minilo štiri leta od dneva, ko je dejanje storjeno, predlagajte pri sodišču nadaljevanje postopanja in opišite v vlogi celoten položaj ter zahtevajte pismeno rešitev Vašega predloga. K. L. TR. Nezakonski oče ni nikoli slcr-bel za vas, niti dajal za vaše vzdrževanje vaši materi kako plačilo. — Ker ste že polnoletni in zaslužka zmožni, v svojem imenu za sebe ne morete uveljaviti preživnine do nezakonskega očeta. Vse, kar je za Vaše preživljanje izdala, namesto Vašega očeta, Vaša mati more tekom tridesetletne zastaralne dobe zahtevati v povračilo. A. B. C. Na noben naó'n ne morete izslediti bivališča clc'žn'lca, katerega bi tožili na plačilo terjatve. — Predlagajte v tožbi, da naj se vročitev tožbe opravi potom sodišča v kraju, kjer je toženec bival. z javnim naznanilom in postavi tožencu, katerega bivališče je nrznano skrbnika. Skrbnik bo nato v pravdi zastopal toženca na njegovo nevarnost in stroške dokler ne bi prišel sam na sodi šče ali pa prijavil svojega pooblaščene" Vročitev tožhe se smatra po zak-nu 2" opravljeno č m je oklic nabit na «o-hv desko in spis vročen postavljenemu skri niku. TR. Ali morete zahtevati pri sodišči da »zariibi« nepron-irrino, ki jo je dol? nik dal prep!«nti na njegovo ženo. — Ne premičnine ni moč zarubiti. pač pa moro te predlagati vkn^žhn zastavne prav'e za Vr?o terjatev pü p*> dražbo nepremičnine toda le nrot' dolžniku ki je la^ni' nepremičnine. Vse tn pn le na podlafi i-» vršHnega naslova ki mrre biti izvršljiv,-Tdra poravrpva na pravomočna sod ba. Zoper dolžnikove ž°no ne bo^te mo"' doseči izvrš^nera dej?"^ vse dotlej, do-tripy -»e ^ni če ima*' nroti njenemu možu — dolžniku že izvrf-Ijivo so^ho n 5zvr?ba zoper niega ost" la brez unpeha bi mogli s posebno tožbe izpodbijati vel;irmert pogodbe, s katere je prenesel svoje zemliišče na ženo. govi ali njihovi odpadki sparijo ali spra-zijo in zmeljejo. Tako gnojilo vsebuje cca 10 odstotkov dušika in cca 5 odstotko-. fosforne kisline. Cena. ki ste jo plačali, je odločno previsoka, ker plačate 1 kg dušika veliko dražje kot v kateremkoli drugem dušičnerr gnojilu. Km&Süs&a Bučno seme požro miši. M. J., Sm.: Vsako leto moramo podseja-vati buče. ker nam iih veliko požro miši Kako je treba buče sejati, da bodo dobro obrodile in da semena ne bodo pokončale miši? Buče sejemo med koruzo, v vašem primeru pa Vam priporočamo, da jih sejete v posebej pripravljene jame, ki naj bodo do pol metra globoke in približno toliko široke, sicer pa okrogle v obliki sklede. V jame dajte drobnega gnoja, mešanega s kompostom Mesto hlevskega gnoja vzamete lahko tudi straniščnik mešan s kompostom, ali pa kompost in mešano umetno gnojilo. Vrh gnoja natrosite par prstov na debelo zemlje, na kar potaknete vanjo do 10 bučnih semen. Jamo zasipljite z zemljo in jo pokrijte z brinjevimi vejicami. Ko seme vzklije in dobijo rastlinice po par listov, brinje odstranite in buče razredčite, pustite 3—5 sadik, kar popolnoma zadostuje Buče je treba kasneje parkrat okopati in prigrniti z zemljo. Rožena moka kot gnojilo. P. T. B.: Pri nas izdelujejo glavnike iz rogov, odpadke pa prodajajo kot gnojilo. Pravijo, da koruza dobro raste, če ji natrosimo tega praha. Ali je rožen prah kaj prida gnojilo? Roženi prah ali rožena moka je dušikovo gnojilo in vsebuje razen dušika tudi fosfor. V surovem stanju ne more veliko koristiti, ker se zelo počasi razkraja. Razkrajanje v zemlji pa se pospeši, če se ro- NAH Ljubljanski šahovski klub ima v sredo, dne 10. t. m. ob 20. izreden občni zbor v restavraciji »Zvezdi«. Na dnevnem redu je med drugim volitev novega odbora, ker je dosedanji podal ostavko. Nekateri inozemski listi, med njimi londonski »Times«, poročajo, da je argentinska šahovska zveza sklicala občni zbor, ker za enkrat še nima vseh sredstev za financiranje predvidene olimpiade v Buenos Airesu. Zveza prepušča občnemu zboru odločitve o prireditvi olimpiade. Ta novica je tem bolj neprijetna, ker bi se morale evropske reprezentance že 15. junija v Antverpnu vkrcati za potovanje v Buenos Aires. Sedaj pa očividno do zadnjega trenutka ne bo točno znano, ali se bo olimpiada sploh vršila ali ne. Za slučaj, da bo to vprašanje ugodno rešeno, je zasigurana tudi udeležba jugoslovenske reprezer tance in naše moštvo bo določeno že te dni. Najmočnejša sestava moštva bi bila, po izkušnjah zadnjih let. brez dvoma: dr. Vidmar, dr. Astaloš, Kostič, Pire, dr. Trifunovič. Izgleda pa, da dr. Vidmar in dr. Astaloš ne bi mogla na pot pa bi t>ilo treba njuni mesti izpolniti na podlagi zagrebškega turnirja. Tu pride brez dvoma predvsem v poštev Tomovič. Za drugo mesto pa je stvar manj jasna. V Zagrebu sta delila naslednji mesti s Ko-stičem Schreiber in S. Vukovič. Slednjega pa bi bilo po katastrofi v Stockholmu 1. 1937 pač nekoliko riskantno ponovno postaviti v moštvo. Po mojem mnenju bi bila za to mesto najprimernejša Schreiber ali še bolj Vidmar ml. Ta je sicer za Schreiber jem in S. Vukovičem v Zagrebu zaostal za pol točke, toda samo, ker je z dr. Kalabarjem in Furlanijem izgubil po pol točke, med tem ko je na pr. S. Vukovič dobil točko s Furlanijem s kon-tumacem. Vsaj pri precenjevanju moči pa bi bilo vsekakor treba te točke izvzeti! V Stuttgartu se začne prihodnjo nedeljo mednaroden mojstrski turnir, ki se ga udeleži tudi naš državni prvak velemojster dr. Vidmar. Poleg njega igrajo še Nemci Eliskases., Bogoljubov, Kilninger, Richter in Hesre (slednji za Stuttgart), dalje Madžar Szily, Švicar Grob, Italijan dr. Napolitano. Belgijec O'Kelly in Španec dr. Rey. Dvanajsto mesto trenutno še ni zasedeno. Turnir ima torej dokaj močno zasedbo, vendar le nekoliko zaostaja za zadnjim nemškim mednarodnim turnirjem lani v Harzburgu, kjer so mesto nekaterih inozemcev-novincev, ki nastopijo v Stuttgartu igrali boljši nemški mojstri. Dvokrožni match med Nemčijo in Madžarsko na 20 deskah se je vršil dne 15. in 16. aprila v Karlsbadu. Zmagali so Nemci s 26V* : 13%. V madžarskem moštvu pa so razen A. Steinerja manjkali vsi židovski mojstri. Na prvih deskah so bili rezultati: 1. Eliskases 1 in pol : Bar-cza 2. Bogoljubov 2 : A. Steiner 0, 3. Kilninger 1 : Rethv 1 4. Gilg 1 in pol : dr. Vajda »/. 5. M'chel 1 in pol : Szily Z zagrebškega turnirja je še naslednja oartija, ki je bistveno vplivala na raz-nored prvih mest. Nimcovičeva indijska obramba "Seli: Tomovič črni: Pire (11. kolo 13. aprila) d2—d4 Sg8—f6 c2—p4 e7—e6 Sbl—c3 Lf8—b4 e2—e3 0—0 5. Lfl—d3 d7—d5 6. Sgl—e2 Oberino se igra tu 6. Sf3. Poteza v -"•tiii ie ker s1rakač z e2 ne kon- •m;ra tako dobro središča. 6..........e6—e5 ! ? Dckaj ^nn^a^o ;n dobro te c5 ali pa tv* i»ri: 7 e5!. V vsa- ?lu**riu 'mi najmanj enako igro. 7. c4 : d5! Seveda ne 7 de5- 4:< g. 1^4- Ddl: + . ? Kdl: Sg4 i" fr"i je v nrednosti. —Se-^aj na se rnnr zelo truditi da še -Vr>pko izenič' pozicije. 7..............e5 : d4 8. e3 : d4 Lb4 : c3-f Naihrž ed'no I/iwc n* M je stal slabo .n be'i ie bolje razv't ni bi mape! insce-i ira ti nevaren napad. V partiji se črn; 'reče dver"- 'ovcema zasleduje pa pri '"m dalekos<~?~n n nravilen obrambni na-*rt. 9 h2 * c3 Dd8 : d5 10. Ddl—c2! Sicer se črni z Lf5 popolnoma osvobodi, rni nit' tu. niti v naslednji potezi ne ^me vzeti na g2. ker bi beli na odiprtih -nrah prišel do odločilnega napada. 10. ...........c7—c5! 11. c3—c4 Kakor razvidno, edina poteza, grozilo ie c4. 1 1..............Dd5—h5! 12. d4—d5 To pozicijo je hotel črni doseči. Beli ;ma sicer prostega kmeta, ki pa še zelo dolgo ne more priti do veljave. Z napredovanjem svojih kmetov pa je beli oslabil med drugim kontrolo nad važnimi polji, na pr. e5 in d4. 1 2............Sb8—d7 13. f2—f4 Sicer Se5 s prednostjo za črnega. 1 3............Tf8—e8 Dosledneje je bilo pač b5!. Po 14. cb5:?, Dd5:, 15. 0—0, Lb7 bi imel črni odločilno prednost, sicer pa bi kmet dö postal tudi slab. Nadaljevanje v partiji je nekoliko pasivno. 14. 0—0 Sd7—<8 15. Se2—g3 Dh5—h4 16. Sg3—e4 Sf6 : e4 17. Ld3 : e4 Dh4—e7 18. Le4—d3 Lc8—g4 Z grožnjo Le2. öe se namreč črnemu posreči zamenjati lovca, ima prednost za končnico, ker je v pozicijah s fiksiranimi kmeti skakač močnejši od lovca. 19. Dc2—f2 ? Napaka, ki bi bila lahko stala partijo. Pravilno je bilo 19. Dc3, nakar bi bile nozicije po Dd7, 20. Lb2, f6 približno enake. 19 . « s k « ■ Lg4—e2! 20. Tfl—el De7—f6 ! Tega beli očividno ni upošteval. 2Ì. Lcl—b2 1. 2. 3. 4. 21............Df6 : b2 22. Ld3 : e2 b7—b6? Nepazljiva poteza, ki odločilno izgublja čas. Pravimo je bilo Te4! Beli nato nima drugega nadaljevanja nego 23. g3, na po Tae8 mora s 24. Lfl, Df2:, 25. Kf2:, Tel:, 26. Tel:. Tel:, 27. Kel: pristati na končnico, ki je zanj neugodna, '.norda cclo izgubljena, črni na pr. postavi svojega skakača na d6, nato pa pripravi v ugodnem trenutku prodor na enem ali druge vi krilu. Eeli, kakor razvidno, nima protiigre, saj mora vedno s kraljem in lovcem varovati točke c4, e4. f5. D-kmeta seveda tudi ne sme nikdar vleči, ne da bi ga izgubil. 23. Le2—fl Db2—«J Tu črni ne more več forsirati omenjene ugodne zamenjave. Beli si namreč vedno zadrži eno trdnjavo, s katero preko b-linije začne napaxl na b6 (a2—a4— a5). 24. Tal—dl h7—h6 25. Tel—e3 Beli grozi zasesti s Tel itd. e-linijo. Sploh je beli že v prednosti. V srednji igri črni nima dobrih izgledov, ker stoji pre-pasivno. 25............Te8 : e3 26. Df2 : e3 g7—g5? Mnogo preriskanten poizkus igre na zmago, — črni hoče polje e5 za skakača —, ki se zelo maščuje, ker preveč oslabi pozicijo črnega kralja. S Sd7, Kf8, Dd6 ter nato event. Sf6 in Te8 je bilo najbrž le še mogoče držati remis. 27. fl : g5 h6 : g5 28 Lfl—d3 Sf8—d7 29. Tdl—fl Df6—e5 30. De3—h3 Sd7—f8 31. Dh3—f5! De5—d4 + Po Df5: pade seveda kmet g5. 32. Kgl—hI ' f7—f6 33. Tfl—el Kg8—f7 ? Morda je bila še mogoča zadostna obramba s Td8. 34. Te7 Dal + , 35. Lfl, Td7! — Sedaj beli energično izsili zmago. 34. Df5—ho ! Dd4—h4 Grozilo je Dh5+. 35. Dh3—e3 Kf7—g8 36. g2—g3 Dh4—h5 37. Ld3—f5 Dh5—f7 38. De3—e7! Kg8—g7? Po De7:, 39. Te7:, bi moral igrati črni takoj Td8, ker sicer d-kmet napreduje do d7. Bolje pa je bilo Sg6. 39. d5—d6 40. Lf5 : g6 Na Kg6: sledi 41. De4-J De7: pa 41. de7: ter e8D. Sf8—g6 črni se vda. ter Da8:, na Vas ja Pire Nedelja, 7. maja. Ljubljana, 8: Pihalni trio (gg. M. Rau-bar, klarinet V. čampa, flavta, G. Lopar-nik, fagot). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Veseli zvoki (plošče). — 10: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz škof. gimnazije v št. Vidu. — 11: Komorna glasba (plošče). — 11.30: Koncert radijskega orkestra. — 13: Napovedi. 13.20; Za zabavo in oddih igra Cimermanov kvartet ter poje Litijski kvintet. — 17; Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Domač koncert radijskega orkestra. — 19 ; Napovedi, porečila. — 19.30: Nac. ura: Naši Baranci. — 19.50: Prenos šmarnic. - 20.30: Plošče po željah. — 21: Melody jazz. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Jugoslovanska klavirska glasba — izvaja prof. L. M. Škerjanc. Beograd 1S.30: Ruske pesmi. — 20; Narodne peroni. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.45: Mandoline. — 17.15; Ruske pesmi in romance. — 20: Klavir recitacije petje. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.10: Operni večer. — 22.40: Lahka godba. — Varšava 21.20: Plesni večer. — 22.30: Lahka glasba. — S°l'ija 18: Lahka in plesna muzika. — 19: Bolgarske pesmi. — 19.30: Skladbe za čelo. — 20: Petje. — 20.55: Odlomki iz operet. — 21 40: Laika godba in ples. — Dunaj 12: Mali orkester, vojaška godba in solisti. — 16: Vesela muzika. — 18.45: Plošče. — 19: Klavirski kvintet. — 20.15: Maj in ljubezen. — 22 30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.20: Vesele melodije. — 20.15: Veliki orkester in solisti. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19: Pevski zbor in solisti. — 20.15: Mozartova in Joh. Strau'sova glasba — 22.30: Od vseh stra: ni humor. — Pariz 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Vesela muzika in ples. — Rim 21: Simf. koncert. — 22.20; Zborovsko petje. — 23.15: Plesna muzika. Ponedeljek, 8. maja. Ljubljana 12: Koncert s sodelovanjem mestne ženske realne gimnazije in radijskega orkestra. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20; Plošče po željah. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura; Bo-žjastne blodnje (predaval bo g. dr. Bogomir Magajna). — 18.20; Udovičeva in Laušetova (plošče). — 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev: Prosvetljena doba (prof. Lojze Potočnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. tura; Naša likovna umetnost in kritika. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Spominska proslava ob 6 letnici smrti p. H. Sattnerja. Poje Sattnerjev zbor, dir. A. Neffat, orgle p. S. Majhenič (prenos iz franč. cerkve). 21: Ruske koncertne suite (radijski orkester). — 22; Napovedi, poročila. 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emone (igra orkester: New Melody Boys). Beograd, 17: Orkester. — 18 20: Pesmi. — 18.50: Plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Klavirske skladbe. — 21.15: Godalni kvartet. — 22.15: Plesi s plošč. — Zagreb 17.15: Pesmi in šlagerji. — 20: Schübe rt ove in Schumannove pesmi. — 20.30: Klavirski koncert. — 21; Narodne pesmi in plesi. — Praga 20.10: Koncert solistov in orkestra. — 21.20: Plošče. — Varšava 21: Poljska glasba. — 21.45: Plošče. — 22: Simfonična glasba. — Sofija 17.30: Pester glasbeni spored. — 18.15: Bolgarske pesmi. — 19.30: Simf. koncert. — 20.55: Petje. — 21.35: Lahka godba. — 22: Plesi. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.20: Skladbe za čelo in klavir. — 20.15: Pfi-tznerjeva glasba. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 20.15: Petje, ples in smeh. — 22 30: Nočni koncert. — München 19: Plefena muzika. — 21.20: Komorni koncert. — 22.30: Lahka in pie; sna muzika. — P®riz 20.30: Godba na pihala. — 21: Komorne skladbe. — 22: Nadaljevanje godfbe. — Rim 17.15: Violina in oricester. — 21: Recitacije. — 21.45: Violinsiki koncert. — 22.30: Lahka godba in ples. ATasa àensGa strun Amalija Staretova se je poslovila V visoki starosti se je v ponedeljek poslovila od nas odlična slovenska žena Amalija Staretova, žena pokojnega zgodovinarja in pisatelja Josipa Stareta. Ta izredno inteligentna žena ie dolgo vrsto let stala sredi kulturnega življenja in udej-stvovanja Slovencev tudi takrat, ko je bivala s svojim možem med Hrvati. Bila je cenjena in spoštovana od vseh, ki so poznali njeno blago srce, visok razum in vročo ljubezen do naše lepe Slovenije. Tudi med Hrvati sta si oba Staretova pridobila širok krog prijateljev in se je blaga pokojnica zlasti rada spominjala živih stikov med njeno in šenoino rodbino. Doživela je visoko starost 83 let. Pokopali so jo v sredo dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu. V naših srcih pa bo večno živel spomin na to veliko slovensko ženo. Doma in po svetu žena, ki jo je smrt rešila razočaranja Pred dnevi je poteklo petindvajset let, odkar je umrla velika pobornica za idejo trajnega miru. Berta Suttner, ki je prejela za svojo plemenito propagando tudi Nobelovo nagrado za mir ter spoštljivo priznanje vsega kulturnega sveta". Kajti v veliki meri je bila njena zasluga, da se je misel trajnega miru začela širiti in pridobivati pristaše po vsem svetu. Idejo o mirovnem sodišču so pričeli osvajati vodilni politiki držav; mednarodni kongresi za skupne interese narodov so se množili mirovna palača v Haagu je bila vidno znamenje teh uspehov. Tedaj je prišlo usodno leto 1914 in po Evropi je zadonelo povelje: »K orožju«. Berta Suttner tega povelja ni več čula, umrJa je mesec prej, srečna v veri, da se njen ideal bliža uresničenju. Smrt jo je obvarovala pred najbridkejšim razočaranjem, kakršnega so doživeli premnogi njeni sobojevniki, ki jih je nečloveško klanje prebudilo iz njih krasnega sna o večnem miru. Kdo je bila Berta Suttner? Njeno poreklo je kaj malo združljivo z njeno mislijo, katere svečenica je bila vse življenje. Izhajala je iz vrst avstrijskega vojaškega plemstva. Izza zgodnje mladosti je stremela k spoznanju dobrega in pravičnega, toda njen značaj je prišel do izraza in razmaha šele s poroko, ki jo je sklenila proti volji svojih staršev, sledeč možu, ki sicer ni izhajal iz plemiških krogov, a je bil plemenit po svoji duši. Kot pisateljica se je začela uveljavljati takoj, ko se je poročila; njenemu delu je dala pobudo prisrčna vez, ki jo je družila z njenim možem, s katerim je živela v lepem duševnem soglasju. Ko je kritika in javnost priznala več njenih romanov, je Berta stopila pred svet s svojim najznamenitejšim delom »Položite orožje!« (Die Waffen nieder!). Knjiga je povzročila pravi vihar, nekateri so jo priznavali z navdušenjem, drugi so jo srdito napadali. Svoji vojaški rodbini je napravila največjo sramoto. Bil je to dogodek ne samo v Avstriji in Nemčiji, marveč tudi v inozemstvu, kjer je pisateljica žela nedvomno več priznanja, kakor v nemških deželah, kjer je še vedno tlel zubelj svetovnega požara. Knjiga je do neke mere avtobiografija pisateljice. Glavna junakinja je hči generala in žena višjega častnika. Svojega moža spremlja v vojsko, kjer vidi vse grozote, ki jih povzroča vojna. Ti prizori se vtisnejo v ženino dušo za vse večne čase. Tudi njen mož spozna nesmisel vojne, izstopi iz vojaške službe in se ves posveti mirovni propagandi. Knjiga kaže krvoločnost tistih, ki vojsko netijo s pohlepom po tuji zemlji. Pisateljica se posmehuje nadutosti in predsodkom, ki jih je dovolj sre-čavala v svojih krogih ter priznava samo plemstvo duha. Knjiga je bila za širše sloje izvrstno propagandno sredstvo za mirovno idejo ter je bila odločilna za nadaljnjo življenjsko pot pisateljice. Kajti odslej je živela le propagandi miru med narodi, ustanovila je ligo za mir, predavala je povseh državah Evrope in Amerike, vzbujala je navdušenje — a žela je tudi prezir in posmeh, toda nič je ni moglo omajati v njeni trdni veri v zmago ideje, kateri je služila. Na konferenci v Haagu 1. 1902 je bila duhovno središče zborovanja, kajti njeno delo in moč njene osebnosti sta ji pridobili priznanje in spoštovanje evropskih politikov in državnikov. Danes nam dogodki v svetu pretijo z novimi opasnostmi. Ali je mirovna ideja med ljudmi umrla, ali je svet željan novega klanja? Nikakor ne: narodi si žele mir, vsi pošteni ljudje odklanjajo vojno kot sredstvo urejevanja meddržavnih vprašanj. Najplemenitejši državniki delajo z vsem naporom, da bi obvarovali svet pred novo katastrofo. Zlasti si pa ne žele vojne žene, saj so one nosilke novega življenja, a vojna prinaša smrt in pogin, ki se mu protivi vse ženino prirodno bistvo, ustvarjajoče v svojem jedru. Zato je prav ženi mirovna ! misel najbliža. Toda tudi žene odklanjajo i mir za vsako ceno! Odklanjamo mir za J ceno svobode, za ceno svoje zemlje! Naša sveta dolžnost je, da ohranimo to zemljo svojim potomcem, pa če jo obranimo tudi z orožjem v roki. Pripravljene smo, boriti se za mir z idejo, a tudi z orožjem, če bo treba. A. V. »Forum« V londonskem delu Pali Mallu so v krasnih palačah številni klubi. Sprva so ustanavljali klube in bili njihovi člani samo moški. Zena ni imela dostopa vanje. Angležinje se dolgo niso začele spotikati nad takimi klubskimi pravili. Toda vojna, ki je močno izpremenila socialno in kulturno življenje človeka, in ki je naložila na ženina ramena težka bremena ta vojna je spremenila tudi ženin pogled na življenje. Za iste dolžnosti je pričela zahtevati tudi iste pravice. Angleške žene so bile izmed prvih, ki so si izvojevale volilno pravico in odvzele moškim pravico poseganja v njihovo žensko življenje, ki si ga hočejo oblikovati same, kakor jim pač najbolj odgovarja. V tem duhu so pred dvajsetimi leti osnovale tudi ženski klub »Forum«, ki ima danes že 2.300 članic. Ta klub nima danes v Angliji nič manjše vloge, kakor katerikoli naj odličnejši moški klub. Klub ni ekskluziven, toda članarina je tako visoka, (5 funtov = 1300 din le! no), da se žene iz slabše situiranih slojev ne morejo vpisati vanj. Značaj »Foruma« je vseskozi resen. Njegove članice se izven kluba vsestransko udejstvujejo kot delovne žene, matere in gospodinje. Predseduje mu članica kraljevske hiše, ki je ob enem tudi predsednica zelo agilne zrakoplovne klubove sekcije. Zene iz najvišjih krogov vodijo razne druge sekcije, med katerimi se je zlasti uveljavila bolničarska. Od časa do časa imajo v klubu predavanja o vseh mogočih problemih, ki se tičejo javnega življenja v Angliji, kct na primer o koloni-zaciiskem delovanju žene v prekomorskih krajih. Mnogo razpravljajo o moderni vzgoji otrok in slično. »Forum« ima poleg klubskih prostorov svojo restavracijo, udobno urejena stanovanja za žene, ki so same in nimajo lastnega gospodinjstva. Zene-članice, ki žive izven Londona, dobe v klubu prenočišča, kakor v hotelih. Imajo tudi svojo knjižnico, ki šteje preko 3.000 knjig. Salon za polepševanje so preuredile v klet, kamor se lahko zatečejo ljudje v času vojne. V primeri z moškimi londonskimi klubi je »Forum« izredno delavno in napredno društvo. Praktična gospodinja Nega obraza Večina žena je tako zaposlenih, da popolnoma pozabljajo na nego obraza. Sele ko stoje pred ogledalom in ugotavljajo, kako daleč je šla njihova pozabljivost, poskušajo na vse načine popraviti to, kar so zamudile. Zena pa bi morala vedno, bodisi doma ali izven doma, paziti, da izgleda estetično. In kaj je na njej lepšega, kakor sveža, čista, negovana polt! Nega je potrebna tako starim, kakor mladim. Tiste, ki imajo že po naravi svežo in čisto polt, morajo paziti, da si tako tudi ohranijo. Tiste pa, ki jim priroda ni bila tako naklonjena, lahko lepo polt dosežejo z vztrajno nego. Najboljše je, če vsaka žena sama preizkusi, kaj najbolj odgovarja njeni koži, ker vsaka koža zahteva drugačno nego. Tej prijajo zelo mastne kreme, drugi spet suhe. Rezultat se pokaže šele čez 14—30 dni. Preko noči se ne bo izboljšala nobena polt, pa naj bo sredstvo še tako dragoceno. V prvi vrsti mora žena vsak večer skrbno odstraniti z obraza šminko, in puder ali prah, ki se je preko dneva nabral na koži — toda ne z vodo, marveč s krpico, namočeno v olju ali kremi, ki jo v to svrho uporablja. Olje je gotovo najcenejše sredstvo in zelo ugodno vpliva na suho kožo. Ko je obraz dodobra izbrisan, utri olje ž lahko masažo v kožo obraza in vratu tako, da koža ne ostane mastna. Potem pet minut izmenjaje masiraj čelo, sence, lica in vrat. Napačno je, če mažeš in masiraš samo lica, čela in vratu pa sploh ne, ali le površno. Ce hočeš dobro izgledati, moraš imeti negovan tudi vra4. ker niso prav nič lepe gube na njem ali celo podbradek. Od časa do časa je prav, če daš kakih 15 minut na obraz takozvi-no masko. To si napraviš iz pol ali celega rumenjaka v katerega kaneš 15 kapljic olja, dobro premešaš in potem previdno namažeš po obrazu in _ vratu. Zdaj nekaj časa miruješ, ne govoriš in ne smeješ se! Po 15 minutah izperi obraz z mlačno vodo in potem namaži obraz z oljem ali kremo. Od časa do časa lahko prevlečeš obraz tudi z beljakom (brez kakršnihkoli dodatkov), ga prav tako pusti na obrazu 15 minut, potem pa ga odstrani z limonad-nim sokom, ki je za kožo zelo priporočljiv, ne smeš pa ga uporabljati prepogosto. list Kako bi kuhala, če... PONEDELJEK. Obed: Praška juha s hrenovko. Telečje zarebrnice s svežim grahom. Hitri tolki. — Večerja: Pre-slaninjeno telečje srce v kratki omaki. Krompirjevi svaljki. TOREK. Obed: Na goveji juhi par-mezanovi cmoki. Govedina garnirana s spi-načo, praženim krompirjem, rdečo redkvico. Jabolčni zavitek. — Večerja: špar-glji z maslom. Paniran telečji jezik. Solata. SREDA. Obed: Na Spargi jevi juhi ocvrte žemljeve rezine. Faširana mešana pečenka v mrežici. Krompirjev pire. Solata. Marelični konipot. — Večerja: Prekàjen jezik z grahovo kašo. ČETRTEK. Obed: Možganja juha z drobtiničnimi cmočki. Roastbeef z gorčico. Spinaóa. češpljev kompot. — Večerja: Gnjatni kroketi. Solata. PETEK. Obed: Postni rižot s svežim grahom. Sparglji z maslom. Pečene skuše. Solata. Grmada. — Večerja: Pa-nirane sardele. Mešana solata. SOBOTA. Obed: Legirana sago-juha. Govedina garnirana z dušeno rumeno kolerabo in korenjem, praženim krompirjem in jajčno omako. Rahla omleta. — Večerja: Telečji paprikaš. Ponarejena polenta. NEDELJA. Obed: Na juhi rizi-bizi. Pljučna pečenka, pripravljena kakor divjačina. Krompirjevi rogljički. Brusnice. Brizgane štravbe. šodo. — Večerja: Pofeze nadevane z možgani. Različne solate. Kako moram kuhati, ker • • • PONEDELJEK. Obed: Ječmenčkova juha s prekajeno sekanico. Sirova haluška. — Večerja: špinačni cmoki. TOREK. Obed: Krompirjeva juha. Fa-širani goveji zrezki. Solata. — Večer-j a: Segedinski golaž. SREDA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina, pražen krompir in kuhana hrenova omaka. — Večerja: Gratini-rani makaroni. ČETRTEK. Obed: Vampova juha. Idrijski žlikrofi. — Večerja: Vampi na tržaški način. Zmečkan krompir. PETEK. Obed: Kisla repa. Ajdovi žganci. Sirove omlete. — Večerja: Ocvrte sardele. Solata. SOBOTA. Obed: Na juhi zdrobove kocke. Govedina garnirana z praženim krompirjem in rdečo redkvijo, pripravljeno kot špinača. — Večerja: Mesena solata s krompirjem. NEDELJA. Obed: Na juhi ocvrt grah. Nadevana telečja prsa, garnirana z drobnim pečenim krompirjem in solato. Sirov kolač iz kvasnega testa. — Večerja: Prešičeva jetra, polenta. Recepti špinačni cmoki (tržaški recept) Približno 1 kg osnažene in dobro oprane špinače prevri v slanem kropu, pa takoj odcedi, ohlajeno dobro ožmi in sesekljaj. Daj v skledo in primešaj 30 dkg drobtinic, eno jajce, dve žlici parmezana, sol in poper. Oblikuj cmoke, jih povaljal v moki in kuhaj v slanem kropu 15 minut. Nato jih odcedi in povaljaj v na masti prepraženih drobtinicah in malo popeci v pečici. Ser- viraš jih kot samostojno jed ali kot prilogo k pečenki. Grmada Petim starim, mlečnim žemljicam obri-baj skorjo, zreži jih na tenke rezine in namaži s sladko smetano ali mlekom. Pripravi ognjavarno skledo, jo dobro namaži s presnim maslom in naloži vanjo v plasteh žemljeve rezine. Na vsako plast potresi očiščenih in opranih rozin grozdičja in olupljenih. na dolge šibice zrezanih mandljev. Tovrhu polij to z 2 del sladke sme- tane, v katero vzvrkljaj 2—3 rumenjake in poldrugo žlico vaniljinega sladkorja. Potresi navri še rozin, grozdičja in mandljev in speci. Panirane sardele Zluskanim in izplaknjenim sardelam izloči hrbtno kost. jih splošči ter nasoli. Povaljaj jih v moki, jajcu in drobtinicah, pa na olju ocvri. še bolj sočne in okusne pa so če jih potem, ko si odločila hrbtno kost in'z njo vse koščice, stisneš zopet skupaj, nato panii-aš kakor zgeraj in ocvreš. Bele obleke za tenis U vV \ i h\ fe.Q I \ /rM r > V-W^v ---- 4 ''^'ir^X i4 Beli piké in belo platno obvladujeta s svojo svežino in elegantno preprostostjo modo na tenišču, ki se letos zopet brezkompromisno zavzema za bele obleke. Po svoji barvi bodo torej letošnje teniške obleke učinkovale klasično, zato pa tem manj po svoji obliki, kajti večina teh izredno kratkih oblek bo imela hlačno krojeno krilo, po možnosti še razširjeno z vstavljenimi gubami ali zvončastimi deli. Takšen kroj seveda dopušča vso lagodnost gibanja in obenem omogoča tudi najbolj bliskovite, drzne skoke. Toda nekatere dame se še vedno ne morejo sprijazniti s hlačnim krilom. Tem priporoča moda krog in krog nagubano, kratko obleko. Za mlade, vitke postave pa so ostale v veljavi »shorts«, kratke hlače iz belega platna, ki jih lahko uporabimo tudi na kopališču. Brezmadežno belino teniške obleke lahko prekinemo s pisano vratno rutico ali z barvastim usnjenim pasom, čeprav nekateri strogi zagovorniki bele mode na tenišču niti tega ne dopuščajo. K beli obleki lahko ogrnemo bel ah svetlo rumen plašč iz mehkega, volnenega blaga, pa tudi sestava temnomodrega plašča z belo obleko učinkuje prav elegantno. Kratke bele nogavice, nizki čevlji, trak ali ščitnik iz celofana na glavi — to so podrobnosti, ki so za vsako igralko tenisa same ob sebi umevne. Letos moderna oblika hlačnega krila je tako krojena, da se krilo na zunaj prav nič ne razlikuje od navadnega, dokaj širokega krila z globoko vstavljeno sprednjo in zadnjo gubo. šele pri izredno širokem koraku ali skoku se krilo razpre in pokaže svojo pravo podobo. Moderna obleka za tenis združuje v enem kosu hlačno krilo in život s kratkimi rokavi. Takšna obleka na naši skici ima poleg srednje, hlačne gube še dve stranski gubi. ki dajeta njenemu krilu letos moderno širino. V levem prsnem žepku vidimo barvasto rutico, pod žepkom pa izvezeno začetno črko nosite-ljice (1. skica). K platnenim, kratkim hlačkam, lahko nosimo več bluz. če sonce prav posebno pripeka, se najbolje počutimo v izrezanem životku brez rokavov, sicer pa oblečemo v zvezi s hlačkami lahko pralno bluzo s kratkimi rokavi. Bluza na naši skici ima Lady Aberdeenova Tudi mnogo naših žen je poznalo dolgoletno predsednico Mednarodne ženske zveze. saj se je mudila dvakrat med nami: prvič, ko je bil kongres zveze na Bledu 1. 1926. in drugič v Dubrovniku, deset let pezneje. Kdor jo je videl, kako vodi velika zborovanja, ožje seje ali pro3te razgovore, je moral priznati, da je to v resnici izredna žena. V vsakem trenutku je kazala izredno prisotnost duha; njen lepi in duhoviti način govora je spremljal in pod-črtaval simpatičen nastop in neprisiljena ljubeznivost! Nad vse občudovanje vredna je bila pa njena neokrnjena mladostna sve-žost. ki nas je presenetila zlasti v Dubrovniku. Nikdar ne bom pozabil večera, na katerem so se bavili s stanovanjskimi problemi razni govorniki v svojih zgolj akademskih predavanjih. ki so se zavlekla pozno v noč, da so poslušalke zapuščale dvorano, ali pa so dremale. Le gospa Aber-je z vidnim zanimanjem sledila predavanjem, navidez popolnoma sveža m prav nič utrujena. In vendar ji je bilo blizu 80 let! Prav tako je gotovo vsem našim ženam, ki so se udeležile v lepem številu kongresa v Dubrovniku, še v spominu otvoritveni govor pokojnice. Z mladostnim zanosom je govorila o miru ter nas vzpod- bujala k borbenosti in pogumu: »Svoboda je najbistvenejša potreba človeške narave, Kajti brez svobode niso možni niti zadovoljstvo, niti sreča, niti mir. Periklej je rekel: Sreča je v svobodi, a svoboda je v pogumu! Te besede vam polagam na srce, žene vsega sveta! Ne bojte se! Vam je izročena naloga, da čuvate človeštvo!« Njeni napori so bili posvečeni v prvi vrsti borbi za mir. Toda prepozno je legla v grob, da bi mogla vzeti s seboj upanje, da je bilo njeno delo v tem pogledu uspešno. življenjska pot lady Ishbel Aberdeeno-ve je bila takšna, da jo je v veliki meri usposobila za njeno vodilno vlogo, ki jo je toliko let zavzemala v ženskem svetu. Rojena (1857.) kot hčerka liberalnega parlamentarca, je imela priložnost zgodaj seznaniti se z javnimi vprašanji. V hiši njenega očeta so občevale najrazličnejše osebnosti iz političnega sveta; najodločil-neje pa je gotovo vplivala nanjo njena poroka z lordom Aberdeenom, ki je postal kmalu nato podkralj Irske. Tako je stopila v središče javnega življenja, še preden je dopolnila 30 let. Toda nikakor nI družabni položaj tista vzmet, ki je dajala njenemu delu uspeh ter njenemu prizadevanju oni izredni polet in vztrajnost, ki ju je očitovala še v pozni starosti. Ona sama pripisuje vse svoje uspehe osebni sreči, ki jo je našla v izredno harmoničnem zakonu, ki ga je sama opisala v knjigi »Midva«. Ta knjiga je dokaz, da je bila tudi lady Aberdeen ena tistih žen, ki jim je ravno zadovolj- stvo v osebnem življenju dajalo pobudo za javno udejstvovanje ter izpodbija mnenje tistih, ki trdijo, da se more brigati za javne zadeve samo žena, ki jo je življenje kakorkoli razočaralo. Lady Aberdeen pa ni imela smisla samo za politiko, marveč je bila predvsem zelo marljiva socialna delavka. Zanimivo je, da je še kot dekle, še preden je bila 20 let stara, organizirala poljske delavke. Pozneje je kot poročena žena, ko je njen mož zavzemal visok položaj v Kanadi, organizirala žene poljskih delavcev, ki jim je ustanovila kulturno društvo z značilnim naslovom »Naprej in navzgor«. Tudi za služkinje se je zavzemala: zbrala jih je v poseben klub. kjer jim je predavala, jim prirejala zabave in izlete. Seveda to niso bile prave stanovske organizacije v današnjem smislu, ki jih služkinje same vodijo, vendar je bilo za tiste čase že veliko, da se je za ta, često najbolj zapuščena dekleta sploh nekdo zavzet Njen sluga je rekel: »V tej hiši je lahko tudi služabnik človek!« še ena vrsta ljudi je, za katere se je gospa Aberdeen posebno zavzemala: to so tuberkulozni. Premnogi sanatoriji pričajo o njenem sistematičnem delu zanje. Njeno socialno delo jo je pa moralo končno pripeljati do tja, kjer zadobiva tudi to prizadevanje dandanes realno podlago: v vrsto boril k za državljansko enakopravnost. In prva organizacija, ki je združila žene tudi na tej osnovi, je bila Mednarodna ženska zveza, ki je kmalu po svoji ustanovitvi izvolila gospo Aberdee-novo za svojo predsednico. Njena požrtvovalnost in vztrajnost naj bo svetel zgled tudi poznejšim generacijam. majhen ovratniček ter na ramenih nabrane, široke rokavčke. Sprednji del života je nabran na malem, štirikotnem sedlu (2. skica). Letos, ko so tako zelo moderne gube, ne smemo pozabiti na obleko za tenis s krog in krog nagubanim krilom. Takšna obleka nima rokavov in s svojim dokaj velikim izrezom skoraj učinkuje kakor kakšna obleka za sončenje. Ob hladnejšem vremenu jo lahko izpopolnimo s kratko bluzico, ki jo oblečemo pod naramnice obleke (3. skica). Z dvojnimi gubami je okrašena tudi naslednja obleka, le da se tukaj gube pričenjajo že na životu in izvirajo izpod kratkega sedla. Skupino gub položimo le spredaj in zadaj, oba stranska dela pa sta gladka in lahno zvončasto krojena. Mali gumbki in barvasta žepna rutica izpopolnjujejo to elegantno in mladostno obleko za tenis (4. skica). Mnogo preprostejša je gladka platnena obleka s priključenim hlačnim krilom. 2i-votek te obleke je brez rokavov in ob vratu štirikotno izrezan. Izrez lahko izpolnimo s pisano vratno ruto, ki jo pri igri seveda snamemo. Na levi strani izvezeni o z nitjo iz biserne prejice obe začetni črki našega imena. Sredje široki pas je dvobarven, obleka pa je spredaj zaprta z belo patentno zadrgo iz galalita (zadnja skica). Skrbite za redno stolico. Poskusite Leo-pilu-le, ki že po petih, šestih urah dovede-jo do lahkega in pri-, jetnega odvajanja. Oglas reg, pod Sp. br. I od 28. X. 1938 Leo-pilule Dve poletni obldci za male dečke Pri dečkih velja še v večji meri kakor aa deklice načelo, da jim smemo kupovati samo obleke iz solidnega, dobro pralnega tvoriva. Kajti pri vsakem teh malih ne-ugnancev je treba že v naprej računati z žalostnim, toda neizogibnim dejstvom, da nova obleka ne dolgo ostala čista. Najbolje so se tukaj še izkazale obleke iz močnega, naravnega platna, ki je skoraj neuničljivo ter ga lahko brez vsake škode vedno znova peremo. Kratke, široke hla-čice pripnemo z gumbi na bluzico, ki ima navadno ljubek ovratniček, kratke rokave z manšetki in prsne žepke. Bluzico lahko okrasimo tudi z malo, živobarvno kravato, le naramnice se zd'"jo nio:M pri tako malih gospodih odveč. Zadnji MarconlfevI pmkml VSAK DAN ENA Učinek ultrakratkih valov na male sesalce Z majhnega stolpa v gozdu penij je Marconi oddajal žarke. Tam je bil na vrtilni ploščadi nekakšen valj iz kovine, ki je od daleč sličil ladijski ,'iircni. v valju je bil vdelan motor, ki je pripravo obračal. Pripravo je raziskovalec usmeril v določeno smer, in sicer na z.1 boj s kunci, ki je visel včasih na dreve.su. Vojni količnik velesil Važnost industrijske proizvodnje — Preskrba z živili — Sirovine, last Amerike in Rusije — Pomorske in denarne rezerve Anglije in Francije »Manchester Guardian« razpravlja o vojnem potencialu velesil in piše o tem ve-lezanimivem in sodobnem vprašanju to-le: Prevladuje naziranje. da bo v bodoči vojni živci aeroplan povprečno dva meseca, ne računajoč pri tem življenje pilotu. Če je temu tako, se bo morala letalska sila vojujoče države obnoviti šestkrat v enem letu. Zavoljo tega posvečajo čedalje več pozornosti industrijski kapaciteti velesil, nego njihovi sedanji moči. kajti kar drži za letala, drž: tudi v pogledu municije. Na koncu bo namreč zmagal tisti, ki bo imel proizvodnjo, ki ne razpolaga s po-industrijskim sistemom s smatrati za velesilo. večjo industrijsko Nobena država, polnoma razvitim se ne more dane Med velike sile se štejejo danes samo: Zedinjene dižave Amerike, Ftusija. Velika Britanija, Francija, Nemčija in Japonska. Položaj Italije je v tem pogledu nesiguren. Nikakor pa ni danes mogoče določiti industrijske moči imenovanih držav, če sodimo po proizvodnji jekla v 1. 1938. dobimo sledečo sliko (v milijonih ton>: Amerika 28. Nemčija 23, s češko in Moravsko 25. Rusija 18, Velika Britanija 11, Francija in Japonska vsaka 6. Proizvodnja jekla na Poljskem je znašala 1. 1938. dva milijona ton. V splošnem rečeno se zdi. da je današnja industrijska kapaciteta Nemčije približno enaka kapaciteti Anglije in Francije skupaj. Nemški položaj pa se je ojači; t priključitvijo češke in Moravske. Industrija Italije in Japonske. je kljub temu. da je skromna, vendarle zadostna, da bi daia potrebno moč tri-kotu Berlin - Rim . Tokio, če pa vzamemo da bi se ameriške Zedinjene države in Rusija pridružile zapadlim velesilam, bi bila industrijska premoč demokracij nad totalitarnimi državami ogromna. Treba pa je računati še z drugimi dejstvi. Vsaka velesila je odvisna t u <1 i od uvoza Potrebuje siiovine in živila. Poleg tega, mora vsaka država, ki hoče voditi vojno, razpolagati z zadostnimi rezervami denarja. (ia plača vojne dobave. Velika Britanija je v pogk Iti živil skoro popolnoma odvisna od uvoza iz inozemstva. Nemčija pa bi morala uvažat približno eno petino živil Priključek češke in Moravske ji bo (lajal žito in meso. Nu, Nemčija zeio potrebuje tudi maščobe. Prav je ne ti ostajanj e maščob bii eden izmed odločilnih činiteljev za poraz Nemčije v svetovni vojni. Tega se Nemčija dobro zaveda in zaveda se tudi uslug, ki jih ji \ tem pogledu lako izkažejo Nizozemska. Danska in Litva. Ostale velesile, vključivši Italijo in Japonsko, lahko krijejo svoje potrebe po živilih doma. Pioblem prehrane torej, izvzemš: Veliko Britanijo in Nemčijo, v teh državah ne bo pereč. Drugače pa je z vprašanjem sirovin. Edino Rusija in ameriške Zedinjene dižave imajo »Moj mož vstane vsako jutro že ob sedmih zaradi gimnastike v radiu.« »Kaj telovadi?« »On ne, pač pa gospodična, ki stanuje vrs-a-vis.« (»Tidens Tegn«) vse potrebne sirovine doma. Rusija in Amerika imata doma vse, prav vse, kar je potrebno za vojno: premog železno rudo. petrolej in bombaž. Anglija in Nemčija imata premoga več nego za lastno potrebo, toda nobena nima dovoli železne rude. Francija ima železne rude več nego za lastno potrebo, toda nima pre. moga. Italija ' in Japonska pa nimata ne premoga ne železne rude. Vse velesile, izvzemši Rusijo in Ameriko, morajo tudi uvažati volno, baker ln mangan, vse brez izjeme pa morajo uvažati kavčuk in nikel. Položaj se da v tem pogledu izboljšati s sintetično proizvodnjo. ki pa ni ravno poceni. A kar je glavno, Nemčija bi potrebovala letno 15 milijonov ton petroleja, d očim je lani imela samo dva milijona in pol ton tega goriva. Tudi v pogledu železne rude je Nemčija vse prej nego zavidanja vredna, kajti navzlic priključitvi češke in Moravske proizvaja sama letno komaj eno četrtino količine železne rude, ki bi ji bila potrebna. Iz vsega tega je razvidno, da so od uvoza odvisne vse velaile, demokracije prav tako kakor totalitarne države. Nu, Anglija in Francija sta v nekem pogledu Na straži za domovino f častnik holandske vojske na državni meji v bojni opremi signali iz vesoljstua »Brzojavna zveza« z drugimi premičnicami — Kaj je z bitji na drugih zvezdah Vedno znova se v človeških glavah poraja misel brzojavne zveze« z drugimi premičnicami. Sedaj je prišel s takšnim predlogom spet. italijanski astronom Ugo d'Atella. ki bi v Saha.ro rad postavil mogočne svetlobne baterije. Načrt ni nov, doslej pa se zavoljo ogromnih finančnih ovir še ni mogel uresničiti. že veliki matematik Gauss se je bavil z vprašanjem svetlobnih znakov skozi ve-soljstvo Pri tem je mislil na velikanska zrcala. Pozneje je neki italijanski astronom predlagal, da bi takšna zrcala postavili na raznih koncih zemlje in bi njihove žarke skupaj usmerili na Marta. S primernim premikanjem zrcal bi lahko opisovali preproste figure, s katerimi bi morebitne Marsove prebivalce opozorili na eksistenco zemeljskih prebivalcev. Seveda pa ni do danes še nobena industrija zgradila tako mogočnih zrcal. Tudi misel, da bi z umetnimi ognji iz Sahare pošiljali svetlobna znamenja v prostornino, m nova. že ob koncu preteklega stoletja je dunajski astronom Lit-trow napravil načrt, po katerem bi bilo z ogromnimi svetilkami mogoče sestavljati velikanske figure. Te Iii bile dovolj velike, da bi jih opazili na drugih zvezdah. Seveda so mislih tu v prvi vrsti na Mars. ki ga hoče človeška fantazija na vsak način obljuditi z inteligentnimi bitji. A tudi tako ogromnih .«veti 1 k industrija do danes ni izdelala. Danes vemo, da bi te svetilke nikakor ne morale biti tako velike, kakor so si takrat predstavljali. Potrebno bi bilo le, da bi imeli domnevni Marsovi prebivalci približno takšne teleskope, kaker jih imamo danes pri nas. S teleskopom, kakršnega postavljajo na gori Palomar v Kaliforniji, bi mogii n. pr. iz Amerike razločiti oso bo. ki bi se v Ljubljani pokazala na oknu edino kroglost zemlje bi preprečila to gledanje. Po d'Atelicvem načrtu bi svetlobna baterija .ki bi jo pc .-t t vili v Saharo, obsegala štiii mogočne žaromete, od katerih bi imel vsak i vet!.; bnest najmanj dveh milijonov sveč. žarometi bi se lahko vrteli, tako da bi z njimi opisovali lahko geometrične like v svetlobno prostornino. Po nekem drugem sistemu 'oi spustih v strato-fero cel krog balonov, ki bi vedili s seboj manjše, z magnezijevimi svetilkami opremljene balone. Ti baloni bi se dvignili samostojno, čim bi večji baloni dosegli svoj najvišji položaj, in bi s silno svetlobo predrli tisto ozračno plast, ki po vsej priliki svetlobo močno absorbira in ji preprečuje pot v prostranost Vprašati se moramo, zakaj bi ne uporabili radijskih valov, da bi stopili v zvezo z vesoljstvom. To je za sedaj nenogoče zavoljo tega, ker so brezžični valovi po mnenju znanosti nekakšni ujetniki zemlje. Kakšnih 100 km nad gladino je tako zvana heavisidska plast, ki radijske valove odbija kakor zrcalo t vet lobo in jim zapira pot v vesolj-stvo. Samo òe bi mogli predreti to plast, bi radijski valovi torej lahko prispeli do Marsa ah kaicšnega drugega nebesnega telesa. Sicer pa ta stvar še ni popolnoma proučena in določena. Zdi se, da morejo tudi radijski valovi pod nekimi pogoji zapustiti območje naše zemlje. Drugo pa je vprašanje, kakšen pomen bi imelo tvegati naporne pc .kuse in ogromne vsote za to. da bi pošiljali kakšne znake drugim svetovom, kjer po trdnem prepričanju resne znanosti živih bitij in najmanj takšnih bitij, kakršni so ljudje, sploh ni. Narava se je maščevala Stepsia trava naf prepreči, da bi se zemlja spremenila v popolno puščavo e-!ovanje pšenice. Že nekoüko let so se pokazale nepričakovane Ogromna ozemlja na severe, zapadu Zcd'i-nj-enih držav bodo posejali sedaj s stepno 11 avo. ila bi se zemlja, ki so jo nekoč obdelovali, ne spremenila v popolno puščavo. Nesmotrno gospodarjenje se je tu grdo maščevalo. Brezobzirno so bili posekali gozdove, da bi i/koristili le* in pridobili zemlje za pride' pozneje pa posile di ce. Naravnega zaščitnika zemlje, gozda, ni bilo več in ko so prišli 1. 1034 usodni peščeni viharji, so zgornjo plast obdelane zemlje odnesili enostavno s seboj, na njeno mesto so odložili nerodoviten pesek. Od leta d« leta je postajala potem stvar huj- — nova obleka! Elegantne, moderne vzorce kvalitetnega Dlaga za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka jO E A G O SCHWAB LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7. Moška in deška konfekcija vedno v zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po men v lastnem modnem salonu. ša. Sedaj misilijo zaustaviti fa razvoj s po-J sebno stepno tnavo. tako da bi bile. širno ozemlje uporabno vsaj za živinorejo. Vsega siku'paj bodo posejali s travo 8 milijonov hektarjev zemlje. Ameriški topovi proti letalom Požar na plesišču V Mount Vern-nu je te dni nastal v nekem plesnem lokalu ogenj, ki se je tako naglo razširil, da ga niso mogli zadušiti. Plesalcev se je polastila panika in so pri. tisnili proti izhodom. V gneči so jih več pohodili. Neko plesa'ko so pomendrali do mrtvega, 30 os \b pa so morali zaradi poškodb oddati v bolnišnico. SNSEP.IRAJTE V „JUTRU"! Vrabec — motilec cestnega prometa v Kodanju je en sam vrabec sredi mesta ustavil ves promet. Pol ure so bili mobilizirani vsi ljudje iz društva za zaščito živali, cel oddelek gasilcev in stotine radovednežev, da niti ne omenimo avtomobilov, tramvajev in drugih vozil, ki so se morala ustaviti proti svoji volji. Vrabček se je bil zaplel v vrv, ki je bila napeta med vejami visokega drevesa, in se ni mogel osvoboditi. Nekateri meščani iso postali pozorni na njegovo stisko in so na j prvo pozvali društvo za zaščito živali. Ker pa to ni imelo dovolj visoke lestve, da bi segla do ptička, je bilo treba poklicati oddelek gasilcev. Nekemu gasilcu je potem uspelo, da je ujetega vrabca osvobodil in ga izpustil, na kar se je promet nadaljeval. Postani in ostani član Vodnikove družbe! četrta im zadnja žena Ločitev ameriškega igralca od žene igralke Znani ameriški igralec. John Barrymore je ta čas s svojo ženo Elaine Barrie na gostovanju po južnih Zedinjenih državah. Umetnika sta imela v St. Louisu ogromen uspeh, ko pa je Barrymore po igri stopal proti garderobi in so ga obkolili reporter-ji, je izjavil v splošno presenečenje, da se bo dal od Elaine Barriejeve, svoje četrte in zadnje žene, ločiti. Seveda je ta izjava napravila velik vtis. Barrymore je dodal: »Elaine je dražestna ženska in izvrstna igralka. Ločila se pa bova kot prijatelja, ker najina temperamenta ne soglašata. Vsaj v zakonu ne. Na deskah se razumeva odlično. Nastopala bova tudi nadalje skupaj. Elaine bo gotovo napravila še veliko kariero.« Barrymore pravi, da je ta četrta žena tudi njegova zadnja, še pred poroko sta nastopala skupno in sta se vzljubila. Elaine Barriejeva se je hotela poročiti sicer šele tedaj, ko bi postala velika igralka. John tedaj ni hotel tako dolgo čakati in pregovoril jo je za hitrejšo odločitev. To je bilo 1. 1936. 26 let potem, ko se je bil prvič poročil. Od tedaj se je hotela Elaine že dvakrat ločiti a je tožbo spet umaknila. Sedaj je prišel baje konec brez bolečin. Nevarno podcenjevanje švicarska »National Zeitung«, ki izhaja v Baslu, piše: Uvedba splošne vojaške obveznosti, ki jo je zahteval lord Kitchener na spomlad 1916, se je izvršila šele po težkih borbah in izvedel jo je tedanji Asquithov kabinet. V Angliji so tedaj smatrali to stvar za veliko revolucionarno dejanje. Toda stvar je bila potrebna, zahteval je to položaj na bojišču. Nemci so se tedaj Angležem rogali in so porogljivo pisali: »Kaj se bo rodilo iz tega?« Toda posledice niso izostale. Z angleškega otoka je odšlo na bojišče 5 milijonov 700 tisoč mož. katerim so se pridružili pozneje še trije milijoni mož iz ostalih delov britskega imperija. Ta vojska izvežbana med vojno, se je odlično borila in je dosegla velikanske uspehe v končni zmagi zaveznikov proti Nemčiji 1. 1918. Dve leti pred izbruhom svetovne vojne pa je napisal član nemškega generalnega štaba v protokol, da prihaja Anglija kot zaveznica Francije v vojni v poštev samo kot pomorska sila ... Jubilej ruskega učenjaka Ruski tisk je prošle dni zabeležil 301et-nioo dela znanega učenjaka Jurija Sokolova, zbiratelja pravljic, legend :n narodnih pesmi. Sokolov je napisal okoli sto knjig. Najvažnejša publikacija med njimi je »Ruska folklora«. Potres v Avstraliji V Melbourneu in okolici so imeli te dni 30 sekund trajajoč potres. Gmotne škode ni napravil, tudi človeških žrtev ni bilo. Pritlikavec in velikan V Londonu zbujata v zadnjem času pozornost dve človeški postavi: komaj 90 cm visoki Seppotini in Jean van Averin, ki meri v višino 2 m 75 cm. Slednji je tehtal ob svojem rojstvu 8 kg in 100 g ANEKDOTE Ko je bil danski kralj Kristijan VII gost beneškega doža, ga je ta pozval, naj bi se udeležil majhne igre. Kralj je temu ustregel, njegova stava pa je bila zelo skromna, kar je na druge napravilo slab vtis. Ko je nekdo nazadnje dejal, da je vendarle čudno, če kralj za tako malo igra, je Kristijan odgovoril: »To je denar mojega ljudstva. Kako bi mogel lahkomiselno ravnati z njim?« Spet so zmešali karte in jih razdelili, tedaj je kralj dejal: »Va banque.« in je dobil vso stavo. »Prosim vas, da daste denar na mizo,« je dejal soigralcem, potem se je sklonil, prevrnil mizo z ramo, da se je ves denar zakotalil po tleh. nato je dejal hladno: »To je za služabništvo! Kraij ne potrebuje takšnih dobičkov!« Sir Humphrey Rolleston, telesni zdravnik pokojnega angleškega kralja Jurija V. je imel v prejšnjih časih obsežno zasebno prakso in o njem je bilo znano, da nima nobenega obzira z namišljenimi bolniki. Ko so ga poklicali k neki ženski, ki se je trdovratno upirala zapustiti posteljo, čeprav je bilo videti, da je popolnoma zdrava, se je sir Rolleston dolgo časa trudil, da bi jo pripravil do tega, da bi se dvignila, ženska pa je stokala, da se ne more niti gani. ti. Nazadnje se je zdravnik ujezil in je dejal z odločnim glasom: »če se ne spravite v dveh minutah iz postelje, se vležem k vam!« Po dveh minutah je res slekel suknjo, namišljena bolnica pa se ni ganila. Sledil je telovnik, še vedno ni bilo uspeha. Ko pa je odpel naramnice, je skočila kakor žoga iz postelje in je zdravniku tako dokazala, da nikakor ni tako mrtvo-udna, kakor je trdila . . V Bostonu, Massachusetts, so nedavno kazali ljudem protiletalski top, ki lahko izstreli SS9ÈQ TiìHni'fo 25 nabqjev do güiae g tisoč in&trot: Neki dopisnik lista Popolo d" Italia.« je imel priliko, da si je ogledal MarcoDijev laboratorij v Se-tri Levante pri Uapallu. ki nosi sedaj raziskovalčevo ime in ooro-ča o njegovih zadnjih poskusih, ki so ostali doslej tajni. Marconi je o vseh svojih poskusih ploh precej molčal. Znano je le. da se je tudi v zadnjem času ba-vil z ultrakratkimi valovi. Ti poskusi «o dali 1. 1935. povod za govoriee o smrtnih žarkih. Italijanski novinar je ugotovil po pripovedovanju čuvaja Marconijevega posestva v Sestri Levante, da je pokojni raziskovalec preizkušal učinek električnih valov na majhne sesalce, žarki, o katerih ni danes šs nič podrobnejšega znano, so povzročili na kuncih bolezenske pojave v notranjih organih in živali so od teh žar-aQV poginile. Po obsevanju« so kunci kazali stalno naraščajoč tek. istočasno pa so postajali čedalje bolj mršavi in so na zadnje po-girili- Km- Marconi tudi svojima sodelavcema. nekemu Francozu in nekemu Angležu, ni povedal podrobnosti o svojih posku:ih. je svojo skrivnost vzel s seboj v grob. V času sankcij je v ostalem med Marconijem in njegovim francoskim sodelavcem prišlo do razlik v mnenju, na kar je Francoz odpotoval. Oče: »Tak nehaj me že venomer spraševati o vseh mogočih stvareh! Ko sem bil jaz v tvojih letih, nisem nikoli nikogar spraševal po nobeni stvari ...« Sinko: »Vidiš, zato pa ne znaš danes odgovoriti na moja vprašanja ...« {»Politiken«), P Pester R T f spored Ot voritev kolesarske sezone — Begat, večinoma prvenstveni nogometni spored — Mednarodni sabljaški turnir o bo ta Kolesarji bodo začeli... Hermesova kolesarska sekcija otvarja danes sezono a tradicionalno krožno dirko na znani podutiški progi s startom in ciljem pri gostilni Martine v Z g. šiški. Za dirko so se prijavili številni vozači vseh ljubljanskih klubov, pričakuje pa se tudi udeležba ostalih. Tekme se začno ob 14. ob vsakem vremenu. Nogometaši — razen ligašev — še niso zaključJi svojega letošnjega prvenstvenega tekmovanja. Prvi finale LNP na Jesenicah Glavni dogodek bo danes na Jesenicah, kjer bosta moštvi Bratstva in Maribora odigrali prvo finalno tekmo za naslov prvaka LNP. Za tekmo, Id se bo pričela ob 13.45 na igrišču Bratstva, vlada po vsej Gorenjski veliko zanimanje. Ljubljanski spored Je razdeljen na 6 igrišč, med katerimi bo najbolj zasedeno igrišče Ljubljane. Dopoldne ob 10. bodo tamkaj igrali najboljši nogometaši iz Nabavljalnih zadrug v Ljubljani in Mariboru, tako rekoč reprezentančno tekmo med Ljubljano in alari borom. Popoldne bodo spet tam še tri zanimiva srečanja. Ob 14. se bosta spoprijela Grafika in Moste v finalni tekmi H. razreda. Zmagovalec bo bodoči udeleženec v I. ljubljanskem razredu. Ob 15.30 bosta igrali za prvenstvo juniorski moštvi Ljubljane in Marsa, ob 16.30 pa bo Hermes igral z B garnituro Ljubljane. Na igrišču Mladike bosta ob 16.30 za točke nastopili enajstorici Mladike in Slavij«. Pri Korotancih bodo imeli dvojni spored, in sicer ob 15.45 Korotan—Jadran jim., ob 17. pa bo glavna tekma med Ko-rotanom in Adrijo, tudi za točke v n. razredu. Dopoldne bodo absolvirali spored na ostalih dveh igriščih, in sicer obakrat s pričetkom ob 10.30; na igrišču Jadrana juniorji Hermesa in Most, na igrišču Reke pa juniorji Reke in Svobode. V Celju bodo danes igrali na dveh igriščih, še zmerom za prvenstvene točke. Na igrišču Celja se bosta ob 15. pomerili enajstorici Boruta in Laškega, na igrišču Atletika pa že dopoldne ob 10. juniorski ekipi Atletika in Jugoslavije. Slednjič je treba omeniti še prvenstveno srečanje med Litijo in Svobodo, ki bo ob 16. v Litiji ter tekmo med Gradjan- skim in Dravo, ki bo ob 15. na igrišču Gradjanskega v čakovcu. Kakor smo zabeležili že med tednom, bo ljubljanski Jadran danes gostoval ▼ Trbovljah, in sicer proti domačemu Amaterju. ★ Zanimiv mednarodni tornir v sabljanju imajo že od snoči sabljači SK Ilirije v ljubljanskem Trgovskem domu, kjer nastopajo v revanžnem srečanju ▼ flore tu proti odličnim sabljačem KACa is Celovca. Med ostalimi dogodki Glavni spartoi dogod-ak izvem Ljubljano in za vso našo športno javnost bo kaj pa meddržavna tekma z Rumimi fa, ki jo danes popoldne igra naša nogometna reprezentanca v Bukarešti. Naša elitna enajstoriea je 9estavijeffna dovolj dobro, toda naspirotmk tudi ni najs'abài, tako da je treba računati z ostro in težavno borbo. V celoti je to srečanje 19. med povojnimi in je Jugoslavija v njiih zmagala desetkrait, Rum umi ja pa sedemkrat, ena tekma flami v Beogradu) pa je ostala neodločena. Za tekmo vlada v romunski pres-tclinici veliko zanimam je. Drugi del tekme po 17. uri bosta prenašali t'udii naši radio postaji v Beogradu in Zagrebu. Ligaiški klubi so seveda prvo nedeljo po končanih tekmah prosti in bodo deloma »počivali na lovorikah«, nekateri pa so se napoti'i na prijateljska gostovanja po državi. Tako bo zagrebški Gradjansüd skupno z beograjsko Jugoslavijo sodeloval na proslavi 20-letnice pet rov grajskega kluba Obilica. — V Borovu bo bodoči ligaš — tako ga zdaj naziva jo že kar z vso gotovostjo — proslavili Batov »dan dela«, v okviru katerega bo tudi mednarodna nogometna tekma med Hungarijo iz Budimpešte iin Bato. — HaŠk je odpotovali v goste v Novi Sad, kjer bo igral proti tamkajšnjemu NA-Ku. Motociklistično sezono na dirkališču bodo danes otvorili v zagrebški areni »MiramaTU«. Na startu bodo vsi znani zagrebški mojstri na motorjih, zagotovljena je dailje udeležba rz Beograda, razen tega pa računajo prireditelji seveda tudi s Slovenci, o katerih »je znano, da se prijavijo in pridejo zmerom prav zadnji čas.« O nadaljevanju teniškega dvoboja za Da-visov pokaJ med Irsko «n Jugoslavijo pdšemo na drugem mestu. (Op. ur.) JZSS o onih, ki niso dobili niti pare Očitki beograjskega podsaveza zaradi zapostavljanja iz Ljubljane so vseskozi neosnovani Kakor smo na tem mestu pisali preil kratkim, je bilo po informacijah beograjskega »Vremena« na rednem občnem zboru beograjskega zimsko-sportnega saveza izrečenih precej hudih očiktov na račun našega zimsko-sportnega saveza. v glavnem zaradi tega, češ da ta podsavez iz Ljubljane ni nikoli dobil nobene pare, savez pa se je v glavnem brigal le za našo reprezentanco v tujini. Ko smo objavili glavne podatke iz one Izjave predsednika omenjenega podsaveza g. Limita, smo obenem izrazili željo, naj bi JZSS kakorkoli in še pred občnim zborom nekaj rekel glede teh očitkov, ker smo bili v naprej prepričani, da so brez podlage. JZSS v stvari ni storil nobenega javnega koraka, pač pa je poslal uredništvu omenjenega lista daljše pojasnilo, ki ga je zdaj prav za prav zaradi tega, ker tamkaj ni zagledalo belega dne, dalo na vpogled tudi nam. Iz omenjenega pojasnila posnemamo naslednje glavne ugotovitve: JZSS ugotavlja, da postopa z vsemi svojimi šestimi podsavezi enako in ni njegova krivda, če nekateri med njimi ne delajo dovolj energično. Res je, da imajo podsavezi v Sloveniji, predvsem gorenjski, več koristi od njega kakor ostali, kar je pač posledica tega. da je smučarstvo v Sloveniji močneje razvito, največ zaradi ugodnih vremenskih ln terenskih razmer, predvsem pa zaradi delavnosti slovenskih klubov in podsavezov. Od tod Izvira tudi dolžnost saveza, da jemlje na treninge samo slovenske tekmovalce, ker zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel posvetiti poleg brig za reprezentanco tudi še skrbi za napredek smučarstva v širših plasteh naroda, kar je predvsem dolžnost klubov in podsavezov. Da nobena pobuda JZSS na teritoriju BZSP ni imela večjega interesa, je krivda nedelavnosti tamkajšnjih klubov in podsaveza. Ta podsavez v zadnjem času sploh ni posloval, kar je v glavnem razvidno iz tega, da savez ni prejemal skoraj nobene korespondence od njega in so se njegovi klubi morali obračati naravnost na JZSS. Nedelavnost tega nodsaveza se je posebno občutila potem, ko je dr. Smod^ka odšel na študije v tujino. Razen tega se je do-rajalo redno, da je bil ta podsavez v zadnjih letih skoraj brez izjeme zelo skromno zastooan na saveznih občnih zborih, kakor n. pr. leta 1938, ko je bilo od 18 člonov zastopan samo po »US Planici«, za katerega pa je bil navzočen g. Goreč iz Ljubljane. Izjava predsednika BZSP g. Limiča o denarni podpori ni točna, ker je savezni upravni odbor na svoji izredni seji dne 18. oktobra 1938 temu podsavezu odobril denarno pomoč din 1.000, ki mu je bila po odbitku dolga tudi nakazana. Znesek je pošta vrnila z izjavo, da prejemnika ne more najti in se sploh nihče ne javi, ki bi hotel ta denar prevzeti. Zadeva tega denarja se je pozneje obravnavala še pismeno, toda BZSP ni dal nobenega odgovora in je JZSS prejel od njega en sam dopis s prijavo kan-didatinj za brezplačni tečaj na Pokljuki. Tudi trditev, da je BZSP prej dobival podpore naravnost od ministrstva, zdaj pa ministrstvo te podpore izplačuje savezu zaradi razdelitev podsavezom, ni resnična, ker je savez dobil samo ono podporo, ki je bila določena v proračunu za njegovo delo, iz kreditov za podsaveze in klube pa JZSS do zdaj ni dobil ničesar. H kraju pojasnjuje JZSS, da je razpoložljiva denarna sredstva do letos uporabljal za svojo organizacijo, predvsem pa za priprave naše državne reprezentance na mednarodnih tekmah in je le neznaten del dodeljeval podsavezom za njihovo delo in izgraditev skakalnic. Toda te podpore so bile vsem podsavezom izplačane istočasno, pri čemer pa je BZSP ponovno izplačilo njemu odobrene podpore urgiral šele 31. marca t. 1., ko je savez ni mogel več izplačati, ker je ostal brez sredstev in ima razen tega še okoli 40 000 din dolga, ker še ni prejel vse podpore od ministrstva. JZSS kategorično odklanja, da bi bil za rešitev tega stanja edini izhod v tem, naj bi BZSP z vsemi svojimi člani izstopil iz JZSS, temveč bi bilo le prav, da bi njegov predsednik zastavil vse sile. da bi začel podsavez pod njegovim vodstvom energično delati, s čemer bi se sami po sebi zboljšali tudi odnošaji med njim in vrhovno organizacijo za smučarstvo v naši državi. škoda res, da tega pojasnila še nismo Citali tudi v »Vremenu«! Razpis XVEL občnega zbora JZSS na dan 4. junija Upravni odbor Jugoslovenskega zimsko-sportnega saveza v Ljubljani sklicuje XVII. redno glavno skupščino za nedeljo 4. junija 1939 ob 8. v Ljubljani v beli dvorani hotela »Uniona« na Miklošičevi cesti. Dnevni red: Otvoritev in pozdrav predsednika; določitev verifikacijskega odbora, ! zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika; poročilo generalnega tajnika; poročilo odsekov; poročilo blagajnika; poročilo nadzornega odbora; predlogi upravnega odbora in članov; izpremembe in dopolnitve ! pravil in pravilnikov; določitev saveznih i službenih glasil; določitev sedeža saveza za sezono 1939-40; določitev članskih prispevkov in odobritev proračuna za 1939-40; volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča in slučajnosti. če ob določeni uri ne bo zadostno število delegatov za sklepčnost po § 13 saveznih pravil, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom skupščina po določilu § 12 saveznih pravil ne glede na število prisotnih delegatov. Vsako včlanjeno društvo ali klub ima pravico prisostvovati skupščini po dveh delegatih, ki morata predsedstvu skupščine predložiti poverilnico, podpisano v smislu društvenih pravil in opremljeno z društveno štampiljko. Delegata morata biti na poverilnici navedena imensko. Morebitna izprememba kraja in dnevnega reda, kakor tudi druga obvestila, bodo objavljena v nadaljnjih okrožnicah. Motodirke na progi Št. Vid-Medno V nedeljo 14. maja v izvedbi MK Ilirije Priprave za prve motodirke na novi avtomobilski cesti St Vid—Medno, ki jih priredi Motoklub Dirija ▼ nedeljo 14. t m., so ▼ polnem teku. Prireditelj je prejel že obilo prijav, med katerimi so imena naših najboljših vozačev. Med ostalimi bo vozil večletni državni prvak Anton Uroič iz Zagreba na DKW kompresorju, dalje iz Maribora znani Hinko Cerič na Puch kompresorju, naš rutinlrani Breznik, član ljubljanskega Avtokluba bo vozil topot specialko Guzzi, dalje sta rta jo Se vozači Avtokluba Cihlar, Kovačič in dr. Ilirija bo postavila na start zmagovalca zadnje ocenjevalne vožnje Iva Miklavčiča s 4 cüln-drskim Ztlndappom, kl mu bo nevaren konkurent 8 prav takim Puchom (800 ccm!) Stane Vidmar. Največ pa pričakujejo Iliri j ani od svojega klubskega prvaka Janka Šiške, ki se pravkar mudi v Nemčiji v tovarni BMW. odkoder bo pripeljal za to dirko nekaj prav posebnega, kar je pa zaenkrat še tajnost... Posebna točka pri teh dirkah bo kategorija »brencljev«, to je motorjev do 125 ccm ki bodo startall v večjih skupinah, tako da moremo pričakovati ogorčeno borbo. Motoklub Ilirija poziva vozače, ki Se niso oddali svoje prijave, da to nemudoma store v klubskem tajništvu (Miklošičeva 15, tel. 20—66). ker bodo prijave v torek 9. t m. brezpogojno zaključene. M. K. Ilirija. Pozivamo vse naše člane ln funkcionarje, da se čimprej zglasijo v tajništvu (Miklošičeva 15), kjer bodo dobili podrobna navodila za dirke 14. t. m. — člani, ld svojih prijav za dirko niso oddali, naj to store čimprej, ker ^o redakcija tekmovalnega kataloga kmalu zaključena. Pokalni ferzi turnir I je se po pmvilfi J. A. S. Pmvico nastopa ■ imajo vsi verificirani ln neverificirani čla-j ni klubov J. A. S. Vrstni razpored je naslednji: 60 m: se-; niorji, omladinci, juniorji C in B, s*oK j v višino: seniorji. omladinci in juniorji C in B, Krogi«: seniorji, omladinci tn juniorji C, 400 m: seniorji in omladinci, skok ▼ daljino: seniorji. omladinci in Juniorji C, 800 m: seniorji' in omladinci, dis*; seniorji in omladinci, 1000 m: juniorji C in B, B^ok s palico: seniorji. omladinci in juniorji C, kopje : juniorji B, 1500 m: seniorji ln 'omladinci. Prijave se sprejemajo na naslov: S. K. dri ja, lahk. sek., Ljubljana, poštni predal 175, ali pa na tekmovalnem prostoru j pol ure pred pričetkom. Vsak prvoplasi-rani v svoji akupini prejme diplomo. Pri-javnine ni. Razpis propagandnega cross-countryja SK Ilirije v Ratečah Lahkoatletska sekcija S. K. Ilirije ▼ Ljubljani priredi dne 21. t. m. ob 15. uri v Ratečah-Ple nicl propagandni cross-country. Tekmuje ee po pravilih J. A. S. Pravico nastopa imajo vsi verificirani ta nevertficirani člani klubov J. A. S. Proga za seniorje meri 6000 m. za omladince 3000 m in za junjorje B 1500 m. Juniorji C pa tekmujejo po lastni želji ali na 3000 m ali pa na 1500 m, kar pa morajo navesti že v prijavi. Prijave se sprejemajo na naslov; Pe-trič Anton. Rateče-Planica do 18. maja. Vsak prvoplasirani v svoji skupini prejme diplomo. Prijavnine ni. Zbirališče atletov je na dan tekmovanja ob 15. pred šolo v Ratečah. SK Marsa 18. maja revija prvorazrednih ljubljanskih klubov Pod pokroviteljstvom predsednika mestne občine ljubljanske dr. Jura Adlešiča prirede res agitai in podjetni Marsovci pokalni brzi turnir na igrišču SK Ljubljane. Pri tem turnirju bodo sodelovali najboljši ljubljanski klubi. Borili se bodo stari rivali in nasprotniki. Borba bo za krasna pokala, ki sta jih darovala gosp. predsednik mestne občine in predsednik kluba dr. Milan Perko. Vse tekme bodo zanimive in napete, saj bo šlo za dobro ime in sloves kluba. Ni čuda, da bo vsak igralec vložil v igro vso voljo in znanje, da si za svoje barve pribori zmago in v trajno last pokal. 2e v naprej opozarjamo vse one, ki si bodo ogledali to serijo nogometa, da so poljanski fantje pripravili turnir v širo-kopoteznem načrtu. Pripominjamo samo še to, da se med niimi nahaja eden najstarejših ljubljanskih igralcev, ki letos praznuje 201etnico nogometnega udejstvovanja. 15 let odkar je igral v prvem moštvu SK Ilirije, po razpustu nogometne sekcije pri bivšem Slovanu in končno pri Marsu, to je »stara kost« Doberlet Mio-drag. Hvaležni poljanski fantje so porabili priliko in bodo pri svojem turnirju proslavili 201 etnico aktivnega dela v nogometu svojega »Vaneta«. Olimpijski drobiž 37 prijav za XII. olimpiado Po zadnjem uradnem olimpijskem poročilu se je do zdaj za udeležbo na XH. olimpiadi prijavilo 37 držav, in sicer Anglija, Danska, Norveška, Italija, Rumunija, Palestina, Švica, Belgija, Jugoslavija, Costarica, švedska, Liechtenstein, Luksemburg, Portugalska, Grčija, Holandska, češkoslovaška, Nemčija, Amerika, Madžarska, Argentini ja, Estonska, Avstralija, Brazilija, Haiti, Indija, Islandija, Latvija, Malta, Bolivija, Kanada, Kuba, Poljska, Bolgarija, Južna Afrika, Francija in Finska. Olimpijska radijska služba V začetku maja so začele nekatere finske radijske postaje v tujih (olimpijskih) jezikih vršiti propagando in informacijsko službo. Razen službenih objav prirediteljskega odbora bodo v teh oddajah predavali tudi znani finski športni delavci. Te oddaje trajajo po 15 minut, in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 22. v angleščini, ob 22.15 pa v francoščini, vsak prvi torek v mesecu ob 22. v nemščini in ob 22.15 v švedščinl. Prva takšna predavanja v brezžični oddaji iz Lahti ia bo na dolgih ln kratkih valovih v dnevih 5. in 6. junija t. 1. španski olimpijski odbor Zastopniki Španije v mednarodnem olim- 1 pijskem odboru so prejeli pismo od predsednika CIO grofa Baillet-Latoura, v katerem jim čestita k zmagi nacionalistične Španije in izraža nado, da se bo tamkaj v kratkem obnovilo športno in olimpijsko živ- ; Ijenje. Mednarodni olimpijski odbor je namreč še novembra 1937. priznal nacionalistični olimpijski odbor kot edinega predstavnika olimpizma v Španiji. Španci se bodo zdaj na moč potrudili, da se bodo temeljito pripravili za prihodnjo olimpiado, posebno ker na zadnjo v Berlin zaradi meščanske vojne sploh niso mogli. Glavni tajnik prlredlteMskega odbora v Helsinkih Da bi bilo delo raznih velikih in majhnih odsekov prirediteljskega odbora za prihodnjo olimpiado bolj združeno, so tamkaj določili novo funkcijo generalnega tajnika in izbrali za to podpolkovnika Karikoskija. Ta odlični športni delavec bo povezal vse delo v posameznih odsekih ter razdelil delo v prirediteljskem odboru, ki se kopiči skoraj od ure do ure. Predsednik prirediteljskega odbora Rangell je, kakor smo že zabeležili, spet prevzel svoje posle, ker so se finska športna ln telovadna, kakor tudi delavska športna društva zedinila za složno delo. Kolesarska podzveza Ljubljana je določila naslednje funkcionarje na podutiški kolesarski dirki Hermesa: zvezni delegat Butinar Josip, teh. referent Pleško Stanko, sodnika Pogačar Franc in Bezlaj Ignac. Prosimo gg. podzvszne funkcionarje, da danes ob pol 14. zavzamejo svoja mesta na dirki. Razpis propagandnega lahkoatletskega mitinga SK Ilirije Lahkoatletska sekcija S. K. Ilirije T Ljuibljami priredi dne 14. t. m. ob 10. >irl na svojem igrišču za Kclinako tovarno propagandni lalikoatletski meeting. Teka-lišče je dolgo 400 m, ima drva ned vi gnjena zavoja ln je pokrito z ugaski, Te&mu- Iz športnega življenja v Sloven i grad cu. Iz Slovenjgradca nam pišejo: Naši športniki, predvsem kolesarji in tudi nogometaši, so dosegli že dokaj lepih uspehov, toda kljub temu v vsem Slovenjem Gradcu ne morejo najti sposobnega človeka, ki bi jih poleg ostalega podprl tudi v moralnem pogledu. Z zmagami, ki jih imajo slovenjgraški športniki za seboj, še ni storjeno vse. treba je misliti na nove zmage in napredek našega obmejnega sporta. Zunanja slika naše športne naprave pa je vse prej kakor razveseljiva. Na igrišču raste trava in maloštevilni klu-bovi funkcionarji so tako preobloženi z raznimi funkcijami in delom za klub, da ni čudno, če ne morejo prav isti skrbeti tudi za aktivne udeležence v obeh panogah, ki sta pri nas najbolj udomačeni. Sportn'kl iz Slovenjesra Gradca bi radi našli nekoga, ki bi jih potegnil za seboj na poti do novih zmag in novega napredka! SK Reka. Danes ob pol 11. igrajo na našem igrišču juniorji s Svobodo. Ob 10. naj bodo v garderobi, kjer je razvidna tudi postava. — Jugoslovenske sportske revije št. 5 (za maj) je izšla. Tudi ta številka naše beograjske športne revije je bogato ilustrirana, saj ima na 24 straneh okoli 70 slik v treh barvah. Iz vsebine bi bilo omeniti članke, zakaj je BSK osvojil prvenstvo, o mukah naših nogometašev pred tekmama v Rumuni-jo in Anglijo, o načinu, kako bi razni naši slavni nogometaši sestavljali državno reprezentanco itd. Med pestro vsebino so še razne reportaže in druge zanimivosti iz športnega življenja pri nas in na tujem. Posamezne številke te revije so po din 3.—. Naie gledališče DRAMA Nedelja, 7.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 8.: zaprto. Torek, 9.: zaprto. Sreda 10.: Othello. Premiera. Premierski abonma. četrtek, 11.: zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Othello). Petek, 12.: ob 15. Upniki, na plan! Dijaška predstava. Izven. Cene od 14 din navzdol. Občinstvo, posebno okoličane opozarjamo na kratkočasno predstavo Nestroyeve tridejanske burke »Utopljenca«, ki jo bodo ponovili drevi po znižanih cenah od 20 din navzdol. Glavni komični vlogi Bučo in Smolo bosta igrala Cesar in Kralj, Štefana Levar, Matildo Rakarjeva, Katr-co Vida Juvanova, notarja Skrbinšek, prijatelje Gregorin, Jerman in Sever, v manjših vlogah bodo sodelovali Potokar, Gale, Juga Boltarjeva, Presetnik in Bre-zigar. Režiser prof. šest. — Angleškega klasika Shakespearja tragedijo »Othello« uprizori drama v sredo z Levarjem v naslovni vlogi kakor pred leti. Nov v zasedbi bo Debevec kot Jago (pred leti je Igral to vlogo Rogoz). nadalje Mileva Boltarjeva kot Desdemona (v prvi zasedbi jo je igrala šaričeva), Gabrijelčičeva kot Emilia (poprej Polonca Juvanova, Bianca Levar jeva (popre je Mira Danilova), Sever v vlogi Roderiga (poprej Gregorin), Jan kot Cassio (poprej Kralj). Od prvotne zasedbe sta še ostala dož — Lipah ln Brabantio — Skrbinšek. Nadalje sodelujejo v manjših vlogah Cesar, Potokar, Presetnik, Gregorin. Jerman, Gale in drugi. Nova uprizoritev »Othella« obeta postati v novi zasedbi izredno zanimiv dogodek. Režija je šestova. Glasbo je komponiral dirigent brnske opere Anton Balatka, izvajal pa jo bo orkester 40. p. p. pod vodstvom diri renta Herzoga. Novo inscenacijo je zamislil inž. Franz, delno nove kostume sta izdelala gledališka garderoberja Habičeva in Novak. Predstava v sredo bo za premierski abonma. OPERA Nedelja, 7.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. V operi bodo drevi peli pri znižanih cenah melodiozno in zelo zabavno Jirane-kovo in Gorinškovo opereto »Vse za šalo«, ki se je uveljavila z udarnim uspehom v naši operi. Izvrstno podane vloge v razgibanem, slikovitem okviru ustvarjajo zares kratkočasno predstavo. Sodelujejo: v glavni moški vlogi dramski komik Daneä, nadalje Ribičeva, Poličeva, Barbičeva. Sancin, Peček, Bratina, Dre-novec, Rakarjeva, Simončič, Jelnikar, Rus in drugi. Dirigent Zebre. Režiser Danilo Gorinšek kot gost. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 7. maja ob 20.15: Koščes sreče. HARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 7. maja, ob 20. uri: »Dijak pro- sjak«. Znižane cene. Ponedeljek, 8. maja: Zaprta Torek, 9. maja, ob 20. uri: »Prodana ne- i vesta«. Gostovanje g. J. Križaja. i Nov! orehi Gospod Ocvirek v Rim« Bilo je 13. januarja, v tretjem letu Ka-tilinovega tribunata, ko je pr-šel plemenit Grk, Josuah Brown po imenu, do vrat večnega mesta ... Mr. Brownu prav nič ni bilo žal, da je napravil ta izlet. Kar je tam videl slišal, je bilo močno zanimiva Na dan njegovega prihoda je bil ves Rim v razburjenju. Senat, ki je štel dotlej 72 članov, so povečali in je zdaj štel 96 naj-odličnejših Rimcev. Samo po sebi to ni nič posebnega, toda zanimiv je bil razpis, ki je bil združen s to razširitvijo. Na foru so bila namreč v krogu razpostavljena po-prsja senatorjev. Pri povečanju števila poprsij je zdaj nastalo vprašanje, koliko kipov bo lahko ostalo na starem m«etu, če bodo hoteli postaviti na Isti prostor še vse nove, da pa bodo stali spet vsi .» enaki odaljenosti drug od drugega. Gospod Brown je takoj rekel: »Noben!« Toda to ni res. Pomagajte mu zdaj vi in odkrijte skrivnost prestavljanja kipov! Izločilnica NIKDO — BORIS — VESELJE — BODALO — JIHLAVA — LUTKA — ZVONEC — REŠITEV — LEVICA — POROTA — STOK — IZKUŠNJA Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih rek. Zvit račun CBC X GC BBFA I F I BCEGI Namestu črk je treba vstaviti prave številke, da se račun lepo izide. Menda ne bo pretežavno. Nepravilna ura Ura gre narobe, ker se veliki in mali kazalec krijeta vsakih 62 minut. Ali ura uhaja naprej, ali za ostaja. In za koliko v 24 urah? Nekaj vprašani Da bomo videli, ali poznate dela raznih državnikov, nam sporočite: Kateri evropski politik se ukvarja z dramatiko? Kateri umrli voditelj države je napisal znano knjigo o logiki? Kateri politik je napisal roman o Beethovnu? Katero dobro dezinfekcijsko sredstvo ima vsak človek zmerom pri roki? Mešanci raznih plemen imajo razna Imena. Kako se imenujejo mešanci evropskega in azijskega plemena? Vsi veste, kaj pomeni beseda USA. Katere države pa so znane pod imenom ABC? Katera riba se gre plodit iz rek v morje? Rešitev je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«. Napisane nai bodo na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Oddelek za uganke«. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi V premikalnici dobimo imena krajev: Tirana, Apatin, Verona. Stavkov brez »a« in »e« lahko sestavimo precej. Naj omenimo najboljšega, ki smo ga prejeli: »Mi,ki smo si priborili svobodo s krvjo, jo ljubimo, ljubimo mir in smo proti vojni.« Skrivalnica za rešitev: Brez potu ni medu. Tinka dobi 800 dinarjev, Minka pa 400. Med reševalci je razdelil stric Matic spet deset lepih knjižnih nagrad, ki jih dobe naslednji reševalci: Alojzij Murovec, Ljubljana, Krakovski nasip 10. Berta Kolenc, Zagrad pri Celju, Ignac Stih, Sužid 45 pri Kobaridu, Franjo Ferjan, Jesenice na Gor., Gosposvetska 24 in Fani Heimgartner, Slov. Bistrica dobe po en roman iz »Jutrove knjižnice«. Anica Marcie, Slovenjgradec, Veljko Ka-vurčič, Sarajevo, Aleksandrova 32-11, Fr. Grimšič, Vič, Tržaška 161, Josip Piščanc, Rojan Mol ini 685, Trst in Egon Žitnik, Maribor, Wolfova 9 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. Križanka št. 74 V o d o r av n o: 1) Bog ljubezni, 4) vrsta vrbe, 7) kovina, 9) učenje, 11) nadnaravno bitje, 12) osebni zaimek, 13) skupina čebel, 15) vrsta vetra, 16) mesto na Koroškem, 17) odlikovanje. 18) izločina, 20) veznik, 21) strupena kača, 23) kem. znak za nikelj, 24) zbornica, 26) egiptovsko sveto govedo, 27) bolgarsko mesto. Navpično: 1) Sibirska reka, 2) predlog, 3) dalmatinski otok, 4) turški plemič, 5) kem. znak za erbij, 6) del očenaša, 8) zibelka slovenstva, 10) naš znameniti geograf, 12) dobrotnik, 14) vsakdanja potrebščina, 15) pokrivalo, 17) bolgarska planina, 19) ameriška država, 21) glasbena nota, 22) poklon, 24) kem. znak za silicij, 25) kem. znak za tulij. Rešitev križanke št. 73 V o d o r av n o: 1) žito, 5) brod, 9) binom, 10) rubin, 12) Al, 13) požar, 15) Ne, 16) Rab, 18) Tit, 19) laž, 20) Avar, 22) gora, 23) Samokov, 24) Klek, 26) Samo, 29) Ren, 30) Vis. 32) ras, 33) Ag, 34) Seres, 36) če, 37) salon, 39) Nobel, 41) rama, 42) Odak. Navpično: 1) žilav, 2) In, 3) toR 4) omot, 5) brat, 6) RUR, 7) ob, 8) dinar, 9) Bara, 11) Neža, 14) žitomir, 17) basen, 19) Lovar, 21) rak, 22) gos, 24) Kras, 25) legar, 27) maček, 28) osel, 30) vena, 31). seno, 34; som{ 352. «5di 38) La, 40^ Ba. V kraljestvu pragozdovja na Gorjancih Orjaki padejo in strohni jo — Les brez cene — Kras nam grozi... 50, tucfi 100 la tc4 metrov 0oboikio r podzemski svet Tudü t Gorjancih je že jasno opazita talko delovanje vodle, da se namreč umika globlje in globlje, d» so zgornji podzemski tokovi že suhi, studenci pa se umikajo niže in niže. Toda t» je tisočleten pno-ces, na katerega mi ne moremo vplivati. Naša nespaimet pa laihko sproži drug proces, proces naglega pus trošenja kultuinne plasti, proces, za katerega zadostuje kratko desetletje. Rešitev vidimo samo ena. Gorjanci iimajo ogromne -zaklade neizko-riščanega lesnega bogastva. Te zaklade je treba narediti dostopne, potem bomo lahko mislili ina racionalno gozdno gospodarstvo. Potem ne bo prirastek več gnil po nedostopnih gozdnih predelih in ne bodo več do korenin iztrebijali dostopnejših gozdnih leh. Naše trditve hočemo ilustrirati samo z enim kričečim primerom. Vrhu Gorjancev ima največje gozdne predele država Pred leti, ko je bilia v Kobilski dolini že pama žaga, je prodajala država svoj lesi na dražbi. Prvi ponudnik je dajal za kubični meter 50 par, dirugi 75, tretji — kobilska industrija — pa en dinar. Nekaj Lesa so spravili res po nalašč zgrajeni »riži« do žage, na mestu je pa dala industrija pripraviti 700 m3 drv, za kar je imela celotne režije 16 din po metiru. Izkazalo se je pa, dia drv ne more prodati, ker je kraj nedostopen. Ponudila jih je po dva dinarja kubični meter in po nekaj letih se je vendarle našel ogar, ki je imel toliko poguma, da je placai za vseh 700 m3 najboljših in že docela pripravljenih drv cel tisočak. Ves le.v je skuhal v oglje, ker so bosanski nosači dejali, da lesa sa noben denar ne morejo spraviti do najbližje cest». Toda tudi z ogljem se je uštel, ker je z izkupičkom od vagonskih prodaj komaj kril svoje stroške. Meter lesa, ki je vrh Gorjancev še brez cone, stane v St Jerneju že 60 dinarjev, v Zagrebu pa preko sto. In vendar je od vrha Gorjancev do podnožja saimo par borih kilometrov. Po vsem tem smo docela upravičeni zahtevati od oblasti in ne v zadnji vrsti tudi od države vso potrebno uvidevnost, da nam omogočijo skorajšnjo zvezo z danes nedostopnimi gorjanskimi predeli. Ze vnaprej ! hočemo odbiti vsaik pomislek, češ da naj : počakamo na ugodnejše razmere. Država ; sama ima vsiako leto nepregledno škodo, ker ne more izkoriščati svojih gozdov. S čakanjem ne bo prihranila pirav nič. Nasprotno bi pa imela cd investicije v dobro cesito sama največje koristi. Stvaren račun pokaže, di bi megla tako investicijo obrestovati in tudi amortizirati, zakaj meter lesa ne bo potem nič voč po dinarju, marveč znatno več. S tako cesto, za katero so storjeni že prvi koraki, bo seveda pomaga-i no tudi številnim zaeobnkn gozdnim posest-I nikom in posredno kraju in občini sami. Zato bi bilo mogoče porazdeliti bremena po pametnem kjaiču na več ramen. Razumen gospodar vedno natančno premiali, kaj mora storiti takoj in kaj lahko brez Škode odlaga ma poznejši čas. Vsako delo terja sicer žrtev in truda, vendar bo • pa ravnal vodno tako, da bodo žrtve v soglasju s pridobljenimi koristmi, oziroma s preprečeno škodo. Ce bomo našli pri naših oblasteh nekaj take razumnosti, potem tudi naš trud za cesto ne bo zastonj. Izlet CMD na ©plestac |s pripravljen Izčrpna navodila vsem prijavljenim izletnikom Nekaj več razgibanosti v našem železniškem prometu Si. Jernej, r maju Ko sem pred desetimi leti ìli ie prej redno obiskoval naše čudovito lepe Gorjance, v katerih je našel Trdina svoj pnavdji-čnd srvet, sem srečal le redko divjega lovca, drugih obiskovalcev pa Gorjanci niso imeli. Pozneje se je v tem pogledu od leta do leta zelo izpreminjalo. Danes moraš že dobro iskati miren kotiček, če hočeš, priirodo nemoteno uživati. Letošnjo zimo je obiskal Gorjance tudi g. Bad jura, da prouči zim-skosportne in turistične možnosti Gorjancev, o čemer je že sam obširno pisal v »Jutru«. S tem so postali Gorjanci tudi službeno priznano tujskoprometno in turistično področje. Po načrtu bi se moral vršiti letos na Gorjancih smučarski tečaj, ker smo računali, da bo tudi zima prispevala sivoj prirodni delež — sneg, ki je pa letos izostal. V bodoče bo treba urediti in očistiti smučišča, ki jih po Gorjancih ne manjka najrazličnejših oblik Nekaj pa preseneča slehernega turista, ki je prvič obiskal Gorjance in jih prekoračil v katerikoli smeri. Vzemimo samo prijetno pot od Svetega Miklavža na Trdinov vrh preko planinskih košenic in gozda. Po slehernem močnejšem viharju je pot zaprta s stoletnimi porušenimi bukvami, taiko da si morajo potem turisti utirati novo pot Vob-če je gorjanski gozd najznačilnejši po tem, da kaže pradivje lice, zakaj najlepše zrele bukve, ki leže križem, dokazujejo, da tu sekira danes že ne gospodari. Gospodarstvo je tu prepuščeno sami prirodi, ki po svojih večnih zakonih sadi in ruši kar je dozorelega. To gospodarstvo je v kričečem nasprotju s človekovim »razumnim« gospodarstvom. Skoraj neverjetno se sliši, da je v bližini tega pragozdnega kraljestva, že v Podgorju samem, prav za prav težava in stiska za les in drva Rešitev temu bi bila dobra cesta, ki bi povezala obsežne gorjanske gozdne komplekse s podgorskimi cestami. Vprašanje take ceste je zelo pereče. To hočemo pokazati. Mi se morda še vse premalo zavedamo, kolikšno narodno bogastvo je v našiih gozdovih. Ne smemo misliti pri tem le na obresti, ki nam jih donaša gozd s svojim letnim prirastkom. Vzemimo na primer Gorjancem gozdno odejo, in v najkrajšem času bomo imeli na mestu nekdanje Trdinove dežele bajk le malo bajen skalnat kras. To se pa danes in žal že nekaj časa dogaja. V našem Podgorju, pa turili sosednjem Polju je vedno težavnejše vprašanje lesa, ker so nam Gor janci s svojim gozdnim jedrom nedostopni. Ljudje posegajo zato toliko izdatneje po pobočnih gozdnih predelih, ki j Ji nesmotrno izsekavaja Pridružila se je v zadnjih letih gospodarska stiska, v kateri so ljudje hočeš nočeš morali loviti sleherno bilko, da ne utonejo. In tedaj je zapela sekira, do koder je pač dosegla Težki tovorni avtomobili, ki vozijo les v Zagreb, zapuščajo za seboj opu&tošene gold-čave v nadalnjnje poslovanje prirodnim silam, ki bodo hitro iz j edle tla do kameni-tih reber. Izkupiček gre potem na davkarijo in za najneizogibneiše stvari. Da niso t» prazne besede, ampak trda resnica, a kaže že samo dejstvo, da hudourniškega vprašanja prej nismo pognali, zdaj nam pa dela od leta do leta hujše preglavice. Banovina je bila primorana izdelati podrobne načrte za celotno regulacijo podgorskih hudournikov, le tega ne vemo, kdaj sie bodo načrti uresničil L Gorjanci so izrazito kraški svet. Za takega je dokazano, da kulturno polagoma hira in mu ni rešitve, zakaj vo>da si utira pota vedno globlje in globlje v neodporni apnenec. Tako je dokazano, da so nastale iz najplodovitnejšin pokrajin obsežne tropske puščave, na primer tudi Sahara, v kateri so vadiji le še spomin na nekdanje površinske vodne tokove, ki so se umaknili že Ljubljana, 5. maja Šentpetrska moška in ženska podružnica;, ki ju vodita vneta Cirilmetodarka gospa Nilka Potočnikova ter bivši poslanec in znani narodni delavec g. Rajko Türk, je dosegla s svojim letošnjim vabilom na Oplenac časten uspeh. Do določenega roka je bilo doseženo predpisano število prijav-ljencev za posebni brzi vlak. Razveseljivo je, da so prispele prijave iz vseh delov dravske banovine pa tudi iz Primorja in so prijavljenci iz najrazličnejših ustanov, od delavca do visokega uradnika in indu-strijca. To bo res prava demokratična družba ki jo veže narodna zavednost Za udobno vožnjo so zagotovljeni Pullmanovi vozovi. Za vse prijavijence je važno tole: S seboj ne jemljite preveč prtljage. Točno vpo-števajte navodila izletnega odbora. Bodite pravočasno pri odhodu vlaka iz Ljubljane, pri avtobusu v Mladenovcu in na Oplencu. Zasedite sedež, ki imate označenega s številko na kuverti, katero prejmete pred odhodom pri poverjeniku, kateremu ste se bili prijavili, ali pa direktno od izletnega vodstva. Z avtobusi z Oplenca se odpeljite ob uri in s skupino, ki jo boste imeli označeno na prejeti kuverti. Prenočišče zasedite, kakor bo označeno na nakaznici, katero oddajte v prenočišču. Za prehrano dobite nakaznice in sicer za večerjo, zajtrk, kosilo in večerjo. Vsakokrat oddate nakaznico. V menzo gremo po možnosti skupaj, to pa zato, ker pripravlja vodstvo Nabavljalne zadruge pod vodstvom predsednika g. Miloša štiblerja, poslovodje in ravnateljevega namestnika g. Jožeta žen-ka in upravitelja zadruge g. Staroveškega za Cirilmetodarje posebno pozornost in presenečenje. Večerja bo po možnosti ob 18. do 18.30, kosilo od 11.30 do 12. ali prej. Zajtrk bo od 6. dalje. V nedeljo 28. maja si poskrbite za zajtrk in kosilo sami. Večerja pa bo že v Beogradu. Ko se v nedeljo vrnemo v Beograd, bo večer svoboden. V ponedeljek pa si ogledamo Beograd: voj- ni muzej, muzej kneza Pavla, slavnostno mestno dvorano, Topčider in Kalemegdan in drugo. Zbiranje bo v ponedeljek zjutraj ob 7. za oglom na Terazijah (nasproti vodometu). Ta dan se tudi deputacija CMD pokloni Nj. Vel. kralju ln kraljicL Popoldne ob 14. uri je, če bo zadostno število prijav, odpeljemo s posebnimi avtobusi na Avalo. Posebni brzoVak bo krenil lz Ljubljane v soboto zvečer 27. maja kot druga garnitura rednega brzovlaka. Odhod je ob 20.20, v Zagorju 21.05, v Trbovljah 21.10, v Hrastniku 21.15, v Zidanem mostu 21.30, žara s slovensko prstjo ob grobu Viteškega kralja čajo šele, ko je je-en premrzla za pose-davanje v naravi. Teferičenje je muslimanski običaj, ki je posebno značilen na Jurijevo, že zjutraj se napoti družina iz mesta. S harmoniko v roki in sevdalinko v grlu. s hrano in odejami. Ustavijo se na kakem travniku blizu mesta. Tam uživajo naravo in behar (behar je udomačena turška beseda, ki pomeni pomladno cvetje na drevju in grmih; indoevropski jeziki tega izraza nimajo). Na teferiču mora goreti ogenj, ob katerem kuhajo kavo. Travnik, na katerem teferiči več družin, vraka zase, je cd daleč kot zelena preproga, posejana s pisanimi, plamteči-mi šopki. Na Jurijev dan si narede muslimani preposte gugalnice, najrajši na drenovi veji. Kdor se zaziblje na taki gugalnici na ta dan, bo zdrav ko dren. V Sarajevu zajemajo na dan pred tem praznikom vodo iz potoka in se z njo umivajo. Na deželi zajemajo, v prvi vrsti dekleta, vedo izpod mlina, ki ji pravijo Mxmaha« in se z njo umivajo, da bodo urne in okretne lcakor omaha. Tudi drugi se umivajo s to vodo in polivajo z njo živino. Tudi si dekleta mažejo na Jurijevo obraz s presnim maslom, da bodo dolgo mlade, zjutraj se umivajo z jurijev-dansko rolso in nam eòe jo v vodo, v kateri se bodo okopade, neke posebne rastline. Vse za lepoto, bujnost in zdravje. Na prejšnji večer postavijo v vodo po eno belo in eno rdeče ppl®*vaofi jajca, cJz ▼ gemici 23.06 t Brežicah 22.17. V Zagreb prispemo ob 23. In krenemo dalje ob 23.15, ▼ Zemunu smo v nedeljo zjutraj ob 6.50, t Mladenovcu pa ob 8. Vrnemo se iz Mladenovca v nedeljo ob 17. in prispemo v Beograd ob 18. Iz Beograda se vrnemo v noči od ponedeljka na torek ob 1.30 in prispemo v Zagreb ob 9.10. v Brežice ob 10. v Videm-Krško ob 10.10, v Sevnico ob 10.35, na Zidani most ob 10.50 in v Ljubljano ob 12.30. Vlak se ustavi na vseh postajah, kjer so izletniki za Oplenac prijavljeni. Izletniki, ki stanujejo izven glavne proge. kupijo pri odhodu celo vozno karto od vstopne postaje do glavne proge obenem z obrazcem K 13. Ta vozovnica velja za prihod 26. in 27. maja, za brezplačni po-vratek pa 30. in 31. maja s potrdilom vodstva. Kr. banska uprava je dovolila 5-dnevni dopust od 27. do 31. maja vsem državnim, banovinskim in samoupravnim nameščencem, ki se udeleže romanja na Oplenac. Vsi prijavljenci naj javijo šefom, da se udeleže romanja. Ta dopust se jim ne bo štel v redili dopust. Ker je za Binkošti najavljenih več izletov v Beograd (predvsem bo velika udeležba Zveze pevskih društev), opozarjamo naše izletnike, da si oskrbe prenočišča. Iz-letni odbor sprejema prijave in vplačilo za prenočišča samo še do 9. maja. Poznejše prijave za stan in hrano se žal ne bodo mogle več vpoštevati. Na razpolago so še skupna prenočišča od 17 do 25 din, hotel- Kakor smo pred kratkim že pisali, bo v noči od 14. na 15. maja 1.1. na vseh naših železniških progah uveljavljen nov vozni red. ki bo veljal — z neznatnimi sezon sk mi spremembami do 18. maja 1940. Novi vozni red bo obenem uveden tudi v vseh sosednih državah, kjer bo nova voz-noredna doba ostala prav tako v veljavi do 18. maja 1940 razen v Nemčiji, kjer bodo za zimo — z 8. oktobrom 1.1. — še enkrat na novo določili odhode in prihode vlakov. Novi vozni red v celoti ne prinaša bistvenih sprememb, kolikor se železniški upravi ne more šteti v dobro, da je po vseh možnostih upoštevala želje potujočega občinstva in povsod, kjer se je le dalo, ustregla često ponovljenim prošnjam za spremembe v korist tega ali onega tuj-sko-prometnega ali kulturnega središča in za čim večjo udobnost našega delavnega, poslovnega ali oddiha potrebnega človeka. Zdaj pa nekaj v splošnem o novem voznem redu! Brzi vlaki bodo tudi po novem vozili približno v enakih legah kakor doslej razen nočnega proti Mariboru, ki bo odhajal 25 minut kasneje. Sezonska brza vlaka iz Zidanega mosta v Maribor in obratno bosta opuščena; namesto njih pa bodo iz Maribora do Beograda in obratno vozili direktni kurzni vozovi, ki bodo za potnike s severa popolnoma nadomestili posebni vlak. Med potniškimi vlaki je uveden nov par na progi Ljubljana—Zidani most, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 23.22. prihajal pa ob 6.50, enako sta tudi za zvezo med Ljubljano in Zalogom uvedena še dva para novih lokalnih vlakov (po eden pred poldne-vom, drugi pa okoli 14. ure). O novih zvezah med Mariborom ln Celjem ter Polj-Čanami in Mariborom smo pisali že zadnjič. Pridobitev par vlakov prinaša novi vozni red tudi na progi Poljčane—Zreče. Na Gomiljsko odn. od tod bosta od 15. maja §e dva vlaka več, ln sicer z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 ln prihodom v Ljubljano ob 22.10. Popoldanski potniški vlak bo odhajal spet ob 15.40, za zvezo proti Bohinju Je večerni brzi vlak spremenjen V potniški vlak. Večerni Gorenjec bo odslej odhajal ob 19.15 — zaradi potnikov, ki bodo na Jesenicah z večernega brzega vlaka želeli zvezo proti Bohinju ali Ratečami-planici. Ob nedeljah ln praznikih bosta na Gorenjsko vozila še dva izletniška vlaka, a odhodom iz Ljubljane ob 5.05 odn. 6.20 ln povratkom ob 21.16 odn. 23.30. Posebej Je treba omeniti še sobotni vlak (in v dnevih pred prazniki), ki bo v sezoni odhajal poleg rednega popoldanskega potniškega vlaka na Gorenjsko že ob 14.35. Zveze proti Bohinju in Ratečami-Pl anici so seveda prüagodeni tej gostoti vlakov do Jesenic in obratno. Na pregi Ljubljana—Kamnik nI bistvenih sprememb razen pri obeh popoldanskih vlakih, ki bosta prihajala odn. odhajala nekoliko kasneje. O novotarijah na progah po bivšem štajerskem smo glavno navedli že v nedavno navedenem članku. Na Dolenjsko je tudi uveden nov par vlakov, ln sicer bo zgodnji odhajal iz Ljubljane že ob 5.15, vračal pa se bo ob 18. Opoldanski vlak bo po novem odhajal ob 13.35, popoldanski pa ob 16.55; seveda bosta ob nedeljah in praznikih vozila tudi oba izletniška vlaka (redni ob 5.15 in posebni Izletniški ob 11.30) s povratkom obeh ob 22.45. Skladno s spremembami na progi do Novega mesta so spremenjeni tudi zlatnikov in dvoje rastlin, Id jth imenujejo »minegled« in »ogulot«, da bi bile bele in rdeče in bogate, da bi jih fantje gledali in si zaradi njih ogulili pete. Istega vlečera se zberejo v kaki (hiši muslimanska dekleta, da si prerokujejo o sreči, ki je takrat zanje še istovetna s poroko. Zberejo več skled in dajo v eno izmed njih prstan, v drugo malo volne, v tretjo pa cunjo, s katero čistijo posodo. Potem sklede pokrijejo in jih pomešajo med seboj. Deklica, ki nato edikrije skledo s prstanom, se bo poročila s fantom; če je v skleda volna, bo njen mož že vdovec, če pa cunja, moža sploh ne bo. Nekaj dni pred Jurijevim prevežejo dekleta dva enako visoko vzrasla česna na svojem vrtu. Enega z zlato, drugega s svileno nitjo. Ce zrase čez nekaj dni oni z zlato nitjo više, se bo dekle Se istega leta poročilo. Zgodaj zjutraj ina sam dan sv. Jurija pa potegnejo deklice tenko, nevidno nit preko svoje ulioe in čakajo, kdo bo prvi moški, ki Jo bo idoč pretrgal. Ta bo namreč njen Izvoljeni ali bo pa vsaj imel njegovo ime. Zgodaj moraš vstati na Jurijev dan, sicer boš vse leto len in slab. živini nasujejo v hlev ln na pot soll, da bo bolje uspevala. Pravoslavni gospodarji neso zjutraj po «no jagnje t cerkev. Tam mu na rožiče prilepijo dve voščeni svečki Ko moH duhovnik posebno molitev, pewajo esgčfee g&rc^ na^ g® jagnje ske sobe pa so po 50 din. Tudi oni, ld nameravajo na Avalo, naj do 9. maja vplačajo 32 din za avtobusno vožnjo. Avtobusi so za 20 ali 30 oseb. Vobče je treba do 9. maja vplačati vse pristojbine. Po tem roku se sicer rezervirani prostori oddajo novim pri javi jencem. Posebni prospekti se ne bodo več pošiljali, pač pa dobi vsak potnik pred odhodom v kuverti tudi vozni in potniški red, listke za prehrano in prenočišče, ter vozne listke za avtobuse. Za izlet Ciri 1 m etodar j e v vlada veliko zanimanje v Beogradu in tudi pri upravi za-dužbine na Oplencu. Slovenski rojaki v Beogradu bodo prišli v družbo izletnikov. Že doslej so pomagali pri organizaciji izleta: predsednik Društva Slovencev v Beogradu dr. Gorišek. soproga državnega svetnika gospa Škarje va. ki je vneta sodelavka za CMD ter revizor Nabavljalne zadruge g. Ferjančič. še s prav posebno vnemo so se zavzeli za izlet g. Miloš štibler, predsednik Nabavljalne zadruge in že od nekdaj vnet narodni delavec, z gg. ženkom in Staroveškim. ki sta prevzela težavno nalogo. da bosta spremljala izletnike po Beogradu ter jim tovariško nudila vse, kar le more storiti dober Cirilmetodar. Na nas vseh je. da bo izlet v vseh smereh dobro uspel. V Beogradu pravijo: »Vaš uspeh je tudi naš uspeh«. Vodstvo izleta zatorej prosi vse izletnike, da se zavedajo dolžnosti, ki je zvezana z izletom. Pietetna poklonitev bo ne samo v čast šentpetrski • podružnici CMD, temveč tudi našim pri-» jateljem in rojakom v Beogradu. prihodi in odhodi vlakov na priključenih progah iz Kočevja, Sevnice oz. Št. Janža in Straže-Toplic, pri čemer je omembe vredno. da bo na progi od Sevnice do Trebnjega po novem voznem redu vozilo že 5 parov potniških vlakov. Kratko v številkah t Odhajali bodo vlaki iz Ljubljane: proti Zagrebu in Beogradu odn. Mariboru ob: 0.21 (prej 23.56), 0.45 (0.35), 4.46 (4.40), 5.30 (kakor prej), 7.52 (8.00), 9.20 (9.10), 13.40 (13.32), 18.05 (18.10), 18.27 (18.30), 20.00 (kakor prej), 21.52 (21.48), 22.02 (22.00), 22.30 (23.00), 23.22 (nov); proti Gorenjski ob: 5.05 (5.08), 5.40 (5.43), 6.20 (5.56), 7.05 (7.12), 7.50 (7.58), 9.40 (9.44), 11.43 (11.45), 13.30 (kakor prej, toda dnevno do škofje Loke), 14.35 (nov, ob sobotah in dnevih pred prazniki), 15.40 (15.00), 17.30 (kakor prej), 19.15 (18.40), 20.38 (20.50), 23.40 (23.35); proti Kamniku ob: 5.25 (5.28), 8.07 (8.05), 11.15 (11.28), 13.40 (13.50), 16.10 (18.25), 18.40, 21.20 (21.05); proti Vrhniki ob: 8.00 (7.42), 11.19 (11.42), 13.56 (14.00), 18.37 (18.35), 22.50 (22.25, ob nedeljah in praznikih); proti Rakeku ob: 1.33 (1.34), 5.54 (5.59), 6.14 (6.15), 8.27 (8.37), 9.45 (10.00), 13.45 (13.40), 16.52 (16.56), 18.29 (18.17),23.23 (23.26); proti Karlovcu ob: 5.15 (nov), 8.05 (7.48), 11.30 (11.05 izletniški), 13.35 (12.03), 16.55 (14.07), 19.10 (kakor prej). Prihajali bodo vlaki v Ljubljano: iz Zagreba in Beograda odn. Maribora ob: 5.10 (5.17, izletniški), 5.48 (5.51), 6.50 (nov), 7.24 (7.03), 7.40 (7.26), 8.17 (8.26), 9.02 (9.01), 9.23 (9.30), 13.22 (13.18), 15.05 (14.45) iz Litije), 16.42 (16.45), 18.12 (18.05), 19.39 (19.48 iz Litije), 20.16 (20.20), 21.54 (22.01), 1.15 (1.16); z Gorenjskega ob: 6.55 (kakor prej, delavniški), 7.30 (7.38), 9.05 (8.50), 12.13 (11.38), 15.00 (nov, iz škofje Loke dnevno), 16.08 (16.11), 17.58, (kakor prej), 19.25 (kakor prej), 19.42 (kakor prej), 20.33 (20.30), 21.16 (izletniški), 21.33 (21.43), 22.10 (dnevno, prej izletniški ob 22.15), 23.30 (prej 22.45 izletniški); iz Kamnika ob: 6.40 (6.45), 7.35 (7.30, delavniški), 10.40 (10.50), 13.17 (13.25), 15.46 (17.25), 18.15, 20.55 ( 20.40), 22.23 (22.20 izletniški); z Vrhnike ob: 6.45 (6.50), 10.05 (9.28), 12.53 (13.14), 17.45 (kakor prej), 21.25 (kakor prej, izletniški); z Rakeka ob: 4.21 (4.1S); 7.00 (7.06), 9.10 (9.05), 13.03 (12.59), 13.26 (13.22), 19.05 (kakor prej), 21.42 (21.38), 22.19 (22.08), 0.15 (23.50) in Iz Karlovca ob: 6.39 (6.42), 8.45 (8.53), 12.55 (12.42, delavniški, lz Grosuplja), 14.57 (14.52), 18.00 (nov), 20.30 (20.38), 22.45 (22.40, izletniški). (Polmastne številke pomenijo odhode in prihode brzih vlakov odn. ekspresa.) To je nekaj glavnih podatkov iz novega voznega reda, ki naj deloma izpopolnijo naš nedavno objavljeni članek o letošnjih spremembah v vlakovnem prometu v bivši mariborski oblasti. Seveda pa vse to še ne bo zadostovalo za onega, ki bo hotel res na vlak; tem in vsakomur, ki količkaj in kadarkoli do prihodnjega maja misli zdoma, je pač potreben majhen priročni vademekum za sigurno pot po železnici, ld jih je v vseh oblikah in obsegih dovolj na izbiro. zakol je jo za žrtev Jurijevega dne. Ta običaj je opisal že Vuk Karadžič. Narodno prislovico, da je »Djurdjev da-nak hajdučki sastanak«, je obdelal v svoji drami o »Starini Novaku« sarajevski književnik prof. Miron. Mlad hajduk je postal ljubimec mlade vdove Džaferbega. Na svojem dvomi ga obsiplje z vsemi dobrotami tega sveta: z ljubeznijo in bogastvom, z brezskrbnost-jo in veseljem. Ko pa se približa Djurdjev dan, ne more mladi hajduk več odoleti klicu prebujene narave. Zapusti svojo ljubico in razkošje njenega doma ter se napoti v drugačno kraljestvo: v gore ln gozdove na hajduški sestanek Znova zaživi življenje primitivca, sužnja in kralja prirode. • Tudi «redi Sarajeva praznujejo Jurijev dan. Opazila eean, da nosijo ta dan možje in žene v gumbnicah. ali na Obleki pripeto vsaj po eno šmarnioo — djurdjico. In vsi ti ljudje so ma bili nekako blizu. Vedela sem, kje so kupili cvetje. Pri tistih lačnih, vsega dobrega potrebnih otrocih, ld ponujajo enkrat časopise, drugič s težko muko nabrane ali pa hitro ukradene vijolice, danes pa, vsi po vrsti, šmarnice. Nekaj korakov, in tudi mene Je ustavil eden izmed njih, s starikavim nasmeškom na otroškem obrazu. »Kupite!« Kupila sem Grenki Šopek sladko dišečih Asta Zaidarčdfi. Jitrijevanje v Bosni Za «imi v i narodni običaji v noči pred sv. J. . tj »m Preprosti kmečki človek, ki predstavlja tudi v Bosni večino njenih prebivalcev, je | nujno navezan na pri rodo in na njene sile. Od nje pričakuje zdravja za sebe, svoje in za svojo živino, dobre letine, sploh čim ugodnejših pogojev za življenje. Zato mu je ta priroda že od nekdaj isto kakor božanstvo. Krščanstvo, ki je nastopilo pri nas na nesto poganstva, je skušalo usmeriti človekov pogled čisto na drugo stran; če se oiu to ni popolnoma posrečilo, so bili glavna ovira gotovo kmečki narodi, ki so še vedno videli nekje boginjo zime ali živo, boginjo pomladi. Sčasoma nastali kompromisi. Krščanska cerkev je spoznala, da delavne množice niso zmožne misliti le na onestransko življenje. Cerkev je začela uvajati procesije za dobro letino, procesije proti toči, po'ta vila je glavne cerkvene praznike prav na začetek glavnih letnih dob. Kakor sledovi starih fresk na paneple-ikanem zidu se za vsem tem opaža ne-•aj starega, slovanskega ali morda še :elo vsečloveškega pciganstva In mogo-ie nikjer ne tako jasno kakor pri prazniku sv. Jurija, ki od cerkve ni določen ca praznik, a ga narod toliko bolj slavi. Boj teme s svetlobo, pomladi z zimo, «maga, veselje. Ne, te končne zmage do- brega nad zlim si narod ni dal odvzeti. Potrebna mu je. da iz nje zajema sile in upe. Zato je cerkev vse te elemente presadila v legendo o mladem junaku in svetniku, ki je premagal strašnega zmaja in osrečil množice. Bosanski muslimani praznujejo Jurijev dan podobno kakor kristjani, čeprav so se sicer odtujili krščanstvu ali ga včasih celo prezirali. Praznujejo ga pa po starem julijanskem koledarju, torej skupno s pravoslavnimi. Novi, gregori jamski koledar so v Bosni tudi katoličani smatrali za neko reformo. Muslimani pa so se razen za zadeve verskega značaja vedno posluževali julijanskega, ker je mnogo pravilnejši od njihovega. Tako slave pravoslavni in muslimani sv. Jurija na isti dan in na skoraj isti način. Praznujejo ga v mestih in na deželi, sredi Sarajeva in v kaki vasici na obronku gora. Tudi navade praznovanja so ostale vsaj v bistvu iste, čeprav praznujejo ljudje različnih ver, različnih stanov in okusov, želja za zdravjem, za srečo in lepoto je ostala v nepokvarjenem človeku nepokvarjena skozi tisoče let. * Mnogi Bosanci še vedno računajo leto na osnovi Jurijevega dne. Tudi »teferiče-nje« začno 40 dni pred Jurijevim inkon- Na cesti prevladujejo motorji: NSU BIANCHI PUCH To Vam je najboljši dokaz za visoko kvaliteto, za minimalno porabo in udobno vožnjo VOK, Ljubljana, Tavčarjeva V CEHE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za äifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajruanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi i» ženitve se zaračunajo po Dia Z.— za vsako besedo. Din 3.— davka ta vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5-— sa šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglas« Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.- sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratne objave oglasa Din 17.—«. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« fij«« J , _ -, ...y?t., "Uli'«., • — «uff... . «tt» 34 Gospod Vrtačnik je mahoma sklenil, da pristane; opazil je bil pripraven kraj. Zdaj so leteli nizko nad hišami in ulicami. Gospodu Jodelberger-ju je bilo to kaj malo všeč, ker je trkal ob slemena in dimnike, drsal po produ in kamenju ter neradovoljno Binukal skozi trnjeve seči. Hišnik vajen oskrbovanja vrta ki ima stalno službo dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost ln poštenost«. 11693-1 čedno dekle vajeno nekoliko kuhanja, ki Ima veselje do gostilne sprejmemo takoj. Vodnikova 35, Šiška. 11699-1 Mlinarski pomočnik pošten, samski, starost do 35 let, dot)! takoj službo pri K. Goldschnik, umetni mlin, Fram pri Mariboru. Plača po dogovoru. 11761-1 Služkinjo čisto ln pošteno sprejmem za 15. maj. Speli, Prule 19-H. 11571-1 Fotografski pomočnik dobi stalno službo. Poto Hermes, Miklošičeva C. 30. 11489-1 Kamnoseškega pomočnika ki zna dobro betonira-tl sprejme z vso oskrbo Kari Zupančič, Dravograd. 11446-1 Šoferja — mehanika neoženjenega sprejmem takoj. Ivan Prešern, — Kranj. 11445-1 Vezalko vencev raznažalko in služkinjo, marljivo, simpatično ln pošteno sprejme Vato-vac, vrtnarstvo pri šem-peterskem mostu. 11564-1 Frizerko prvovrstno moč sprejmem takoj ali po dogo, vorn. Slavko Konc, Jese rilce na Gorenjskem. 11606-1 Pisarniško moč starejšo s popolnim zna nJem nemškega Jezika iščem za takojšnji nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna ln zanesljiva« 11542-1 Izdelovalnica moškega perila Išče Izurjenega poslovodjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perilo. 11540-1 Šiviljsko pomočnico prvovrstno moč, sprejmem takoj. Zelena jama, Sredi-ška ul. 4, Ljubljana. 11604-1 Praktikantka za pisarno podjetja ta koj sprejmem. Ponudbe pod »Energična« na ogl. odd. Jutra. 11533-1 Frizerko dobro moč ter brivskega pomočnika kot prak tlkanta za damsko stro ko sprejme v stalno na meščenje salon »Ela«. Ljubljana, Gaj e va ul 6 11562-1 Postrežkinjo sprelmem. Bežigrad Sta nlčeva ul. 10. Z^laslti se pri stranki Fablan-člč. 1155S 1 Hišno pomočnico mlado, vajeno meščan ske kuhe ln vseh hiš nlh del sprejmem. Plača 300 din. Nastop 15. maja. Kranj, Pollska pot 4. * 11579-1 Dekle k otrokom mlado, čedne zunanjosti sprejmem s 15. majem Plača 250 din. Kranj. Poljska pot 4. 11580-1 Natakarja s prvovrstno izobrazbo ln z dobrimi referencami sprejme s 15. malem kavarna »Emona». Pismene ponudbe lstotja. Osebno se predstavite dnevno med 12. In 13. 11572-1 Frizerko sprejmem takoj ali s 15 majem. Zavrl Milan, frizer, ät. Vid nad Ljubljano. _H576-1 Plačilna natakarica mlajša, lzvežbana zmož na kavcije ter slovenskega ln nemškega jezika dobi mesto do 15. maja Gostilna Juden-nacl v Ptuju. 11473-1 Milarja strokovnjaka sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl-■ro »Milar« 11465-1 Kuharico za čez dan Iščem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna ln dobra moč« 11470-1 Samostojna kuharica 30 let doW dobro stalno službo. Drogerlja — Hermes, Miklošičeva 30. U490-1 Sf mskega vrtnarja sprejmem takoj v službo. Ponudbe na graščino Ortnek. 11453-1 Samostojne kuharice mlajše, dekleta za vsa hišna in kmečka dela dobe službo v posredovalnici Wolfova 10. — Predstaviti se osebno. Istotam prenočišče za ženske. 11449-1 Kuharica samostojna vešča gospo dlnjstva ln vseh notranjih del dobi mesto. Po nudbe samo z dobrimi spričevali na Franc Do bovlčnik, veletrgovina v Celju. 11451-1 Hlapca mlajšega, k enemu konju, sprejme s 1. junijem trgovec in gostilničar v službo. Biti mora pošten, vajen tudi drugih hišnih in vrtnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba hlapca.« 11410-1 Strokovnjaka farmacevtske stroke z najmanj 2 letno prakso v tej stroki Iščem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praksa 888« 11452-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj, štular Florijanska 3. 11521-1 Šteparico dobro starejšo sprejmem takoj. Naslov v vseh po slov. Jutra. 11526-1 Dva soboslikarska pomočnika ter vajenca sprejme Jaklič Alojz, soboslikar in i pleskar Stražlšče 258 Kranj 11525-1 Mlado dekle sprejmem za pomoč pri go- spodinjitvm, obenem se lahko priuči obrti. Frizerski salon, Logar Ljubica. Ljubljana, Aleksandrovi 16. 1167S-1 Več potnikov potrebujemo d mesta in podeželje. Prodaja mnogovrstnega blaga. Velik obrat in zaslužek. Dopise na oglasni odd. Jutra pod šifro »Im-ponirajoč nastop«. 11674-1 Frizerko sprejme takoj frizerski salon Drago Weber, Figovčcvo dvorišče. 11664-1 Natakarico ki se razume tudi na kuho, sprejmem za samostojno vodstvo letoviščarske gostilne na Gorenjskem. Kavcija potrebna. Pojasnila: posredovalnica »Plahuta«, Ljubljana, Mestni trg. 11667-1 Za vodstvo naše prodajalne v Beogradu iščemo zmožno in zanesljivo žensko moč. Manjša garancija potrebna. Prednost imajo one, ki se nahajajo že v Beogradu. Ponudbe z navedbo minimalnih zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca«. 11666-1 Izobraženo gospodinjo ki bi oskrbovala 31etnega otroka, staro do 40 let. Iščem za tričlansko trgovsko družino. Ponudbe b navedbo dosedanjih služb pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna.« 11617 1 Čevljarskega pomočnika za fino šivano delo ta koj sprejme MuleJ Lovro Frančiškanska ul. 8. Ljubljana. 11653-1 Mehanika - šoferja sprejme takoj Franc Kristan, Tyrševa 54. 11659-1 Mehanika ki se razume na ročne in motorne pletllne stro Je ln Ima več letno prakso sprejme tovarna pletenin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi« 11655-1 Vajenca in pomočnika za torbarsko obrt sprejmem takoj. J. Porenta, torbar, Vermaše 16, p. Skofja Loka. 11687-1 Vsaka beseda 2 din, davek 3 din. za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din Knjigovodja starejši, žel- premeniti mesto. Dopise prosi pod »Knjigovodja« na ogl. oddelek Jutra. 11326-2 Trg. praktikant ki se ie učil ie 2 leti in ima Chnstoto» več. trg. tečaj, vojaščine že prost, samski m nekadilec, išče mesto za dopolnitev trg. učne dobe « mešani stroki proti hram in stanovanju. Ponudbe pro* na ogl. odd. Jutra pod »Agilen in vesten 24«. U147-? Izprašan strojnik-kurjač z večletno prakso pri stabilnih in lokomobilnih parnih strojih, zmožen popravil, išče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11598-2 Fant s trgov, šolo, vojaščine prost Išče primerno služ bo kot začetnik. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Skromen. 11528-2 Pomožnega kuharja dobro moč, ki zna tudi pripravljati močnata Je dila sprejme hotel Belle vue Ljubljana. 11524-1 Pamska krojačica sprejme učenko ln tudi mlajšo pomočnico. Naslov v vseh posi. Jutra 1522-1 Postrežnico pošteno za vsak dan po poldne pozneje za ves dan Iščem. Herberstei-nova til. 9, za stadionom. 11501-1 Mlado prodajalko za trgovino sadja Iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kakšno pia čo« 11500 1 Oskrbnik kmečkega stanu, priden in zanesljiv, oženjen (žena bi kuhala za posle) dobi stal no mesto na večjem posestvu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra v Celju pod »Oskrbnik«. 10731-1 Akviziterje z dobrim referencami išče zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. 10934-1 Trg. pomočnik vsestransko zmožnega ma-nufakturista in izložbenega aranžerja, veščega tudi špecerijske in deloma železne stroke, poštenega in ambicioznega, vojaščine prostega sprejme s 15. junijem tvrdka Franjo Kac v Slov. Bistrici, kamor pošljite pismene ponudbe s sliko in navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevkov. 11436-1 Pletiljo izvežbano, kr ima listine t» obrt za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Lep kroj«. 11408-1 Prodajalko tnlaJSo, za modno trgovino Iščem za takoj. Na slov t vseh posi. Jutra. 11640-1 bos reva mešetarii, me obračal in si ep arih Kupil bom — ne bo predragol — bajto, njivo, gozd m žago, mlin, gorico, tri parcele, koma, voz, voié debele . . . Kar želimo, vse deb imo, če se v „Jutru" oglasimo/ Trgovskepa pomočnika izurjenega železninarja. — sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten prodajalec«. 11630-1 Dekle s primerno šolsko izobrazbo, čedne postave dobi takoj mesto v bufetu izven mesta, eventuelno sprejmem kot učenko Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 103.« 11409-1 Praktikantko sprejme trgovsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena praktikantka.« 11638-1 Fotografski pomočnik(ca) z dobro retušo dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko podr. Maribor pod »Stalna služba«. 11702-1 Pošteno dekle najraje s dežele, čisto ln zdravo, ki je vsaj ne kaj vajena gospodinjskih del ln vrta sprejme tričlanska družina. Ponudbe na poòtnl pr«-dal 234, Ljubljana pod »Marljiva«. 116804 Upokojenec samec, dobi mesto hišnika nadzornika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahka služba«. 11690-1 Skladiščnika za kolesarsko stroko s kavcijo iščem.. Nastop takoj. Ponudbe z curl-culum vitae na oglasni odd. Jutra pod »Natančnost«. 11695-1 Začetnico z znanjem slovenskega ln perfektno nemškega jazika kakor tudi nemške stenografije sprejmem kot pomoč v pisar ni in skladišču za takoj blizu Ljubljane. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Nemška stenagrafl Ja.« 11458-1 Več krznarskih pomočnikov takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11618-1 Gospodična Išče mesta kot opora hišne gospodinje ali pa kot družabnlca pri sa-j mostojnl fini dami, Ga j vorl nemško, slovensko in hrvaško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama.« 11544 2 Vdova srednjih let, poštena ln pridna želi mesto pri starejšem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Varčna gospo dinja« 11502-2 Prodajalka modne trgovine z znanjem nemščine ln srbohrvaščine želi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka« 11499-2 Pisarniška moč ■ perfektnim znanjem nemščine, nemške ln slovenske stenografije ln strojepisja Išče mesta v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniška mod« 11083-2 Začetnica absolventka dvorazr govske tete ■ znan. nekaj nemA&ne, Išče primerne eapoelifcvo. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Začetnica« 11557-1 Uradnica s perfektnim znanjem nemàtilne in artxklxrva-ščlne želi stalne tape slltve. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vestna uradnica« 11548-2 Pisarniška moč absolvent trg. evoraz-redne šole v Ljubljani, vešč knjigovodstva, ko respondence strojepisja. 2 1-letno prakso Išče primerne zaposlitve. Pismene ponudbe na ogl. 3dd. Jutra pod »Samo itojen ln agUen«. 11552-2 šofer - mehanik išče službo kjerkoli na tovornem, luksuznem avtomobilu ali na avto busu, vajen tudi Diesel motorjev, trezen, pošten nekadilec, zanesljiv vozač s 31etno prakso, ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »šofer«. 11590-2 Ključavničar — šofer ki se razume tudi na tekstilne stroje ln elek triko, vojaščine prost s t» primerno služJo. Poi udbt na ogl. ->dd Jutra pod »Sposoben za vòe« 114722 Absolventinja dvorazr. trg. šole Išče primerno zaposlitev. Na slov v vseh posi. Jutra. 11487 2 Brivsko-frizerska pomočnica išče službe zaradi premestitve. Ponudbe pod .Mlajša moč« na podr. Jutra Trbovlje. 11447-2 Uradnik z bančno prakso, perfektnim znanjem nemščine želi službo za dopoldanske ure Nastop takoj. Ponudbe pod 61 iro »Zanesljiva uradnike na ogl. odd. Jutrv 11514 2 Absolventka trg. šole Službe v pisarni kot začetnica, grem 3 mesece brezplačno. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Vestna ln pridna« 11517-2 Slaščičarski in medičar. pomočnik dobro izvežban išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh posi. Jutra. 11344-2 Gospod sigurnega nastopa, zanesljiv, z odlično prakso v trgovskih, bančnih in administrativnih poslih, organizator in zaključevalec, samostojen vodja podjetja, takoj sprejme mesto v večjem podjetju, tovarni, zadrugi ali banki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaupno mesto«. 11335-2 Manufakturist agilen, pošten, samostojen, z večletno prakso želi premestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stajerc«. 11327-2 Dekle vajeno samostojne kuhe, ki opravlja tudi druga hišna dela, želi mesto pri boljši, mali družini, s 1. junijem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 18«. 11303-2 Absolvent trg. tečaja s prav dobrimi spričevali želi mesto pisarniškega pra-ktikanta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »En mesec brezplačno.« 11144-2 Mesarski pomočnik z mojstrskim izpitom in z znanjem nemščine ter z voč letno prakso išče službo takoj ali pozneje Ponudbe 1. odd. Jutra pod šif- ro »testen pomočnik.« 11337-2 Trgov, pomočnica začetnica, izučena v trgovini z mešanim blagom želi takoj oastopiti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ptuju pod »Poite«»«. 11371-2 Brivski pomočnik dober ia hiter delavec, t večletna prakso, išče službo Franjo Šalamun, St. Vid 20 11421-2 Dekle s dežele teli priti v službo k mali d rati ni. Zna maio kuhati. Angela Kol andar, Zidani most. Sv. Jwy. 11422-2 Natakar soliden, iičt namdčenje kjerkoli, v restavraciji ali boljši gostilni. Po potrebi poloti tudi majhno kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Dobra služba.« 11431-2 Dekle pridno in pošteno, išče mesto v slaščičarni, pekarni ali kaj stičnega. Vešči kuhe in gospodinjstva. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11432-2 Prodajalka samostojna moč, z večletnimi spričevali, ki govori slovensko in nemško, poi potrebi tudi srbohrvaško, išče trajno službo v pekarni, mlekarni, kot kuhinjska blagajničarka ali kaj sličnega. Ceniene ponudbe pošljite na podr. Jutra v Celju pod »lzvežbana«. 11425-2 Trgovski pomočnik verzinn v vseh strokah v trgovini z mešanim blagom želi premeniti svoje dosedanje mesto. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in točen«. 11350-2 Mlad trgovski pomočnik vešč manufakture in špe-cerije želi premeniti mesto s 1. julijem Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mlad in zmožen.« 11298-2 Natakarica teli mesto v restavraciji ali buffetu, najraje v Mariboru. Nastopi 15. maja. Naslov v vseh posi. Jutra. 11393-2 Vajenci (ke) ■>liai'tWWWW1lllllllll«»MIIII)JttHH«lJ^BB Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanj« naslova i din, najmanjši Eneeek 17 dia Deček z dvema gimnazij, razred»-ma, se želi učiti manufakture. Rozman, Primskovo 187, Kranj. 11593-44 Kuharica prvovrstna moč z večletno prakso išče stalno službo pri boljši družini kot samostojna moč. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Stalna in točni* 11400-2 Začetnica b maturo in trgovskim tečajem Išče službo v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna ln poštena«. 11638-2 Plačilna natakarica mlada, perfektna v nem ščlni, srbohrvaščini, če ščlnl, zmožna 6ervlranja želi stalno ali sezonsko zaposlitev v boljšem lokalu. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilna«. 11614-2 Sobarica z večletno hotelsko stuž -bo, z dobrimi referencami ln znanjem sloven s kega ln nemškega Jezika želi mesto. Cenjene ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Takojšen nastop 898.« 11866-2 Dekle 19 let, pošteno ia zanesljivo, želi mesto začetne natakarice v boljši gostilni. Marija M., Ljubljana, Karlov ška C 26. 11750-2 Kot sobarica ali sllčno, iàòem službo kjerkoli v kakšnem hotelu, stalno ali v sezoni. Zmožna sem orto graf sko nemškega ter sloven skega Jezika, dobra ra-čunarlca Naslov: Marija Leskovšek, Maribor, — Cankarjeva ul. 14-H. 11706-2 šivilja sprejme delo šivanja oblek, perila in krpanje perila po nizki ceni na dom. Event gre tudi na dom. Vprašati pri g. Ana Sali, Vrtna ulica štev. 22. 11741-2 Mlad fant bi želel spremljati dve do tri osebe v planine. Naslov v vseh poel. Jutra. 11713-2 Tkalski mojster Jugoslovanski državljan, išče službo. Nastopi takoj aslov: Metelko Ivan Studenci, Cankarjeva 5, Maribor. 11710-2 Zelezostrugar zmožen vseh strojno mehanlčarskin del, vojaščine prost, išče službo v privatnem podjetju. Cenjene ponudbe pošljite na podruž. Jutra v Celja po« »Celje«. 11719-2 Brivski pomočnik ■tarejia moč rea dober in soliden delavec, feti premeni it mesto * 15. majem. Gre tedi na sezono. Ponudbe na podružnico Jutra v Cd fu pod značko »Stalno«. V722-2 Čevljarskega vajenca sprejme Pavlin. Tyrta-va 58. 11560-44 Učenca za moško krojaštvo takoj sprejmem. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Učenec« 11536-44 Zobotehniškega vajenca sprejme »o bozd ravnik — Prednost Imajo sinovi železničarjev tudi z dežele Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden 88« 11442-44 Trg. vajenca sprejmem. Ponudbe na Ivan Bus, Bled. 11508-44 Zdravo dekle z dežeie, 14 let staro bi se se rado izučilo v trgovini S mešanim blagom, ker ima do iste veliko veselje. Marija žužek. Jakličeva 1, p. Velike Lašče. 11324-44 Za mehanika bi »e rad izučil 14 lete« fant, zdrav, močan, ki je dovršil 7razredno osnovno šolo. Mlinar Stanko, Stara va» 52, Ziri. 11366-44 Vajenko pošteno, in simpatično, — sprejme boljša trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«, Rakek«. 11671-44 Vajenca sprejmemo. Stanovanje ia hrana v hiši. — Mizarstvo »Sava«, Gajeva, Nebotičnik. 11747-44 Zasliižek Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aU dajanja aaslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Vsaki osebi, družini nudi stalni zaslužek noma »Mara«, izdelovalnica nogavic ln pletenin, Maribor. 123-3 POZOR! Sprejmem pletlijstvo na dom. Cene solidne. Delo vzorno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ceno«. 11601-3 Pozor tovarnarji, veletrgovcfi Trgovina t mešanim blagom v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem, tel na zelo prometnem prostora prevzame kakšen dober pred met v samoprodajo za Gorenjsko ali samo za dotič-no mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober predmet — Gorenjska« 11292-(3 MR^glMKrBM W^ffmilM Seseda 1 din, davek 3 itn za šifro ali dajanj« aaslova 5 din, najmanj* ši znesek 17 din Potnika dobro vpeljanega m moško perilo sfejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perilo« 11539-5 Zasigurano eksistenco si morete zagotoviti z vlogo 2—10.000 din, ako prevzamete zastopstvo naše firme za rajon ene ali več banovin. Posel lahek, donosen in brez konkurence. Samo trgovsko naobražene oseb« naj pošljejo obširne ponudbe s prilogo fotografije pod »Stalna zarada P-^894« na Interreklam, Zagreb, Masa* rykova 28. 11585-5 Agilnega zastopnika kolonialna stroke sprejmem. Ponudbo na ogl. odd. Jutca pod »Prov; zija« 12551-5 Beden zaslužek nudim 8 brezposelnim. Delovanje v Ljubljani in okolici. Potrebno Je kolo ln 250 din. Ponud be na ogi. odd. Jut» pod »Dnevno« 11-K6» s/HitiŠ*.- ■ Vse vrste svile v krasnih, pestrih modnih barvah, najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira LJIILJIII LimUM] PRED ŠKOFIJO 3. ysaka beseda 50 pai davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 dio najmanjši znesek 12 din Mandolino in gitaro poučujem po naj hitre j-li in praktični metodi. P reeben pouk za solo gitaro. Antunovič, Vodnikova, nasproti štev. 31 nova hiša, H. nadstr. 11634-4 Vsakovrstne zlato knpuie po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova ul Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Stare letnike mesečnika. »Die Auslese« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjeno« 11594-8 Sladko seno lepo, vrtno, proda Drnovšek Ivan, Žlebe — Medvode. 11567-33 Izborno vino večjo množino, belo ln črnine na Trški gori proda Franc Seidl, Novo mesto. 11578-33 Prodam deseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje oiova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Zlate, srebrne in različne druge ribice v vsaki množim na prodaj. Naslov : Jenna, Karunova ulica 16, Trnovo. 2028-6 Usnje iz tovarne »INDUS« na veliko in malo po najnižjih tovarniških cenah samo v Ljubl)ani. Fiignerjeva 3 — prei Školja ulica. 192-6 Filter znamke »Seitz« na tri plošče za čiščenje vina uporaben za srednje veliko vinsko trgovino se proda. Naslov v vseh posloval- Jutra. 11569-6 Zofa dobro ohranjena je na prodaj. Jeranova Ila. 11605-6 Slušni aparat »Phonophor« kompleten, nov, Se nerabljen, po izredno nizki ceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11701-6 Prodam puh, stelažo in mešalno korito. Prediamska 74. 11760-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, poceni prodam. Dobovšek Ivan, Stožice 15®. 11733-6 Kupim Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Sode bukove, hrastove, vsebine od 50 litrov do 200 nudite tv. A. Nachbar, Radeče. 11264-7 Sode zdrave, rabljene kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodi« 11441-7 Biljard dobro ohranjen, brez »parata, kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11294-7 Fotoaparat (Voigtländer), gramofon, (kovčeg) in motor Puch 250, vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11603-6 Kupim kompletne dele za mlinsko kamenje od 36 col, po mogočnosti na gonila, in eno zobato kolo od 1.50 do 1-70 višine z lesenimi zobmi, eno osovi-no premera 3 do 3 in pol metra. Mlin je na vodni pogon. Ponudbe Dragutin Va-djina, Jastrebarsko, Pleše-vica, 11288-7 Zephir peč štiricevna, malo rabljena, ugodno naprodaj ra di povečanja sobe. Ogle dati dopoldne, Murniko va 20. 11549-6 Otroški voziček globok v popolnoma brezhibnem stanju prodam Gregorčičeva ul. 19 IH. nadstr., levo. 11546-6 Vrtno prst čisto, zgnojeno cca 30 kub. m prodam. Tomšič, Kongresni trg 3-m. 11587-6 Police za blago spodaj z predali, pripra vne za trgovino prodam Marija Lindlč, St. Vid Grobelno. 11584-6 Vodne zatvornice železne 90x90 ugodno prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 11492-6 Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din Radio aparat 5 cevni Super model 1939 za 7 okrožij, kratke valove visoko selektiven prodam s popustom 1000 din na Rimski cesti št. 13, pritličje levo. 11530-9 Eeseda i din, davek din za šifro aH dajanje naslova 5 din. naj man-ši znesek 17 din Rabljen klavir prodam po zmerni ceni. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11369-26 Pianino malo rabljen, ugodno naprodaj radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11223-26 Staro violino Maggini Brescia 1695 ze lo ugodno prodam. Nasi, v vseh posi. Jutra. 11479 26 Gramofon m 40 izbranih plošč, pro dam. Rabič, Ljubljana, Bi-ievje 18. 11255-26 Kratek klavir prodam tudi na obroke ali posodim. Klavora, Poljanska 15-11. 11380-26 Pianino skoraj nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11670-26 Gramofon I ploščami, naprodaj. — Ogled od 2.—3. ure popoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11756-26 Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Prodam teč moških oblek, čevljev in perila za srednio in močnejšo postavo — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11609-13 Smoking v zelo dobrem stanju poceni prodam Medvedova 10 III. nadstr., desno. 11347-13 Pridelk Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje raslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din . Jabolčnik 100 hI prvovrsten, lasten : idelek. letnik 1938 proda 1 avrò Petovar. Ivanjkovci. 11293-33 Orehova jedrca in med dobite najceneje v Medarni, 1; ubijala, ^ovska^ £ Otroški voziček globok, malo rabljen prodam. A. Baša, Sta-retova ul. Vila Vekosla va, Trnovo. 11493-6 Za hišni vodovod naprodaj kompletna el ektroavtomatska pumpa tovarniško nova, po Jako nizki ceni. Vprašati pri Ludvik Ileršič, Ljub ljana, Rimska 13. 31529-f Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. 11509-6 Športni voziček otroški, dobro ohranjen, ta koj prodam. Ogledate se ga lahko med 12. in 13. v Puharjevi 5, stan. št. 16. 11379-6 Štedilnik plavimi ploščami počen prodam. Istotam prodam se salec za prah. Novi trg 5. II. nadstr. 11309-6 Stensko uro ki bije četrte točno, dobro ohranjeno, ugodno prodam Ogorelec, Lavrica 33 pri Ljubljani. 11396 6 Rabljeno embalažo tehtnice, peči itd. proda Go spodarska zveza, Ljublana, Tyrseva c. 11401-6 Otroški voziček globok, moderen počen prodam. Jerina, Kladezna 10, Krakovo. 11405-6 2 otroška vozička globok in športni, dobro ohranjena, prodam. Buffet Ukmar, Vegova ul. 2. 11384-6 Vozove na gumi vsakovrstne, dobite najugod neje pri Fajfar, Ljubljana Trnovska ul. 25. 11672-6 Frizerji, pozor! Prodam damski in moški in ventar, kompleten, takoj poceni. Ivan Wolt, Ljub jana, Tyrseva 32. 11627-6 Otroški voziček dobro ohranjen, globok, prodam. Trnovski pristan 40. 11619-6 Stare zidne opeke večjo količino proda Pe-ar, Kod el j evo. 11660-6 Zofo gramofon s ploščami ln police prodam, za vsako ceno. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11688-6 Otroški voziček globok, prodam. Berglez Bežigrad 14-1. 11689-6 Fotoaparat optika Ritschel Proll-near 1:1,9; kamera: Mea tor - Spiegelrefleks 6 ln pol x 9, z dvojnim gom za plošče ali fi pak. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11604-6 Prazne vreče eventuelno tudi strgane, ku pi večjo količino tvrdka Peter Majdič, »Merkur«, Kranj. 11130-7 Tračno žago rabljeno, z valjki in traktor, kupim. Ponudbe na na slov : Drago Nanut, žaga v Banja Luki. 11406-7 2 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 dta Milosti va I Vaš krzneni plašč Vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo vsa potrebna popravila za polov. ceno. Plačljivo šele v jeseni ob prevzemu. L. ROT, Ljubljana, — Mestni trg 5, Telefon 20-05 185-30 Saks motor skoro nov proda Gcirenc Stožice 68. 11460-10 Fiat avto tipa 514, v dobrem stanju, >rodain, Smontala, Maribor Magdalenska 15, sedaj Je-rovškova cesta. 11342-10 Motor 350 ccm engl. »Triumpf«, t dobrem stanju prodam. Tratnik, Industrijska 13, Jesenice. 11285-10 5-sedežen avto limuzino, s koncesijo ali brez v letoviškem kraju — prodam. Istotam kupim 6-sedežen odprt avto. Naslov vseh posloval. Jutra. 11359-10 Prodam motor BSA, 750 ccm, s prikolico, za nizko ceno. Mehanična delavnica Škedelj, Novo mesto. 11417-10 Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh ja-kosti, kupite najceneje pri O. ŽUŽKU, zastopstvo Krupp, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11 11415-10 Motorno kolo prikolico 500 v brezhibnem stanju, prodam. Garaža Jurkovič, Tyr-cesta 36. 11668-10 DKW motorno kolo zelo dobro ohranjeno za 3500 din prodam. Trafika, Florjanska 12. 11658-10 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Bukovih testonov več kub. m, popolnoma suhih kupim. Ponudbe z navedbo cene in težine r kub m na Zaje Vinko, Kočevje štev. 97. (11125-15 Mizarski univerzal-nik 600 mm z elektromotorjem nov tako] prodam ra 19 tisoč ln 8000 din mizarskega dela ter brusilni aparat za les. Vpraòa'J: Ludvik Ileršič, Ljublja na. Rimska 13. 11531-29 Suhe plohe jesenove in brstove, 10 kub m, proda Jože Dolenc, ko-lar, Stražišče pri Kranju 122. 11182-15 Motorno kolo Harley Davison, generalno pregledan, s prikolico, 1200 ocm, prodam. Cankarjevo nabr. 21. 11683-10 Tovorni avto 1000—1500 kg nosilnosti, novejše tipe, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brezhiben«. 11745-10 Beseda 1 din, davek i Sin za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Malo rabljene trgovske opreme ledilmce, spalnice, nove Sperane spalnice in razno drugo pohištvo zelo ugodno naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Liubljana, Tyrseva 12, dvorišče. 17-11-12 POHIŠTVO za stanovanja, hotele, trgovske opreme ln penzione, dobite naj hitreje v največji zalogi pohištva Spalnice že od 1.600,— Omare 400 — Postelje 160.— Kuhinjske oprave 750.— Kuh. kredence 450.— Otomane 500.— Madraci 190.— Mreže 85 — Sprejemamo naročila po predloženih načrtih »SAVA« Rožna dolina, Predjam ska 32 ln 35. Trgovtaa: Gajeva. Nebotičnik. 11747-12 Orehovo spalnico z vložki prodam za 2000 din. Naslov v vseh poslov. Jutra, 11543-12 Kopirni stroj (Leistenkopirmaschioe), kupim. Ponudbe X najnižjo ceno in opis fabrikata na Jože Kuinik, Beograd, Vojvode Stepe 73. 11262-29 Poceni naprodaj več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov pri »Promet« nasproti križevniške cerkve. 11675-29 Šivalni stroj prodam za 500 din, moško kolo za 350, pohištvo ln druge predmete. Kolodvorska 11-n. 2 sto pnišče, levo. 11647-29 Pisalni stroj malo rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen 99«. 11743-29 Vrednostne papirje delnice, hranilne knjižice vnovčuje proti ta kojšnjemu plačilu po najvišji ceni trgovska agentura za bančne posle: Al. Planlnšek, Beethovnova 14. Tel. 35-10. Ljubljana. 11651 ie Posojila dajemo dolgoročna, krai koročna pod ugodninv pogoji. Za hranilne vlo ge visoke obresti. Brc šura »Pot do blagosta nja« brezplačno Plšit' na »MoJ dom«. Dvora kova 8. 166-16 I Posojila različna, preskrbim hitre brez kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastveno dovoljena pisarna. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka za 3 din. 11032-16 Modern hotel I z ali brez inventarja oddam v najem. Josip Blažon, Planina pa Rakeka. 11407-17 Gostilno dobroidočo, ni prometnem kraju, dam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11669-17 Mesnico vpeljano v industrijskem kraju oddam v najem. Naslov v vseh posi. Jutra. 11394-17 Mesnico v prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na podruž. Jutra v Ce lju pod »Kavcije zmožen». 11721-17 Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din Moderen lokal Kupim 100 dolarjev velik, na prometni ce- ", , . , , leti tjalml nrìfiam. Naslov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Denar«. 11754-16 sti takoj oddam. Naslov v vseh posloval. .iruist. 11563 It' Beseda 1 din, davek 3 din za Slfro aH dajanje naslova 5 din, najmanj « 81 znesek 17 din " Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup ln lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln druž benlkov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave ln knjigovodstva, bilan ce, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokov nI pisarni Lojze Zaje, Ljubljana. Gledališka 7. : ulica 7. 16-16 Uvedeno gostilno [ v Kaštel Starom, Primor ska banovina v neposredni Beseda 1 din, davek 3 bližini Splita, s prostori ob din za šifro ali dajanje | morski obali, damo_ v^na naslova 5 din. najmanj Si znesek 17 din Hotel na Jadranu na Jadranu, — tik Su-šaka, — plaža, terase, — restavracijo, 33 sob (depan-danca 10 sob) kompletno. jem od 1. maja t. 1. Obrniti se: Gostilna Pavkovič, Kaštel Stari, Primor. banovina, 8694-1!. Špecerij. trgovino v Ljubljani ugodno od-,. . dam. Ponudbe na ogl. dam v zakup ah prodam. | ^d Jutra pod »Ugod Ponudbe na : Kancelarija Dr. Boschi, Zagreb, Tomi- j slav trg 19. 11287-17 I Parno pekarno vpeljano — oddamo v Ljubljani, Tehna, Mestni trg *5-L 11601-n Pekarno vzame v najem A. Hla den, SI. Radenci. no 888«. 11589-19 Gostilno na račun v bližini toplic oddam kavcije zmožni natakarici ali družini brez o-trok. Poizve se: B. B. Kolodvorska c. 2, Novo mesto. 11577-19 TUD ! Gostilno v Šibeniku dobro ldočo oddam v 11444-17 I najem proti kavciji 5000 din. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod šifro »5000« 11443-19 90 SOLEA KASET V KATERIH JE ZNANO ODLIČNO MILO, KREMA IN KOLONJSKA VODA, BO SREČA RAZDELILA reševalcem „JUTROVIH" nagradnih nalog! Česalni salon dobrovpeljan, prodam v bližini pošte. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 11291-30 Prevzem vseh tapetniških del predelava žimnic na domu, izdelovanje žičnih vložkov. Zaloga tapetniškega blaga in afrika, vsenajugodneje pri Fer-du Kuharju, Maribor, — Vetrinjska 26. 11708-30 Pozor, mizarji! Prodam 30 let obstoječe mizarsko podjetje za 75.000 din, potrebno je 30.000 din ostalo v hranilnih knjigah. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Velik promet-11712-30 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman ' šl znesek 17 din Motorni čoln rabljen, šestsedcžni, prodam po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11370-10 Osebni avto Isedežen, v zelo dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe na podružnico Jutra lesenici pod »Dober avto«. 11286-10 Tudi teh kakor vseh drugih nagrad bodo naši nagrajenci lahko od srca veselil Lokal v katerem se nahaja že več let mesnica oddam v najem. Pojasnila: Na-vlnšek. Krakovski nasip št. 10. 11495-19 Modna in galant. trgovina v centru mesta Ljublja ne z vso zalogo in inventarjem takoj naprodaj. Gotovina 135.000. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika ugod nac 11498-19 Gostilno v sredini Ljubljane z velikim vrtom takoj pro dam. Naslov v vseh po slov. Jutra. 11527-19 Delavnice velike, svetle, ▼ Ljubljani, event. tudi stanovanje, — ugodno oddamo ali tudi prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prostorno dvorišče« na ogl. odd. Jutra 11673-19 Trgovske lokale skladišča ii. delavnice, z? mirno obrt. oddam. Našlo--vseh poslovalnicah Jura. 1x629-15 Lokal za brivnico oddam v najem, brez konkurence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11395-19 Gostilniške prostore lepo urejene, z inventarjem oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Prilika 77«. 11636 19 Zdravniki, zobozdravniki! oddam poslovne lokale na zelo ugodnem kraju. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Zobozdravnik«. 11637-19 Delavnico Iščem za takoj. Sever, Gregorčičeva 17b. 11643-19 Dve delavnici oddam na dvorišču. Les jak, Selenburgova. 11662-19 Kovačijo na prometnem kraju od dam v najem. Grad Rad vanje, pošta Maribor. 11707 19 Trgovski lokal z inventarjem na prometnem kraju oddam ta koj v najem. Vzamem tudi kompanjona. Josip Lebič, Sp. Hudinja. 11714-19 Gostilna in mesarija dobro vpeljana na prometni točki v Celju se ugodno proda. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11715-19 Beseda 1 din. davek 3 dlD za šifro ali da1ani<= naslova 5 din. najman' ši znesek 17 din Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovanjskih hi? in vil ima naprodaj gradbeno strokovno izohra ?en posredovalec : Kunaver Ludvik (.està 29. oktobra 6. Tele ton 37-33. Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago. "" Opremljen lokal špecerijski, prometna točka 500 din takoj od dam. Florijanska 22. 11483 19 I Mesarju prekajevalcu in izdelovalcu mesnih izdelkov oddam prostor na ljubljanskem vele-sejmu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lep prostor« 11506-19 Trgovino I z mešanim blagom na naj-prometnejšem kraju Med-vod prodam takoj. Izredna prilika. Naslov v vseh p»-sloval. Jutra. 11189-19 Enodružinsko hišico leseno, za letoviščarje, na gorenjski strani ljubljanske okolice z večjim sadnem vrtom prodam. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Weekend«. 147-21 Večnadstropno hišo v Ljubljani, kupim. Ponud be s podrobnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina takoj«. 11316-20 Eifel Ford limuzina 14.000 km vo-žena ugodno naprodaj. Naslov v vseh posi. Ju. tra. 11570-10 Avto 6-sedežni, po možnosti odprt, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober voz«, 11599-10 Rabljeni Sachs 98 ccm in BSA 350 ccm motocikli po nizki ceni pri O. žužek, zastopstvo Zündapp, Ljublja na, Tavčarjeva 11. 11414-10 Zündapp DB 200, malo rabljen, prodam. Ogled v ponedeljek popoldne. Menart, Sv. Petra cesta 35. 11602-1C Osebni avto limuzina, 4 do 5 sedežen La Salle v brezhibnem stanju poceni na prodaj. Dr. Jemec, Tobačna 6. 11545-10 Motor 600 ccm v odličnem sta nju poceni prodam. Ce lovska 207. 11554-10 Indian scuot 600 ccm s prikolico v brezhibnem stanju poceni prodam. Podrobne Informacije v trgovini Gosposka ul. 5. 11513-10 Sachs motor 100 ccm znamke Mlele kompletno s soclusom v brezhibnem stanju ugodno prodam. Rožna dolina cesta X-13. 11515-10 Motorno kolo sestavni deli naprodaj. Mehanična delavnica Kodrič Stanko, Ljubljana VII., Celovška 41. 11737-10 Velika razprodaja avtomobilov 1 Hansa limuzina, skoraj nov model 38, 1 Wan derer limuzina 4 vrata (Rolldach) model 38, 1 Opel-Super limuzina, 4 vrata, model 38, 1 Opel-Blitz medosje 4650 mm, 1 Opel-Olympia mo del 37, limuzina, 1 Opel-Olympia limuzina model 36, 1 Essex odprti pripravljen za sezonski taksi. Informacije daje F. Solman, zastopnik Opel-Blltz, Celje. 11717-10 Beseda 1 din. davek ? lin za šifro ali dajanjf iaslova 5 din. najman' §J znesek 17 dir Damsko kolo novo, zelo ugodno prodam. Deu, Trdinova 8-II. 11600-11 Novo kolo najboljše znamke in 1 rabljeno zelo poceni na prodaj. Trafika, Florjanska ul. 12. 11657-11 Novo moško kolo prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po ugodni ceni«. 11744-11 Triglav kolesa prvovrstna kvaliteta in tudi druge znamko prodaja najcenejše TRIGLAV, Reslje-va cesta Mh 11730-11 Javljam da sem pri novi pošiljki koles znižal cene, — Brez trošarine Deimler, Adler, Triumpf in razne znamke že od 600 din dalje. Ugodna odplačila, dobite pri Zat-leriu aa Jezici, 11732-11 .-i'ERIRAJ V „JUTRU"! Pohištvo rabljeno, železno peč in štedilnik prodam. Krojaška 6. 11595-12 Moderne spalnice in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. 7. Naročila in popravila. 11597-12 Spalnica šperana, politirana, orehova korenina, z jamstvom, je ugodne in poceni naprodaj. Živalič, Gunclje. Št. Vid nad Ljubljano. 11334-12 Velika razprodaja hišne opreme in posteljnine v vili Zori na Bledu bo 7. maja ob 17. uri, 9 in 11. maja ob 16. uri ln 14. maja od 9. do 12. ure Biižnje informacije daje hišna posestnica, občina Bled. 11642-12 Original francoski salon in dve oljnati sliki originala (Jakopič) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11692-12 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro al) dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din 2elektromotorja 50 ln 71 ks prodam. — Ponudbe na Ivan Bür ger, mlin, Vukovar — Srem. 7540-29 Stroj št. 8/100 12/100 kupim. Franc Musič — Tržaška c. 66, Glince. 11538-29 Parno lokomobilo 9 do 15 atm., 28 do 38 KS ln parno sesalko 1 do 1.5 m3 ter parno vitto z 2 bobni kupim ta koj. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Hitno« 11459-29 Pot do blagostanja sreče ln neodvisnosti — posojilnica »MOJ DOM LJubljana. Dvorakova 8 Prospekti brezplančo. Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoji. — Hranilne vloge — visoke obresti. 178-16 Rabim manjši znesek stare vloge Obrtne banke. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Vloga«. 11568 16 Samoprodaja prvovrstnega patentiranega predmeta, se talcoj odda za Jugoslavijo ali posamezne banovine. Ev. sprejem družabnika (ce) s kapitalom. Izguba izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Briijantni zaslužek«. 11592-16 Dolgoročna posojila dobe državni, samoupravni nastavljene! ter upokojenci m posestniki. Informacije daje naš pooblaščenec F. Klemen LJubljana, Bleiwelsova cesta 18. 11550-16 Posojilo 60.000 din proti obročnemu odplačevanju — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 11455-16 Pekarna vsem inventarom, lokalom in stanovanjem, dobro na Notranjskem, z all I uvedena, s predvideno ek brez Inventarja oddam sistenco, na dobrem poloza Hotel v Planini takoj v Blažon. najem. Josip 11583-17 Mesarijo ju, prodam zaradi bolezni. Interesenti naj se izvolijo obrniti na naslov : Pekarna Avgust Maranič, Zagreb — Vrbik 129. 11289-19 Mehanična oddam takoj v najem. Klemenečič, Selce nad škof j o Loko. . , . ,. . 11467-17 s popolnim orodjem in raz- delavnica _____ novrstno zalogo v trgu bli m« .. zu mesta, na prometni točki Mesarijo na prodaj. Ponudbe na po- na deželi vzamem v na družnico Jutra v Celju pod »Takojšnje plačilo«. ,11276-19 Jem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežela« 11462-17 Trgovino Trgovski lokal stanovanjem, in prazno sobo takoj oddam v Flor tudi z gostilno vzamem I janski ulici 31. v najem v večjem pro metnem kraju ako zadovoljiv promet tudi kupim. Ponudbe na ogl 11376-19 Oddam lokal odd." Jutra" pöd" »Prevza I na Poljanski cesti 5. Po-mem takoj« izvedbe istotam t I. nadstr. '""•"J« -------1 11418-19 Šivalne stroje nove in rabljene, krojaške in čevljarske od 300 din naprej prodaja Triglav, Resi jeni 16. mi i-2» Družabnika s 50.000 din za 10 odstot. zaslužek iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 11378-16 Posojila razljčna, preskrbim hitro brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastveno dovoljena pisarna. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Znamka u 3 din. 11096-16 11503-17 Dobroidočo trgovino na deželi oddam pod ugod- Frizerski salon dobro vpeljan, za dame in gospode, radi bolezni prodam v centru mesta. Ponudbe -na ogl. odd. Jutra 11430-19 nimi pogoji zaradi prezapo- | variboru pod »Maribor.« slitve v najem, lahko na sedanjo obrt. — Resni interesenti naj se javijo pod šifro »Odkup zaloge« na ogl. odd. Jutra. Lokal Frizerski salon boljši, za dame in gospo-11297-17 [ de v centru večjega mesta prodam ali zamenjam za brivnico na deželi, even. oddam frizerki v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Dobra za trgovino z mešanim bla gom oddam v najem. Več . , . izveste pri lastniku Antonu | eksistenca«. Cvetku v Podčetrtku. 11354-17 11429-19 Pekarno Prostore za delavnico v prometnem kraju oddam ali skladišče oddam. Pro t najem. Poizvedbe pri dam rabljeno ledno omaro lastnici Juliji Bačič, Kri-ževci , Prekmurje. 11169-17 Naslov v vseh posi. Jutra 11423-19 Lokal Tovarniške prostore I al i skladišče, tudi primeren za razne obrtne delav- ▼ Ljubljani primerne za vsako industrijo oddamo 1. junijem. Naslov ▼ vseh posloval. Jutra. 11402-17 I niče, 8x6x3.65 m, v Celju z elektriko in vodovodom takoj oddam. Naslov vseh posi. Jutra. 11426-19 DobroidoSa gostilna ) in mesarija Hotel z gostilno trgovino in trafiko, dobro obiskano letovišče, ▼ kraju se odd» takoj v najem lesna industrija, tovarne, na kavcije zmožni 06ebl. — prodaj. Naslov r vseh po- Naslov T vseh posi. Ju- sloval. Jutra, tok 11718-17 J Trgovsko hišo na deželi do 100.000 tei zalogo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na prometu 99«. 11291-20 Novo hišo ob tramvajski progi, ugod no prodam. Trgovina Švaj gar, Št. Vid n. Lj. 11232-20 za DAMSKE ln MOŠKE obleke, izredno velika izbira! Pri „ŠKOFU" LJUBLJAHA L[«JEMI[A3 Pred Škofijo 3 70 letnica obstoja zato reklamne cene! Krasna stavbišča tudi blizu kolodvora — Viimarje, vodovod, elektrika na parceli, poljub na izmera na obroke. — knjižice od 9 din naprej naprodaj. Pojasnila Vižmarje 31. 11450-20 Hišo s pekarn» takoj prodam radi bolezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet 787« 11457-20 Tristanovanjsko vilo lepo, komfortno prodam Naslov v vseh posi. Ju tra. 11523-20 Stavbne parcele zelo ugodno naprodaj i od 15 din naprej). Le-tja krasna, pri gasilskem domu ali v bližini gostilne Vodnik v Podutiku. Poizve se Ljubljana 7, Drenikova ul. 44-1 11504 20 Lepe stavbne parcele pod Rožnikom v izmeri 2707 m2 skupaj ali po samezno prodam. Sigurna naložba denarja. Na slov v vseh posi. Jutra 8304-20 Priložnosten nakup Srednji tovarniški objekt s stalno vodno silo 50 do 60 PS je radi opu stitve obratovanja ugod no naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker je dovolj prostora za po ečanje. Leži ob glavni cesti ta železnici Vpra šanja pod »Tovarna« na ogl. odd. Jutra v Ljub ljanl. 7582-20 Vodno moč do 100 ks takoj prodam na prometnem kraju Go renjske. Naslov v vseh posi. Jutra. 11505-20 Parcela v bližini 3v. Krištofa takoj na prodaj. Naslov v vseh posi. Jutra. 11511-20 Stavbeno parcelo :rasno vogalno ugodno prodam. Gostilna Rah-ne Moste. 11519-20 Iz zapuščine prodam 2-naostropao novo-zidano hišo v Bližini parka, pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila v pisarni dr. O. Blanke in dr. Brandstetter Fr., odvetnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 14. 11343-20 Dvodružinsko hišo z vrtom v Mariboru ali v Celju kupim. V mestu ali najbližji okolici. Naslov v vseh posi. Jutra. 11339-20 Krasen vinograd in zidano klet z vsem inventarjem prodam v bližini Rajhenburga, cena 46.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa prilika 278«. 11300-20 Manjše posestvo dobro vpeljano gostilno in trafiko v prijaznem kraju v neposredni bližini industrijskega trga in sreske-ga načelstva takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11142-20 Parcele v lepi solnčni legi po 20 din naprodaj, tudi na obroke. Franc Dolenc, Vič, Cesta na Brdo 123. 11596-20 Vila enonadstropna, trod nižinska z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom v najlepšem kraju Gorenjske ugodno napro daj. Tramvajska, železniška in avtobusna zve za. Sijajna posest za zdravnike in trgovce. — Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka« 11534-20 Rentabilno hišo v centru ali bližini ali stavbno parcelo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj« 11561-20 Parcele ob bežigrajski šoli naprodaj. Peščen, raven svet, sončna lega, brez prahu, mirno. Pojasnila daje čuvaj Stadiona 11537-20 Lepo parcelo prodam v bližini Ljub IJane. Naslov v vseh po slov. Jutra. 11474-20 1U57 -1*1 Hišo z obsežnim vrtom v Vodmatu Društvena ulica prodam. Poizve se Stari trg 21 v trgovini »•Pri Lojzetu« 11491-20 Prodam posestvo delavnica 15x6 m in pisarna, elektr. pogon, podstrešje, 2 sobi, kuhinja, 800 kv. m vrta, potreben kapital 17.000 din, ostalo hipoteka 45.000 din. Poizve se v trgovini Ažmaa, Vič 126. 11240-20 Hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »300.000 din«. 11373-20 Mirna majhna hišica 2 sobi. kuhinja, v parku ali gozdu, tudi Week end hišo primerno od-3*1 s fo tografijo, ki »e vrne ua ogl. od. Jutra pod šifro »Hišica 222« 83-1-20 Tovarna olja rentabilno podjetje, T 12 urah 450 kg olja, s stanovanjsko hišo, na prodaj zaradi bolehnosti za din 450 tisoč. Tretjina lahko ostane. Prodam tudi samo stroje Z inventarjem za 130.000 din. Dopisi : Zwitter, Maribor, Stritarjeva 5. 11434-20 Posestvo 80 oralov 50 oralov gozda za sečnjo ugodna sprava lesa, ugodno na prodaj. Špes, Juršna vas št. 7, pošta Tinje, postaj» Slov. Bistrica. 11428-20 Enodružinska hiša vsa podkletena, 520 m vita naprodaj v Ljubljani. — Naslov v vseh posloval. Jo-tra. 11365-20 Kupim hišo za okrog 120.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krakovo — Trnovo«. 11385-20 Enoriadstropno hišo I Lepe stavbene * enajstimi kompletnimi »ta parcele enajstimi kompletnimi sta «jovanji, z vrtom v mestu Brežicah, ugodno prodam Pojasnila daje A. Faleschini Sibna, Videm-Krško. 11355-20 Kupim hišo 1 dobro idočo gostilno na prometnem kraju za ceno 250 do 350 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«. 11360-2C Novozidana hiša Jeststanovan,ska, na prodaj. Dr. Vrstovškova 1, Pobrež-je, Maribor. 11433-20 Ugodno prodam 2 hiji s 13 stanovanji, skupno ali posamezno v trnovskem predmestju, t bližini projektirane Jadranske ceste. Pojasnila se dobe v Ljubljani, Mala čolnarska ul. 4. __11652-20 Tristanovanjsko hišo za Bežigradom, ceno din 260.000. hipoteke 85.000 nettc-donos 18.000 din, proda realitetna pisarna ADAMIČ, LJub.jana, Gospjevetüka 7. 11632-20 Nakup in prodajo hlA, zeraljLSč in pose ste v posreduje kuiant-no ln uspešno realitetna pUarna ADAMIČ, Go epoevetska 7 v Ljubljani. Teiefon48-79. 11631-20 Nova hiša pri kolodvoru Jarše — Mengeš prodam za din 75 000 Naslov v vseh posloval. Jutra. 11645-20 Parcele po nizki ceni prodam v bližini kolodvora St. Vid Vlžmarje. Voda in elektrika ob parceli. Pojasnila v Vižmarjlh 78, na. »proti Mizarske zadruge. 11622-20 Nova hiša trlstanovanjska v Viž-rnarjih z lepim vrtom, ugocino prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena«. 11621-20 Prilika izrednega nakupa Prodam: novo trgovsko in stanovanjsko hišo v sredi&ču mesta, visoko donosno, za 1,600.000.— hišo z vpeljano trgovino na prometni točki za 700.000 din, odplačevanje možno v mesečnih obrokih na več let, novo stanovanjsko hišo v predmestju za 160 tisoč din, dve hiši s krasnim kompleksom parcel v sre dlšču mesta za 1,800.000 din, prav tako na večlet no odplačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva renta«. 11613-20 Kupim ali najamem takoj hišico ali malo moderno stanovanje v sen::nl legi na Gorenjskem. najrajše med Sko. fjo Loko ln Kranjem. Naslov v vseh posi Ju tra. 11654-20 Enodružinsko hišo do 70.000 din ozir. parcelo do 30.000 din kupim. Ponudbe na ogla.=. odd. Jutra jx>d »1939«. 11656 20 Weekend hišico leseno, enodružinsko, z veijim vrtom in lepim razgledom, v Ljubljan Bki okolici, prodam. Naslov v vseh posloval. Ju tra. 11626-20 Novo hišo dve dvosobni, eno eno-ßobno stanovanje s pritiklinami proda za din 95.000.— v Diavljah v bližini nove šole Kmečka hranilnica in posojil niča v št. Vidu. Poj.i^ni la daje dr. Sre'ko Go ljar, Dalmatinova 1. 11623 20 Večstanovanjsko hiše kupim v LJubljani z let nim donosom 70 do 100 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Plačam takoj«. 11620-20 Posestvo z dvema hišam? vinogradom, njive, travnikom, sadonosnikom, Bkupno 45 oralov proda skupno ali na polovico Franc Garbes, Bukovje 5, Sv. Marjeta ob Pesni cL 11704-20 Enodružinsko vilo velik vrt s sadnim dre vjem, sončna lega, bil zu parka v Tomšičevem drevoredu prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11703-20 v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. Vprašati pri Faninger, Celje, Glavni trg 5tev. 8. 11341-2C ieseda 1 din. davek i !in za šllro ali dajanje naslova 5 din najmani 51 Miesek 17 din Fantka 2 meseca starega dam za svojega dobri družini. Naslov v vseh posi. Jutra. 11427-14 ieseda 1 din, davek j lin za šilro aii dajanje aslova 5 din. najrr.air šl znesek 17 dlD 5-sobno stanovanje ali pisarno oddam. Miklošičeva cesta 14, III. nadstr., avgusta. 11437-21 3-sobno stanovanje Slomškova ul. 7 oddamo za avgust. Vprašati pri hišnici. 11287-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam mirni stran ki šušteršičeva 3, Mo ste. 11608-21 Trisobno stanovanje komfortno in solnčno, oddam za junij. Naslov: Hišnik, Gajeva ul. št. 6. 11610-21 Enosob. stanovanje ln sobo s štedilnikom oddam boljši stranki. Križevniška ul. 11, — ogled od 5. do 7. ure. 11547 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami v prvem nadstropju oddam s 1 avgustom v Zg. Šiški,— Naslov v vseh posi Ju tra. 11463-21 Zobozdravniku oddam stanovanje na Dolenjskem tik postaje Ravnotam prodam poce ni hišico z lokalom pri merno za krojača. Na slov v vseh posi. Jutra. 11464-21 Za junij oddam za Bežigradom lepo stanovanje treh sob in kopalnice, mesečna najemnina 800 din. Pojasnila daje trafika Tyr ševa cesta 53. 11494-21 Dvosob. stanovanje ln kuhinje v drugem nadstr 400 din za junij oddam. Florljanska 22. 11484-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 15 junijem all 1. Jull Jem oddam v Rožni do lini c. 8 St. 18, 11510-21 Trisob. stanovanie lepo kompletno oddam s 1. Junijem čisti dvo članski družini Naslov v vseh posi. Jutra. 11497-21 Majhno kmetsko posestvo ob dr?avnl cesti, 10 minut od postaje na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11705-20 Enostanovanjska hiša v Radečah, z vrtom, gozdom in travnikom in njivo naprodaj. Poizve se pri g. Erjavec, gostilna v Radečah 11740-20 Več parcel nasproti šole v Zg. 5'ški naprodaj. Poizve se: Koseze, Podutiška 39. 11736-20 Trisobno stanovanje veliko, komfortno oddam odrasli družini. Dvosobno stanovanje manjše, komfortno oddam dvema odraslima osebama. Samsko stanovanje, komfortno, oddam solidni dami. Vse 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu centra.« 11555-21 Enosob. stanovanje lepo oddam s 1. Junijem Ogled stanovanja od 9. do 11. dopoldne. Rožna dolina V.-24. 11588-21 Štirisobno stanovanje komfortno oddam s 1. junijem. Pojasnila tel. 49-72. 11591-21 Trisobno stanovanje v centru poceni oddam z avgustom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11611-21 Stanovanje 5 sobno s kopalnico, plinom ln elektriko ter z vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom. Informacije v šubičevi ul. 3-1. 11684-21 3-sobno stanovanje z vsem komfortom, v bližini opere oddam s 1. avgustom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V bližini opere«. 11700-21 Petsobno stanovanje pritiklinami oddam s 1. avgustom na Starem trgu št. 17-11. Oglasite se pri hišniku. 11416-21 Štirisobno stanovanie s centralno etažno kurjavo v sredini mesta, oddam za 1. avgust. — Ponudbe pod »Sončna lega« na ogl. odd. Jutra. 11663-21 Trisobno stanovanje s kabinetom oddam 1. junija v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11628-21 Podpritlično stanovanje oddam. Dravska 16. 11635-21 Enosob. stanovanje solnčno, oddam v vili. Vrt, elektrika, plin Ena ali dve osebi. Koblarjeva 15. 11727-21 Dvosob. stanovanje oddam odraslim osebam takoj. Šišenska c. 52, Še-tina. 11734-21 Enosob. stanovanje kuhinja mala soba velika podstrešna. Cena mesečno 230 din. Vrhovec Franc, Kavškova ul. 3. 11751-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj 2 junijem. — Glince, Cesta VI., št. 4. 11727-21 Dvosob. stanovanje komfortno, z vsemi pri tiklinami v novi stavbi, v centru oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Takoj oddamo«. 11575-21 Dvosob. stanovanje s stranskimi prostori v centru oddam za 1. Ju ni j. Naslov v vseh posi Jutra. 11475-21 Dvosob. in enosob. komfortno stanovanje zraven tramvaja oddam stranki brez otrok. Trža ška cesta. Poizve se Rož na dolina XIX-14. 11468 21 Dvosob. stanovanje parketirano, sončno, vse pod enim ključem oddam v Stožicah St 77, Ljubljana. 11518-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico takoj oddam samo odraslim osebam v Močnikovi 5. 11424-21 Trisobno stanovanje sončno, v 1. nadstr., z vsemi pritiklinami, oddam z avgustom.. Ogled od 15. do 18. ure v Pod-junski 13. 11644-21 Stanovanja Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najman1 41 znesek 17 din Komfortno stanovanje od 3—4 sob 2a tričlansko družino, iščem za termin avgust v novejši hiši in sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Red snaga« U368-21a Enosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico ter pritiklinami bil zu centra, išče stranka brez otrok za j uni ali pozneje. Ponudbe na Perko Anton, Langusova 11-a. 11565-21a Enosobno s kabinetom komfortno aH dvosobno stanovanje išče učitelji ca samska v Šentjakob skem okraju ali na Mir ju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica sama« 11541-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico iščem s 1. junijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zakonca brez otrok« 11582-21a Držav, upokojenec išče eno ali malo dvosobno stanovanje takoj ali z junijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi.« 11573-21? Enosob. stanovanje za takoj iščem v Mostah ali na Kodeljevem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Solidna stranka« 11476-21a Vilo all manjSo hiSo z vrtom «rent. renoviram. iščem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »V Ljubljani«. U389-21a Enosob. stanovanje išče stranka brez otrok za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. junij«, Plačamo do 400 din. 11679-21» V Kranju in Novem mestu Iščem dvosobno stanovanje za 1. junij. Ponudbe s ceno na podruž. Jutra v Mariboru pod »čistoč. 11709-21a KNSERIRAJ V „ JUTRU"! Seseda 1 din. davek s din. za Šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din S 15. majem oddam sončno opremlje no sobo z uporabo kopalnice. Poizve se Stari trg 211. Mejak. 11535-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom s uporabo kopalnice v centru oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posi. Ju tra. 11553-23 Prazne sobe za pisarne ali zastopstva oddam na Sv. Petra c. 27-L 11586-23 Dve sobi prazni s posebnim vhodom oddam. Florjanska ulica 3-IL 11581-23 Dve prazni sobi z vhodom s stopnišča oddam s 1. Julijem. — lončarska steza 5. 11485-23 Lepi sobi strogo separiranl, sončni oddam takoj. Poizve se pri hišniku Krakovski nasip 26. 11461 23 Sobo zračno ln svetlo oprem lieno ali prazno oddam s 25. majem odn. 1. junijem. Naslov v vseh posi. Jutra. 11481-23 Sončno sobo lepo prazno po6eb. vhod Rožni dolini oddam Naslov V V6eh posi. Ju tra. 11480-23 Lepo sobo opremljeno, s posebnim vho dom, elektriko, oddam s 15. majem. Kolezijska 21, pritličje. Trnovo. 11375-23 PoSteno gospodično sprejmem kot sostanovalko Sobi je lep», zračna. Naslov v v» eh poslovalnicah Jutra. 11755-23 Na stanovanje in hrano sprejmem solidno gospodično. Rožna dolina. Cesta X„ It. 23. L nadstr. desno 11758-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Strnad, Zabjak 6-1. 11749-2} Opremljeno sobo strogo separirano, oddam boljši osebi. Istotam oddam sobo za dve osebi. Praža-kova ul. 10, L desno. 11723-23 Opremljeno sobo oddam dvema, če2 dan od šotnima osebama za junij. Ogled dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11729-23 Dijak trg. šole išče sostanovalca. 100 din mesečno. Koblarjeva 15. 11726-23 Opremljeno sobo oddam takoj boljši osebi pri Sv. Krištofu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10902-23 Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din Opremljeno sobo solnčno, ne previsoko po stopnicah Išče starejša mirna in solidna gospodična v centru mesta za takoj. Točna v plačilu. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod iifro: »Soba xa stalno«. 11413-23a Snažno sobico majhno, ali kabinet po možnosti poseben vhod in uporaba kopanlice. Išče gospodična. Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sobi ca ali kabinet« 11532-23a Snažno sobo v mestu, s strogo sepa-rlranim vhodom Išče za takoj mirna šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 11571-23a Garconiero prazno za junij ali julij iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra 3 ceno pod »Garsonlera« 11488-23a —2 priletna gospod? vzamem na dobro hrano in stanovanie v bližini tramvaja in Sv. Križa. Ponudbe pod »Toč~n plačnik 5« na ogl. odd. Jutra. 11711-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu, gospodični ali samostojni gospe. Cena 250 din s kavo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11382-23 Dvosob. stanova*-»«4 *»t.a mati in hči v mirni hiši za ju 11J. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik kabinet« 11486-21a 2—3 sobno stanovanja oddaljeno največ 15 minut od tobačne trvarne za 1. avgust, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri odrasle osebe«. 11374-21? Dvosob. stanovanj? ceneno, s kopalnico, išče dvočlanska rodbina za junij ali pozneje. Ponudbe pod »Reden.točen plačnik« na ogl. odd. Jutra. 11345-21a Krof slivo ffl&t®let]? NI VEČ PROBLEMATIČNO TEMVEČ JE PERFEKTNO. Stavbene parcele naprodaj, 2 minuti od tramvajske postaje v Ljubljani. Krasna lega, suh svet. Poizve se v Šiški, Lepodvor-fka 34. 11735-20 Novo vilo 5 minut od postaje proda ugodno Jožef Zager, Petrovče 30, pri Celju. 11711-20 Zamišljajte si, da strokovnjak ne more zgrešiti uspeha. Zatorej je pravi naslov Englisb vvorkmanship ŠLIBAR ŠTEFAN MESTNI TBG 8/L Čedno sobico v centru, takoj oddam gospodični, event. tudi s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11677-23 Opremljeno sobo poseben vhod, oddam go-podu. 15. maj. Zamperlo, Malgajeva 15. 11661-23 Lepo veliko sobo zračno, svetlo, oddam. Kopalnica. Strossmayerjeva 4, I. nadsti., desno. 11624-23 Več primernih za ordinacijske prostore ali pisarne v pritličju, odda 1. avgusta Ze-dinjena zavarovalnica. Ci-galetova ul. št. 1. tel. 29-17. 11625-23 Solnčno sobo opremljeno, oddam Tyrleva 37, 1. nadstr., desno. 11305-23 Komfortno sobo s souporabo kopalnice v centru oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11633 22 Opremljeno sobo oddam s 15. majem. Ogled od 9. do 12. 21-aovska ulica 8-n. 11650 21 Sostanovalca ;jrejmem v solidno so bo z vso oskrbo k mir nemu gosjwdu. Istotam oddam kabinet. Nasloi v vseh posloval. Jutra. 11648 23 Prazno sobo ali opremljeno, s strogo separiranim, po mož nosti vhod iz stopnic, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 11682 23 Dve prazni sobi tudi za pisarno, oddam za junij. Slomškova 14 I 11685 23 Na hrano in stanovanje sprejmem dve osebi, — sprejmem tudi otroka v rejo. Kolodvorska 11-n, 2 stopnišče levo. 11646-23 Lepo sobo oddam s 1. Junijem na Iliriji s souporabo kopal nlce ln s posebnim vbodom. Naslov v vseh po slóval. Jutra. 11681-23 Sobo s posebnim vhodom in polno oskrbo iščem. Po nudbe s točnim našlo vom na oglasni tdd. Ju- ,ra pod »ötaino i ^39 11516-23a Sobo išče v Ljubljani ali v okolici gospod, za takoj in roti primerni ceni. Ponud-e na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 11246-23a Beseda 1 din, davek din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj SI znesek 17 din Dražba zemljišča bo danes ob 3. popoldne v gostilni pri Z1 movcu. Sp Kašelj, Zalog. Istotam na prodaj voz mrve ln slame. 11556-32 Ugodna prilika Dne 17. maja 1939 ob 9 bo pri treskem sodišču i Ljubljani, v sobi 16, dražba hiše v Hrenovi ulici 12. Hiša je cenjena na 62.675 din, najmanjši ponudek je 31-340 din, varičina 6.300 din. 11312-32 Vsaka beseda 2 din. da vek 3 din, za dajanje naslova 5 din najmanj šl znesek 20 din Gospodična stara 20 let, simpatična inteligentna, premožnih staršev želi spoznati ra di pomanjkanja znanja boljšega akademsko izobraženega gospoda. — Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diskretno« 11477-24 Mlad gospod Išče gospodično, ki bi prispevala za nabavo motornega kolesa v svr ho skupnih izletov. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Narava« 11482-24 Roza Če bom utegnil danes ie ne vem. Po6lušaj pri »Smamlcah« v četrtek, pa boš zvedela. Upam, da bo bral. 11507 24 Za italijansko konverzacijo na nedeljskih Izletih Iščem poznanstvo s slm patično Italijanko. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec« 11512-24 Gospod dobro situiran, mlajši, ia-zočaran v zakonu, želi zna-nja s sorodno dušo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepa harmonija«. 11242-24 Mladenič želi poznanstvo s samostojno, simpatično, razumno in skromno gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljen«. 11420-24 Akademik Seli znanja s premožno damo. Dopise na ogl. oddel. Jutra pod »Revanche«. 11323-24 Garsoniero ali veliko sobo aH dve manjši, svetlo ln čisto, prillino separirano, s kopalnico, v bližini centra iščem. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Eventuelno telefon.« 11649-23a Prazni sončni sobi eno večjo, v centru mesta, v komfortnem sta novanju, 3 ločeni vhodi ter vso oskrbo iščeta mladoporočenca Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačano«. 1168623a Opremljeno sobo solnčno, ne previsoko po stopnicah, išče starejša mirna in solidna gospodična v centru mesta za takoj. Točna v plačilu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba za stalno«. 11753-23a a bo zbor vsega članstva in naraščaja v svrho izvedbe dneva pripravljenosti, ln sicer na Spodnjem Grisù pred Klemenč.čevo gostilno, odkoder bo nato pohod na zborno mesto. gr— V sklad za zgradbo Sokolskeg» doma so prispevali: Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) 500, gostilničar Klemenči6 Anton v Gornji Radgoni 100 in industrijca Demšar & Pahovec iz Ljubljane 100 din. Posnemajte! _ gr— Pobegnil Je zdoma, ker Jo povzročil aretacijo očeta. Med šolskimi otroci je razkazoval desetletni Janko neki križec In pripovedoval, da jih izdeluje doma njegov oče. Posledica je bila, da je bil oče aretiran ln zasližan, nato pa spet izpuščen. Preden pa se je vrnil domov, je sinček z doma pobegnil iz bojazni pred očetovo šibo. Iz Ptuja i— Swr zida x dobi ves stavbeni materijal pri I m m i t © i* I a 1 trg. dr. z o. K. i LJUBLJANA i TELEF. 27-16. — TYRSEVA C. 36/b. Brzojavi: MateriaL Inženfer ali arhitekt ki ima prakso v vodstvu železobetonskih gradb, eventualno z znanjem statike, dobi stalno nameščenje. Ponudbe poslati oglasnemu zavodu SCHMOLKA, Novi Sad. Iščem prikladno stanovanje z vso oskrbo za troje otrok in služkinjo za poletne mesece v gozdnatem kraju Slovenije. Pismene ponudbe s ceno na Pubiicitas d. d. Zagreb, Dica 9 pod broj 53049. psiiuiiiaimiuiaiaosiiniiiiiiiihiiiiiiiiiiiuiiiiii I Zagrebška tvornlca usnja v Zagrebu (Zagrebačka tvornlca koža) T azprodaja parne stroje, parne kotle, elek- jj tromotorje, sesalke, transmisi- I je, jermenice in slično. ^ !j]j UI!WBHIIWIIIWIJ»BWIillHWWillPf rannnwiiiiüiiüii GRD tu Zakaj, da bi Vam grenil življenje ?... Aparat »O r t h o d o r« popravi zanesljivo vse deformacije nosu. Cena din 90.-ŠTRLEČE IN KLAPAJOČE UŠESA — formira aparat »Rectodor«. Cena din 90. RDEČICO NOSU IN OBRAZA odstranu-jete danes tako enostavno s specijalno kremo za bledenje »A«. Din 50.—. Parf. in kozmetika »OMNIA«, odd. 1/6. Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat. TELEFON 97-67. Pošljemo s pošto proti predplačilu za poštnino Din 10.—. o s p e h o v »JUTRU« INSERIRAJ V „JUTRU"! rczfclee Gclesa Športne predmete najugodneje kupite MIKLOŠIČEVA C 20 RAZPIS DEL Mestna podjetja, Maribor, razpisujejo za leto 1939-40 sledeča tekoča dela ta dobave za vzdrževanje zgradb in dragega: kleparska, steklarska, pečarSka, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materij ala ter dobavo barv in čopičev. Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 8.— 12. pri Premoženjski upravi MP, tehnična pisarna, v Frančiškanski ulici št. 8, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudbe do 20. maja 1939. Teca] za inozemske violiniste in violinistke v je otvorfl Mo. Alberto Poltronlerl, prvi profesor za violino ta violo na kraljevskem konservatoriju v MIlanu, vodja Poltronierijevega godalnega kvarteta ta član Cassella-Poltronleri-Bonucd trla. Tečaj je namenjen predvsem lnozemcem, ki se hočejo izpopolniti ali pa položiti diplomski izpit. Obrniti se je na Pr. A. Poltronlerl, Via Goldoni 19, Milano (Italia). OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO^OIOIQ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ca o ■ o ■ o CD Električno centralo, kompletno opremo, v dobrem pogonskem stanju za trofazni tok 3x380 vatov, jakosti od 350 kilovatov navzgor, kupimo. — Ponudbe z detajlnim opisom in navedbo teže dostaviti na oglasni oddelek »Jutra« pod n ELEKTRIČNA CENTRALA" ■ OIOBOBCDIOBOlOlOaOlOlOBOBOBCJ ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo nepozabno sestro, teto in svakinjo Margareto Podkrajšek na njeni zadnji poti, jo obsuH s cvetjem in venci, nam tsarazffl sožalje, iskrena zahvala! Posebno pa smo dolžni se zahvaliti g. dr. Joa. VolavSku za skrbno zdravljenje, p reč. g. župniku p. dr. Angeliku Tomlncu za versko tolažbo in čast. sestri školastlki za požrtvovalno postrežbo v bolezni, Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 8. maja Ob po! 8. ari zjutraj v farni cerkvi Sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne 7. maja 1939. Žalujoči rodbini: Alexandrovits, Smolič ZAHVALA Vsem, kl so ob prezgodnji smrti naše dobre ljubljene soproge, mame, babice, sestre in tete, gospe JOSIPINE KMET vdove TRATNIK ^ gostilničarke in posestnice z nami sočustvovali ln blago pokojni co spremili na njeni poslednji pod, naša prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Jenšterlu za požrtvovalno zdravniško pomoč ob njeni bolezni, 6. g. msgr. Gašparlču za poslednjo duhovno tolažbo. Pevskemu društvu Krekov zbor za ganljivo petje ln končno vsem darovalcem prekrasnega cvetja. TRBOVLJE, dne 5. maja 1939. Žalujoči ostali Po priznano cenah si nabavite najboljše moške o-| bleke, perilo in vsa I praktična oblačila! pri Preskerju ljubljana! Sv. Petra oesta 14 Od Vaz Je odvisna, da Imate obleko vedno kot novo zato J» pentita redno kemično filatiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJabtjaaa Poljanski aaatp 4-« Pralnici ™ SvfdoHkthiic Delikatesna trgovina v Maribora na Aleksandrovi cesti zelo prometen prostor, •adi obolenja naprodaj - Naslov v vseh posi. »Jutrac Vpeljanega in agilnega zastopnika za mesto Ljubljano In ofcoUco tn prime ren deleredere 156« reč-J1 gornjebačvanskl mlin Ponudb« n* Interreklam d. d. Zagreb, Ma s&rykoTa m. 28. pod Šifro »O. B. P^ INSERIR A JTE V »JUTRU« ! PREKO STIRI MILIJONE GRITZNER šivalnih strojev JE V UPORABI GRITZNER ŠIVALNI STROJI SB DOBUO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmoticeva 82 Veletrgovina dvokolea, motodkiov in fcvalnih strojev »JUTRO« ZAVARUJE! f Preminul Je naš dragi starešina GVIDON PREGL ravnatelj zav. dr. „DUNAV", podr. v Ljubljani Blagega pokojnika ln do zadnjih dni navduSenega Trlglavana ohranimo v častnem spominu. V MARIBOKÜ, dne 5. maja 1939. Odbor Stareš. društva jugosl. akad. dr. „Triglav44 v Mariboru ZAHVALA Vsem, M so spremili na njenem zadnjem potu našo drago, nepozabno teto, gospo Amalijo Staretovo in JI kakorkoü Izkazan zadnjo čast, se iskreno zahvaljujemo. Sv. maša zadušnlca bo obenem tudi za ljubo njeno sestrično Jerico Oblakovo na smrtni dan poslednje v ponedeljek 8. maja ob 10. uri dop. v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja V LJUBLJANI, dne 6. maja 1939. , Žalujoči ostali M Najsrčnejša zahvala vsem, Id bo se nas prijateljsko spomnili ob smrti naše ljube mame, gospe UMIJE KESLERJEVE ter v tefldh arah bridkosti s nami sočustvovali. Maša zadušnica se bo darovala dne 9. t. m. ob 8. ori zjutraj v Aentpeterskl cerkvi. LJUBLJANA, dna T. maja 1939. Rodbine: ČOPOVA, ZUPANČIČEVA, ALBRECHTOVA EV SVARCEVA licitai pogreb «i and Obtiiu Linbiiu» Obilna. Lwbljam Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da Je umrl naš ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod IVAN KONTE poštni inšpektor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob 6. url popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnica na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-MBTLJKA, dne 8. maja 1939. KONTE KATI, roj. KRIVICIC, soproga: UL VIUBALD, IVAN, por. boj. br. DL k£ sinova; t» ostalo sorodstvo. VODNE TURBINE za vse razmere autom. regulatorje, zatvoraice, opreme za žage In mline Izdeluje ln dobavlja G. F. SCHNEITE R 6KOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstno roferonoo. — Zmerne oenel Otroški vozlčM Dvofcolesa Stvatol «troji jttJnoveJSlb modrfo? motorji. triclkiji pogrealjlvi Po «lo nizki ceni! Ceniki franko) »TRIBUNA« F. RATJEL, LJUBLJANA, KarfovSka cesta 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 28. _ PERJE Kofeogje, porje, gosje, »«je, navadno, s strojem čiščeno in čobano. VTord se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev, 59, 80, S, * CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KL JIH DOBITE BREZPLAČNO! itmm Regenerator Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo in sijaj! Takoj ustavi Izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom ln poštnino vred din 50.—. S. br. 17274 god. 1937 MORANA — SPLIT. ^■■BHBHBBi Brezplačno Vaša usoda Ta velild dobrotnik človeštva, popularno znani raziskovalec v panogi človeških ved, daje brezplačno velika in značilna prerokovanja Vaše usode, kate. re napovedi Izzivajo veliko in nesluteno senzacijo po vsem kulturnem svetu. On Vam bo pomogel, in VI boste srečni, zaupajte se mu, da Vam prerokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja In ki bodo pomogla, da pridete do velikega dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, on bo našel ln očrtal vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota. Poznavajoč današnje čase, borbo in težnjo človeštva, se je odločil, da omogoči narodu vseh slojev s pomočjo te znamenite vede, gojiti velike upe za srečno življenje in vsakemu bratsko pomoči ln mu pokazati pravo in nepogrešno pot, po kateri se bo kretal in na kateri način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo in blagostanje, kajti večina naroda ln posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot, je potrebna pomoč ln pravec, pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za časa svojega zemeljskega življenja dožive ln občutijo vse uspehe ln radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izičrpanl ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostatke, vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje. Vsakomur hoče napovedati uspeh ln srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijeri, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedščinl, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu Jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. Tolmači vaše značilne navade, odkriva tajne vaših velikih sovražnikov ln prijateljev, predvideva razne nevarnosti, nesrečne slučaje in slično. Horoskop se pošlje vsakomur v največji diskrecljl. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti dospevajo dnevno is vseh krajev sveta, kar dokazuje Izredno zaupanje v točne napovedbe ln so temu slavnemu predstavite!ju astrologije Izrečena priznanja od naj, večjih osebnosti, velikih učenjakov, umetnikov, književnikov, filozofov, velikm politikov in zmagovalcev na vseh vojnih ln diplomatskih poljih. Znameniti biro >; Radosavljeviča« Je najbolj razvit, najbolj popu laren, največji ln najbolj poznan po vsem svetu ter si Je pridobil veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta, ter prinašajo vsi listi v Evropi njegovo biografijo, ker Je v lstlnl največji astrolog današnjega modernega časa v pravem pomenu besede vzva-lovil ln vzbudil milijone duš vsega naroda, ker Je zares pomagal ■aarodom obeh polov, narodom vseh slojev ter pozna celo človečan-stvo njegova dela, ki se je postavil v službo naroda, da vsakomur pomaga, da postane zmagovalec na raznih poljih in da vsakdo tutl veliko ln pravo življenjsko radost, ker Je astrologija 1 velikim 1 malim ljudem skozi vse vekove pomagala in Jih osrečevala, ker Ima ta najstarejša veda v zgodovini velike zasluge in se morejo vse generacije,rojene izmed leta 1857. in 1931., obrniti za horoskop na Ra, dosavljevičev naslov, samo postopati je treba točno po navedenih navodilih. Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen ln lastnoročno pisan naslov, označivši spol, dan, mesec in leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klljentl Iz Inozemstva 20 din v gotovini. _ Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIČ, poštni predal St. 2. So-pot, Dunavska banovina, Jugoslavija. »JUTRO« ZAVARUJE! 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najpriklad-nejši otroški čeveljčki z gumijastim pod. platom. Otroški Din 12.- in 15.-, ženski 19.., moški Din 25— 19 60995-8092 Vaše noge potrebujejo zraka! V teh čev-ljih iz belega aH drap platna bodo imele Vaše nogo dovolj zraka. Primerni so zlasti za pomladne sprehode. 83697.22778 Elegantne moške sandale izdelane iz močnega angleškega platna s prožnimi podplati Z okusnimi izrezi nudijo noga»r udobnost in dovolj zraka. 40891-7063 Otroške sandale iz močnega platna s prožnim podplatom in z zaponko. 3& 5961-44864 fina otroška upogiblfiva sandala z okraskom in zaponko. Pridnim otrokom za pomlad. 34695-1139 Elegant»], lahki in udobni čeveljčki iz finega modrega, rdečega aH belega platna. Zelo primjerni za odmor nog. 9337.2203 Elegantnemu gospodu dobro pristojajo k novi obleki ti fini čevlji iz belega aH sivega platna. 35 59 5891-64853 , Vaš otrok se bo razveselil teh finih lakas. tih čeveljčkov, ki so zelo lepo okrašeni. 3985-15176 Udobnost v prvi vrsti! Lahke in udobne sandale iz finega usnja, moderno izrezane. Za sončne dneve. 2967.42000 Lahke moške usnjene sandale s crepp podplatom. Luknice na prednjem delu čevlja dajejo nogi dovolj zraka. Princesa — tanka a močna s . " ->a nogavica. Zadostila bo okusu vsake dam* 3995-46121 Okusni ženski čevlji iz boksa, za lepe pomladne dneve z usnjenim podplatom in nizko peto. 9927—0743 Moderni čevlji gospodom za poletje. Izdelani so iz rjavega usnja, Kombinirani s platnom, z usnjenimi podplati. Kubo" brzoparilnlki z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA 2GANJEKUHO vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotu za sadne soke, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki „KOTLARKA" družba z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 25, teL 37-92. Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte! ! i 3 MOTORJEV za pogon električne centrale, parnih ali plinskih, nekoliko komadov iščemo razne jakosti, do 500 kilovatov v dobrem pogonskem stanju. Ponudbe z detajlnim tehničnim opisom dostaviti na oglasni oddelek »Jutra« pod „M O T O B I" OGLAS Uprava Oficirskega Doma v Ljubljani bo imela na dan 15. maja tekočega leta popoldne pismeno ofertalno pogodbo za ODDAJO v NAJEM menaže in buSeta Oficirskega Dama Pogodba se bo sklenila v dvorani Oficirskega doma. Pogoji se dobe pri domačinu Oficirskega Doma. Ljubljana, 2. maja 1939. UPRAVA. KRAJCE VICE V A (Dr. SPITZERJA) Novo-Vukovarska pomada 1864- 3939 Nenadkriljiva za polep-šanje, zoper sončne in 'jetrne pege, zoper so-. jedce in prišč. S stalno uporabo ohranijo tudi I starejše dame mladosten I izgled ln gladko polt. — Edino pristna s shko Izdelovatelja. LEKARNA KRAJCEVIC, VUKOVAR. A »Čuvar vaše imovine«. »Čuvar vašega zdravja«. Higijenska guma Domač proizvod V vseh strokovnih trgovinah, gospod... Zoper bolezni kože DERMOVAL Nov izum je izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišči, hraste, fircigerji, lišaji, izpuščaji in slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMOVAL«, 1 lonček din 20.—. Pišite še danes: GRADSKA LJEKARNA OgL Reg, s. br. t9oo-i93? ZAGREB — Gornjigrad 5. Ibeiti* Davorin Ravljen. - Izdaja «a konaoccü »Jutra* Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. te* ttetemarja Fran Jaraa. - Za taaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.