Anketo so izvedli leta 1954 in 1955. V nekaj nad 200 podjetjih so zajeli približno tretjino vseh delavcev, ki so zaposieni v in-dustriji in rudarstvu naše drža-ve. Podjctja so tako izbrali, da so bile enako upoštevane vse re-poblike in vse panoge. Rezultati se torej ne bodo zelo razlikovali od točnega povprečja, ki bi ga pa dolgo preračunavali. Posebno so vaini tisti zaključ-ki iz zbranega materiala, ki za-devajo razpon plač, kajti pravil-no razdeljene in stopnjevane razlike med plačami posamezni-kov in kategorij delovnih Ijudi so nnjen, prvi pogoj in najboljša Rtimulacija za povečanje delovne produktivnosti. Edcn od bistvenih pogojev za Izboljšanje našega plačnega si-stema v tem smislu, da vse bolj krepimo stimulativnost za pove-čanje delovnega nčinka, prcd-stavlja ukinitev vsake »uravni-lovke«. Nobena družba ne roorc Nekaj rezultatov ankete Zveznega inštituta za proučevanje delovne produktivnosti Razponi plač rastejo napredovati, če ne bo stalno raz-vijala osebnih sposobnosti posa-meznikov. Pravilen razvoj oseb-nih sposobnosti pa zahteva ob-čutno razlikovanje pri nagraje-vanju različnib delovnih učin-kov. Ce ne bomo dali za večje ali bolj komplicirano delo večjih nagrad, še dolgo ne bomo imeli uspešne stimulaeije za dosego strokovnega znanja in za solid-no obvladovanje dela. V našem gospodarstvu niso pla-Se zadosti diferencirane, kar zavi-ra že tako nezadosti močan porast delovne produktivnosti. Ni do-volj razlik med povprečnimi pla-čaml posameznih panog gospo- darstva, premajhni pa so tudi razponi med plačami na posa-meznib dclovnih meslib iste go-spodarske panoge in iste tovarne. Tarifni pravilniki iz leta 1955 so prinesli nekatere pozitivne spremembe v razraerju mcd naj- Najmanjša plača v podjetjih Najmanjša plaea delavcev, ki neposredno proizvajajo Največja plača delavccv Največja plača v podjetjih vendar analiza tarifnih pravilni-kov v posameznih podjetjih ka-že, da to ni bilo povsod tako. Razpon med najvcejo in naj- višjimi In najnižjiml tarifniml postavkami. Ceprav se je od leia 1954 do leta 1955 razpon tned povprečni-mi tarifninii postavkami povečal, Mesečne tarifne postavke se v anketiranih podjetjih gibljejo v mejah takole: 3.700— 7.400 4.000— 7.664 7.904—24.028 9.600—35.00.0 5.200— 7.48S 5.400— 9.360 10.400—24.960 13.728—50.128 manjšo plafo dolavcev, ki nepo-sredno proizvajajo v 73 od nkrng 200 podjetij, se ni zvečal, temveč je manjši od razpona v letu 1954. V kovlnski industrl.il je bil v t podjctjih od 20 preici^danih ta razpoo zmanjšaa. Oo iakegs zmanjSanja je priSltr zaraili po-večanja plaL najnižjr ptačanib delavcev \n zaradl tmanjšanja plač najbolje plačanim delavcetnt v podjetju. Tako je bila na pri-mer v TAM (tovarna »vtomobi-lov Maribnr) najni/ja pnstatfUa v podjetju povečar.a za 13,5*/§, najnižja postavka delavoev za 18 odstotkov, plača direktnrja zu 50 in pol odstotka. Postavka najviš-jega plafancga delavva pa je bi-la imanjSana xa 25,6»/*. Raže, da so priporočiln sindi-« kata, naj bi povečanje obraoun-skega sklada plač v letu 1955 z» 3 do 5°/a, izkoristili za poverania plač direktorjev in uslažbpnske-ga kadra, kar samo po sebi ne bl bilo napačno,