Oldest Slovene Doily in Ohio
Best Advertising Medium
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
V it^XXn. __ LETO XXII.	~ CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) NOVEMBER 1, 1939.	ŠTEVILKA (NUMBER) 255
'Nini je uvedel drastične izpremem-
bev italijanski vladi in stranki
-
■ Se oddaljuje od Nemčije ter si prizadeva ojačiti Sv°jo nevtralnost. — Novi člani vlade so hladni napram nacizmu.
J oktobra. — Premier. i je danes odredil dra-1 ^Premembe v vladi, v -E* v vojaškem povelj- i Cesar se kaže prizade- :
t jt„,a. h°če ojačiti nevtral-
fail]e.
Saigv. •	<
^ Je nadomestil z dru- ' iij .mi šefe armadnega šta- 1 ^te3anSke zračne sile, šest J
generalnega ta j-^ 2i stranke, kot mi-zadev pa je o-
^ s Gaieazz° cian°-1
/k imenovani možje so i
ismatrani kot močne osebnosti, ! kakršnih še ni bilo v fašistični vladi. Dalje so tudi vsi intimni osebni prijatelji Mussolinija in grofa Ciana.
Vsi odstavljeni ministri in o-stali voditelji so bili znani kot pristaši rimsko - berlinskega osišča. Najvažnejša izpremem-ba je odstop Ahille Staracija kot generalnega tajnika stranke, ki je bil nadomeščen z generalom Mutijem, o katerem je ' znano, da je neizprosen sovražnik komunizma.	I5
DVEH ŽUPANSKIH KANDI-DATOV
'% p -—
t„ J, ■ 0'DONNELL
rCdatonnen'republi"
i^ii za zuPana, je iSecih • V°' v kateri je v
iNai in previdnih bese" f%el '.da proti sPre"
$žatt(}j]QVega načrta, nato pan p da namerava seda-|\n 0n "vreči preko ■j^k ^JOrtaciJske pravice ■teijie|a Prebivalstva, ■vili d geIovega gibanja KL.* nameravajo pod-'1 De	0'Donnella,
ijfci, . b°do naravnost in-' Lv 6S' da je od vseh
Se? Še na:ibolj Prija"
;	gibanju.
Ski36 v2jaVil: "Bige"
'Ski i> načrt nima mesta S, amPanji. Jaz sem S se da ostarelim •	toda Bigelow
™ na'411 °Predeli-JK J Se dobi sredstva dbo."
HAROLD H. BURTON
Župan Burton pa je dejal: Cleveland je mesto, ki se širi in uposluje vedno več delavcev. Dejal je, da je Cleveland dober kraj, kjer se da živeti in delati. Ob tej priliki se je Burton obrs-nil tudi ob Bigelow načrt, o katerem bodo volilci glasovali dne 7. novembra. Po mojem mnenju je treba Bigelow načrt poraziti, "je dejal.
Dalje je župan ožigosal nameravani amendment k policijskemu in gasilskemu čarterju, imel pa je dobro besedo glede izdaje bondov za ceste in glede davkov za izboljšanje Metropo-litan parka in relifnega položaja.
Industrije razširjajo v Cleve-landu svoje tovarne in se ne celijo iz mesta, je rekel Burton. One vedo, da je tukaj za vse enaka postava, za revne in bogate.
i Pov z Dunaja in Moravske Ostrave I a Jemlje bivše poljske države I	-
* V* a 1940 ne sme biti na Dunaju nobenega
' Česar niso židje vzeli s seboj, jim je 'bv,	vlada zaplenila.
\ih ^ oktobra. _Te-S^h tednov je od-•Vij aJa v bivši polj-
vlada je u-X	Sbme biti s 1. mar-
' * bunaju nobenega
'e h se .
tt	Je vež tisoč
'i «Sov V 3e in Latvije " ^emški rajh." r h "VJldom na Du-
ee	Ostravi u-
* , - °raj'° tekom'
t V rajha-" i
, <000 2 dov, ki je šte-
] S?; odši Starih od 18
!t1	Dl,naja dne
18. oktobra. Dne 27. oktobra jim je sledilo 2,000, večinoma mož, toda med njimi je bilo tudi nekaj žensk in otrok. Iz Moravske Ostrave pa je odpotoval prvi kontingent Židov pretekli teden, druga skupina pa jim je sledila dne 25. oktobra. V zadnji skupini so bile same ženske.
Dunajski židje so se morali izseliti iz svojih domov ter izročiti ključe židovskim občinam. S seboj jim je bilo dovoljeno vzeti 300 funtov prtljage in orodja ali mašinerije v vrednosti 300 mark ($120). Cesar niso deportirani židje mogli ali smeli vzeti s seboj, jim je vlada zaplenila.
9	----
* MIHELICH BO GOVORIL v PRID IV.. DOBRODELNOSTI
Brown, 8 Bureaua
v ^ihelich, ki gineers P°" l^^elich tlana tega
I^Sko b° govoril
»V ^tfiZ javnostjo! WkL*> ki se bo vr-
|Cn°Wne0Vembra- Na
■k Hira Vstopnine in |JL \v n°benih pro-
r S « '
J \ o 'Qooa .
Americans
i mUnity fond le-
tos nabrati $3,350,000 za podporo 100 dobrodelnih organizacij v Cuyahoga okraju.
Mr. Mihelich bo govoril pred socialnimi, vzgojnimi, bratskimi in industrijskimi skupinami.
Nova gostilna
Andy Korošec in Anton Vin-tar naznanjata, da sta odprla novo gostilno na 15820 Calcutta Ave. Postregli vam bodo z dobrim pivom in vinom in okusnim prigrizkom. Se priporočajo za obisk.
CHESTER BOLTON
Te dni je umrl v Clevelandu, kakor smo že poročali, Chester Bolton, republikanski kongres-1 nik iz države Ohio in eden iz- j med vodilnih članov poslanske j zbornice.
__L
U. S. Steel ima 10 milijonov dobička
NEW YORK, 31. oktobra. — U. S. Steel korporacija je danes naznanila, da je naredila letos v svojem tretjem četrtletju $10, 420,445 čistega dobička ter je proglasila redno četrtletno divi-dendo po $1,75 na delnico za tako zvani "preferred stock."
Lansko leto v tem četrtletju pa je imela v septembru $5,847, 791 izgube, junija meseca letos pa četrtletni dobiček v znesku $1,309,761.
Razmere se rapidno boljšajo, kar je razvidno iz nad desetmi-] lijonskega dobička v letošnjem j tretjem četrtletju. — Delavec, i ki te ogromne dobičke ustvar-1 ja, pa naj nima pravice do $50 mesečnih dohodkov, ko ostari in ni več za delo, kakor hočejo dopovedati velebizniški interesi volilcem države Ohio.
Nov grob
V ponedeljek je preminil v Warrensville bolnišnici rojak Joseph Widgoy v starosti 81 let. Doma je bil iz vasi Krome-nik, fara Primskovo na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča dva sina, Johna, ki je fotograf, in Franka, in hčer Frances v Kansasu, brata Jima in v stari domovini soprogo Rose in hčer Brigito. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St., ter v cerkev Marije Vnebovzetje, potem na St. Paul pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje!
Shod v SDD na Waterloo
Kosmopolitanska liga Cuyahoga okraja je indorsirala Johna E. 0'Donnella za župana mesta Clevelanda, in upa, da bo deležna podpore vseh svojih skupin. Nocoj ob osmih se bo vršila v Slovenskem domu na Waterloo Rd. ljudski shod, na katerem bosta poleg ostalih govorila tudi councilman Anton Vehovec in znani rojak John Mihelich, ki kandidira za mestnega sodnika.
Slovenci so vljudno vabljeni.
Seja
Poziva se veselični odbor društva Vipavski raj, št. 312 SNPJ da se udeleži seje v četrtek 2. novembra ob 7. uri, da se uredi vse potrebno zaradi veselice. Seja se vrši kot je bilo sklenjeno na mesečni seji. — Tajnik.
WASHINGTON ZAVRAČA TRDITVE MOLOTOVA
WASHINGTON, 31 oktobra. — Poleg' ostalih po- j tvarjanj dejstev je ruski j premier Molotov v svojem j govoru napadel tudi Zedi-njene države, češ, da Zedi-njgne države kršijo svojo nevtralnost, ker se predsed- j nik Roossvelt "meša v rus-
i
ko - finske zadeve." (Kakor znano, je predsednik Roosevelt samo apeliral na obe vladi, naj rešita z mirnim sporazumom svoje zadeve). Ta neupravičena obdolžba od strani Molotova bo povzročila, da bo s tem večjo večino tudi poslanika zbor- i niča odobrila izpremembo v ameriški nevtralnostni j postavi, da vsa Amerika po-j kaže, da stoji tesno ob strani svojega predsednika. A-meriški narod namreč Roo-sevelta dobro pozna, ne pozna pa tako temeljito Molotova — oziroma ga do j njegovega včerajšnjega govora Amerika in ostali svet nista tako temeljit*) poznala kakor ga sedaj. -i-j
Nemci obstreljujejo j
francoske vasi pred I
Maginotovti črto |
----I
Francozje sodijo p»o tem obstreljevanju, da pripravljajo Nemci tla za dolgo pričakovano ofenzivo.
PARIZ, 31. oktobra. — Nem-j ški težki topovi so pričeli danes obstreljevati francoske vasi pred Maginotovo črto, iz česar se sklepa, da pripravljajo Nemci dolgo pričakovano veliko o-fenzivo. Francosko poveljstvo poroča, da so francoski letalci sestrelili troje nemških letal, katerih eno je padlo na zemljo v Franciji, dve pa za nemškimi četami.
Zaradi lepega vremena, ki je nastalo, se je dvignilo v zrak na obeh straneh stotine letal, katerih letalci so fotografirali vojaške pozicije pod seboj in koncentracije čet.
Francoska letala so poletela "nad sto milj globoko v Nemčijo, da so dobili francoski letalci jas-1 no sliko o položaju nemških čet, ki so koncentrirane vse od holandske meje do Švice. Pa tudi nemški letalcf so poleteli globoko nad francosko ozemlje, kjer so fotografirali francoske pozicije za prvimi obrambnimi črtami.
Seja
Progresivne Slovenke krožek št. 3 imajo redno mesečno sejo v petek 3. novembra zvečer v Slov. društ. domu na Recher Ave. Članice so prošene, da pridejo polnoštevilno, ker je več važnih stvari za rešiti.
Kultu r a
SEJA
V četrtek zvečer se vrši seja pevskega zbora Slovan, namesto v petek. Seja se vrši v navadnih prostorih ob 8. uri zvečer.	•
PEVCI ZBORA SLOVAN
Vsi pevci pevskega zbora Slovan so prošeni, da pridejo nocoj ob 8. uri zvečer v Jos. žele in Sinovi pogrebni zavod na 458 East 152nd St., da bodo zapeli par žalostink za pokojno Mary Znidaršič.
WEBB MILLER
- —
Na sliki je Webb Miller, znani \ vojni poročevalec, v novi uni- * formi, ki jo je oskrbela angle-! ška vlada za časnikarje pri svo- j ji armadi.
700 letal čaka odpošiljatve v Anglijo in Francijo
Čim bo preklican ameriški embargo, bosta ti dve državi naročili nadaljnih 5,750 letal,
NEW YORK, 31. oktobra. — V New Yorku, Baltimoru in najmanj v treh krajih države Kalifornije čaka 700 ameriških letal na preklic embarga, nakar bodo nemudpma poslana v Anglijo in Francijo. Ta letala, katerih večina obstoja iz težkih bombnikov, predstavljajo polovico letal, ki so bila naročena pred izbruhom sovražnosti dne 3. septembra in so vredna približno 100 milijonov dolarjev. Poleg tega pa čaka v Zedinje-nih državah angleška in francoska misija preklica embarga, nakar bosta ti dve misiji nemudoma naročili 5,750 nadaljnih letal, s čemer bo znašala skupna nakupna vsota $600,000,000.
Ker ni danes skoro nobenega dvoma, da ne bi bil embargo preklican, se bo z izdelavo letal takoj pričelo, poleg tega pa bodo dobile tudi druge tovarne naročila za vojne dobave.
FEDERACIJA EVROPSKIH DRŽAV
TORONTO, Ont., 31. oktobra. — Hugh S. Watt, poročevalec londonskega Daily Tele-»rapha in Sunday Timesa, je izjavil danes, da so se angleški državniki sprijaznili z idejo, da se ustanovi federacijo evropskih držav, ker sicer ne' bo v Evropi nobenega trajnega miru.
"Velika Britanija je pripravljena, odpovedati se nekaterim svojim suverenim pravicam, da se že končno ustanovi ta ali ona oblika, svetovnega reda," je izjavil Watt. "Ta načrt pa je seveda odvisen od Nemčije, ako ne zabrede slednja v komunizem, proti kateremu vprav zdaj jadra," je rekel Watt.
MOLOTOV JE OCRTAL STALIŠČE SOVJETSKE RUSIJE
i
Nemčija je miroljubna in pohlevna, Anglija in Francija pa vodita agresivno vojno.
DEMOKRATSKO ORIENTIRANI LJUDJE, KI JIM JE KAJ ZA RESNICO, NE BODO TEGA GOVORA PREBAVILI
MOSKVA, 31. oktobra. — Premier Vjačeslav Molo-I govor, ki ga je z nestrpnostjo pričakoval ves svet. Molo-I tov je imel danes pred supremnim sovjetom sila važen : tov je silno žigosal Veliko Britanijo in Francijo ter ! njuno "kriminalno in imperialistično agresivnost," zago-| tovil je "praktično sodelovanje" z Nemčijo in končno še ; enkrat poudaril nevtralnost Sovjetske Rusije v sedanji vojni. Glede preklica ameriškega embarga je Molotov izjavil, da "bo preklic embarga šamo podaljšal in zapletel sedanjo vojno.
Dasi ni ničesar omenil, da utegne sovjetska armada pozneje pomagati Nemčiji, pa je Molotov močno podprl Hitlerja, rekoč:
' Brezmiselna" vojna
Zavezniki bojujejo "brezmiselno" vojno za restora-I cijo Poljske, mesto za demokracijo, vojno, ki bo povzro-I čila samo "krvave žrtve in trpljenje' med delavskim raz-| redom.
Rusija bo dala ekonomsko in politično pomoč Nem-| čiji v njenem prizadevanju za mirom in delom, "ne da j se vojno razširi, temveč, da se jo konča."
Turčija noče sebi dobro *
S Turčiio je hotela Rusija' skleniti vzajemen pakt, na čigar
podlagi bi Turčija pristala, da v slučaju vojne zapre Dardane-le "sovražnikovim" ladjam, "toda Turčija ni hotela našega pakta in je mesto tega podpisa-! la pakt z Veliko Britanijo in j Francijo."	;
Finska tudi zavrača prijateljstvo
"Rusija je hotela skleniti! vzajemni pakt s Finsko, podoben paktom, ki jih je sklenila z ostalimi baltiškimi državami, toda Finska je zavrnila željo Rusije, da bi ji dala v najem nekaj svojih otokov, za kar bi dobila v zameno gotov teritorij."
Značilno je, da ni Molotov ničesar omenil o načrtih Rusije na Balkanu, kjer so nevtralni j opazovalci predvidevali možno j sovjetsko pemetracijo v morebitni zvezi z Nemčijo.
Soglasno prikimanje
Premierjevo izjavo je suprem-ni sov jet soglasno sprejel. Naj zborovanju so bili zastopani j tudi delegatje novih teritorijev | bivše Poljske, iz Belorusije in Ukrajine.
Delegatje so priredili Stalinu' deset minut trajajoče ovacije,, ko je slednji vstopil v dvorano.
"Izza sklenitve vzajemnega! nenapadalnega pakta med Rusijo in Nemčijo so končani abnormalni odnošaji, ki so vladali že več let med'obema državama," je izjavil Molotov. "Mesto sovraštva, katerega, so podpihovale gotove države, vlada zdaj prijateljstvo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo." "Grdega izrodka" — Poljske — ni več
Glede Poljske je Molotov rekel : "Najprej nagel udarec nemške, potem pa sovjetske armade, pa ni ostalo ničesar več od tega grdega izrodka, ki ga je ustvarila versajska pogodba in ki je eksistiral s tlačenjem ne-poljskih manjšin. /
"Kakor vemo, niso Poljski pomagale ne angleške ne francoske garancije," je rekel.
"Nemčija si želi čimprejšnjega končanja vojne in vzpostavitve miru, dočim Anglija in,
r
Francija, ki sta še do včeraj trdili, da sta nasprotni vsaki a-
gresiji, nadaljujeta zdaj vojno in nasprotujeta vsakemu miru."
Komentiranje Molotovega govora prepuščamo čitateljem, mi pripominjamo samo toliko, da Zedinjene države niso su-premni (!) sovjet niti Hitlerjev rajhstag, zato ne bomo temu govoru 100-procentno prikimali, kakor mu morajo prikimati tam.
PRIZNANJE JUGOSLAVIJI
BELGRAD, (J. K.) — Pre-stolnični listi vseh balkanskih in podonavskih dežel skoro soglasno dajejo priznanje jugoslovanski vnanji politiki, ki je, kakor priznavajo, mnogo prispevala k medsebojnemu zbližanju teh dežel, treznemu motrenju na stvarnost in ohranitvi miru. Posebno se poudarjajo v listih iz Budapešte zasluge Jugoslavije v zbližanju Ogrske in Ru-munske, a iz Sofije poudarja poleg drugih listov tudi osebni organ predsednika bolgarske vlade dr. Kjoseivanova iskre- . no vnadonst Jugoslavije ohranitvi miru, prijateljstvu z Bolgarsko in prizadevanju, da se odpravi nesoglasje med balkanskimi in podonavskimi deželami in da se ohrani mir in blok teh nevtralnih držav.
Nova mesnica
Frank Bradač, ki je dobro poznan v Collinwoodu, je prevzel mesnico na E. 152nd vogal Aspinwall Ave. Mr. Bradač je bil več let v službi v Tisovčevi mesnici na Arcade Ave., in je poznan kot prvovrsten mesar. V petek in soboto ima posebno znižane cene na mesu. Dobite pa tudi pol funta narezanega špeho zastonj z nakupom »$1.00 Se priporoča.
Chicago. — Dne 23. t. m. je umrla na naslovu 1701 W. 21. St. Vera Zajec, menda rojena v Ameriki. Tu zapušča moža, sina, mater, štiri brate in sestro, v Californiji drugega brata, v stari domovini pa drugo sestro.
Stran 2 ••
ENAKOPRAVNOST
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sunday« and Holidays
Po raznaSalcu v Clevelandu, sa celo leto.................................»5.5G
ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici ca celo leto.................$6.00
ml 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države ta celo leto ........................................$4 50
ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko ln druge lnoaemtke države: u celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, iai8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
RUSIJA NAJ BI BILA ŽRTEV
Sledeči članek je napisal S. M. Riis, bivši ameriški mornariški atašej v Rusiji, član mirovne komisije mor-j nariške konference in edini ameriški častnik, ki je bil; odlikovan s križem ameriške mornarice za svoje za-j sluge v inteligenčni službi za časa svetovne vojne. Komandir Riis piše:
Zakaj ni Velika Britanija napovedala vojne Rusiji/ ko je slednja vkorakala v Poljsko? Zakaj nista ne Velika j Britanija ne Francija protestirali, ko so Stalinove čete; vmarširale v Estonijo, Latvijo in v Litvo — torej v, f države, katerih integriteto sta Velika Britanija in Fran- j cija skoro prav tako obvezno zajamčili kakor integriteto j Poljske?
Zakaj je — tesno za petami teh invazij — sklenila Velika Britanija z Rusijo pogodbo, po kateri bo za-j menjavala svojo pločevino, ki je neobhodno potrebna | industriji za izdelovanje municije, z ruskim lesom, ki ni vojni industriji neobhodno potreben?	j
Površen odgovor na ta vprašanja se bo glasil, da imata Anglija in Francija začasno dovolj opravka z Nemčijo, ako jo hočeta poraziti, poleg tega pa upata, da J se jima bo končno vendarle posrečilo izmamiti Stalina ■ preč od Hitlerja. Toda za vpe to so drugi, globlji vzroki, j o katerih ima svet pravico, da jih izve.
Resnica je, da je Stalin v posesti nevarnega pro- 1 pagandnega orožja, s čigar pomočjo izvaja brezobzirno blackmailersko kampanjo proti zaveznikom.
To orožje je potisnil Stalinu v roke Hitler, ki je vedel, da bo pridobil Stalina na svojo stran. Toda Stalin se poslužuje tega orožja z vse večjo vnemo, kakor je ( Hitler pričakoval. V Hitlerjevih rokah je bilo to orožje i navadno bodalce, otroška igrača, v rokah Stalina pa je postalo prav tako nevarno kakor jata bombnikov nad Downing Streetom.
Celotna zgodba sega nazaj v pretekli oktober, ko je bil podpisan zloglasni monakovski pakt. Svetu je bilo znano, da je premier Chamberlain podvzel polet v Hitlerjevo gorsko zatišje, kjer mu je žrtvoval češke Sudete, — kar je v resnici pomenilo vso Češkoslovaško, kakor smo kmalu uvideli —, v zameno pa je dobil Hitlerjevo obljubo, da bo Hitler zdaj nehal z goltanjem tujega ozemlja.
Česar pa svet ne ve, je resnica o sporazumu, ki je bil dosežen, da če se Hitler zopet dvigne na pohod, se bo to pot napotil proti Sovjetski Ukrajini.
Žrtvovanje Češkoslovaške je bilo samo preliminarno ali predhodno. Zaradi svoje pozicije kot naravna trdnjava in zaradi svoje izborne vojaške moči, je stala Češkoslovaška na potu Hitlerjeve ekspanzije v Sovjetsko Rusijo. Zato je bila Češkoslovaška (žrtvovana z gladkim privoljenjem Velike Britanije in Italije, in z nekoliko msmj navdušenim privoljenjem Francije.
Razumljivo je, da ni ničesar od vsega tega prišlo na papir. Vsaj službeno to ni bilo zabeleženo. V evropski politiki nasilja se sploh nobene važne stvari ne zabeleži črno na belem. To je bil medsebojni "gentlemen agreement," to se pravi: sporazum med gentlemani, med poštenjaki. . . Toda Hitler, ki noče ničesar slišati o "gentle-manstvu" v diplomaciji, je modro predvideval, da mu utegne ta razgovor enkrat še prav hoditi, zato je ukazal razgovor tajno stenografirati ter ga ovekovečiti na gramofonskih ploščah.
In te plošče je ponesel nemški minister zunanjih zadev v svoji aktovki v Moskvo, kjer jih je meseca maja kot svoj najdragocenejši dokument in zgovoren dokaz navil na gramofonu pred Stalinom, ki je strmel široko razprtih oči, ne verujoč svojim ušesom.
Velika Britanija, vznemirjena zaradi groženj, ki jih je Hitler izgovoril ob svojem posetu mesta G danska, je tedaj izprevidela, da se mora vdati v božjo voljo ter si ohraniti prijateljstvo Stalina, katerega smatra v primeru s Hitlerjem za manjše zlo, zato nima proti njegovim potezam fiobenega ugovora.
Mehiška vlada je sklenila, da bo ustavila državno pokojnino, ki so jo plačevali že 300 let. Pokojnino so prejemali potomci starega mehiškega cesarja Montezume, v zadnjem času morda samo zviti ljudje, ki so se za takšne potomce izdajali.
Že 1. 1832., ko so ustanovili mehiško republiko, so
UREDNIKOVA POŠTA
STAROSTNA POKOJNINA
V torek 7. novembra pojdite vsi, katerim je kaj pri srcu vaša bodočnost, na volišče in volite za "Bigelow Bill", ki se nanaša na starostno pokojnino, ki vam bo velika pomoč na vaša stara leta.	(
Bigelowa predloga ni tako grda spaka, kakor vam jo slika kapitalistično časopisje in s ka-. terim sekundira tudi Ameriška. Domovina. Oni vam prinašajo vse strahove o velikih davkih,' ki bodo upropastili trgovino, in-; dustrijo in državo. Bigelowa \ predloga pravi, da se obdavči samo one, ki lastujejo aker zemlje, ki je vreden $20,000 in več, 2 procenta in če to ne bo zadostovalo, se bo vzelo od dohodninskega davka.
Ta predloga vdarja samo one, ki so obogateli na račun delavca, ki gara vse svoje življenje in jim kopiči bogastvo, ko se pa postara, je vržen na cesto in je prepuščen sam svoji usodi.
To je največji vzrok, da se trgovska komora temu upira, ker se boji, da bi siromaku neke j povrnila, ko si ne more več služiti kruha na stara leta. Malih posestnikov, trgovcev in farmarjev ta predloga prav nič ne zadene.
Da se boste seznanili s fakti, vam podamo nekaj številk, kaj pravi Bigelow Bill:
Vsi oni, ki so brez sredstev in so stari 60 let in so samski, bi dobili $50 na mesec in zakonski pa po $40 vsak, toraj za oba $80.00 Današnja starostna pokojnina ne daje nobenemu več ko $30 na mesec , ki je zelo [skromna za pošteno preživlje-nje.
Koliko bo to stalo in kdo bo plačal ?
Zvezna vlada plača polovico od $40 na mesec; država Ohio ima okrog 120.000 ljudi na pokojninski listi, ki dobivajo povprečno $23 na mesec. Za dodati k tej vsoti od današnje, bo potrebno $8.50 za osebo od države in zvezne vlade; to bi stalo : državo Ohio $12,240,000 na leto. Za dodatek k pokojnini po $50 na mesec, to je. za samske, bi država nosila še $10 za osebo na mesec. Število samskih v tej starosti je okrog 70,000. To bi stalo nadalje $8,400,000 na leto. V državi Ohio je okrog 200-000 oseb v starosti od 60 do 65 let, za katere mora država skrbeti ali nositi stroške, da garantira tej skupini po $50 in $80 na mesec. Ali zvezno ljudsko štetje kaže,# da je 113.000 od teh zaposlenih, kateri bi ne bili upravičeni do pokojnine od o-stalih 87.000 jih je več, ki imajo svoje dohodke od $50 in več na mesec zato ti ne dobijo nič in več jih je tudi, ki dobijo manj kot $50 na mesec, tem se pa samo doda toliko, da bo znašalo $50 na mesec ali pa do $40 vsakemu zakoncu. Če bi pa sta-! lo od teh 87.000 primerno ce-' lih $50 na mesec 50,000 od teh, ki je površna ocena, bi staU» do 130,000,000 na leto.
Ves račun bi znašal tako le: 120.000 povišano do $40 na mesec ,	. $12,240,000 70,000 samskih od $40 do $50 : na mesec $400,000 50,000, ki bi dobili polno vsoto $30,000,000 Cela vsota bi torej stala
$50,640,000
Tukaj imate polno sliko stroš- j kov, ki bi jih imela vlada, ne pa ! 300,000,000 kakor vam slikajo trgovska komora, ter njihovi j hlapci, ki vas hočejo preslepiti i samo, da boste volili proti Bige-1 lowemu predlogu.
Nadalje je tudi važno, da vo-1 lite za amendments ki stoji, daj zadostuje 100,000 podpisov, da1 se amendira kakšna postava, a- \ li, da se odpravi kakšna zadeva, j ki je v škodo ljudstvu. Pod da-; našnjirii sistemom je zelo težav- j no kaj doseči, ker je treba na-; brati do 300,000 in se v več slu-. čajih ne more toliko nabrati ia stvar ostane nespremenjena. j
Torej na 7. novembra vsi na volišče in glasujte za Bigelow, amendment, ki bo v vašo ko-; rist. Ne mislite si, kaj bom vo-, lil, saj se to mene ne tiče, kateri še niste stari 60 let jih morda pa boste in vam bo prav prišlo ko boste brez drugih sredstev. Ne ozirajte se na Ameriško Domovino kar ona piše, kajti ona vas vara in vas bo varala kakor vas je varala ob času kraha bank, ki vas je pripravila ob težke tisočake. Ona je vedno na strani privilegiranih. Poslušajte fakte, ki so navedeni v Bigelowem načrtu. Odbor Jugoslovanske sekcije za Socialno zavarovanje.
J. Krebel, blag.
i
Premirje — Armistice ,
V soboto 11. novembra letos, poteče 21 let, ko je bilo sklenje-jno med vojskujočimi se 'državami premirje. In dočim : se danes na istih bojnih poljanah zopet preliva kx i med Nem-! ci in zavezniki, pa se ameriški soudeleženci sedaj in — upajmo tudi v bodoče — lahko vesele miru in pokoja.
Da se tega nekoliko pospom-nimo in obnovimo stare spomi-: ne, so sklenili bivši vojaki svetovne vojne prirediti na ta dan plesno veselico v Knausovi dvorani. Kakor vedno bo tudi ta dan preskrbljeno za vsestransko zabavo. Na razpolago bodo razna okrepčila tako v jedi kakor v pijači.
Za plesaželjne pa bo skrbel znani in obče priljubljeni Trin-ko.v orkester.
Veselice se nepreklicno udeleži tudi boginja sreče, kajti trije izmed udeležencev bodo deležni | posebnih nagrad v gotovini. I Preskrbite si vstopnice pri čla-'nih pravočosno. Vstopnina je 'samo 25 centov. Zapomnite si [ torej dan: 11. novembra v Knau-.sovi dvorani.
R. F. G.
Zakaj smo za A. Vehovca
Čas prehiteva naše dnevne j dogodke v taki hitrici, da kaj radi pozabljamo na ono, kaj se je včeraj ali v bližnji preteklosti dogodilo. Dobro je, da si včasih osvežimo razum in pogledamo nazaj, kaj uan> je preteklost naklonila. Omejimo se na delo našega mestnega zastop-t nika Anton Vehovca, ki je ponovni kandidat za mestno zbornico.
Desetletja nazaj, ko nismo imeli Slovenci svojega zastopstva v mestni zbornici nas ni nikdo poznal niti našim problemom posvečal kakšne pažnje. Navadno so prihajali kandida-
! sklenili, da bodo to pokojnino plačevali samo še začasno, potem pa se ni noben uradnik finančnega ministr-' stva dalje brigal za stvar. Nekdo je sedaj izračunal, da je drŽava od 1. 1832. plačala potomcem azteškega vladarja okrog 200,000 angleških funtov šterlingov. Nato je i finančni minister, predlagal, naj se to plačevanje takoj ustavi.
^KK,WK««aaagaapMi mr m m rr ■ ne
[tje nekaj dni pred volitvami v č našo sredo koledvat glasove, b ■Končno, ko so volitve minule, | minulo je vse, obljube in naše v j težnje. Nad polovico onih, ki b 'so volili za kandidata, kateri je j< j bil pred volitvami v svilene tan- g ; čice zavit, ni več slišalo o nje- j n mu niti ne vedelo, kam naj bi j h 'šli in na katero kljuko naj bi v ! pritisnili v slučaju potrebe. — 1 Kratko rečeno, bili smo orodje j in klini na lestvah onih, ki so po 7 1 naših hrbtih kvišku plezali. U- i; !dano smo hlapčevali, molčali in s 1 plačevali davke, da so se z našim i ! denarjem izboljševale one na- j iselbine, v katerih so stanovali 5 ! imoviti hišni posestniki.	č
i V nasprotju, ko je njih pre-! moženje radi izboljšav pridobilo na vrednosti je premoženje !manj imovitih radi zanemarjanja cest, razsvetljave in javne postrežbe padalo. Zavedati pa se moramo, da med našimi ljud- ^ mi ni bilo onih, ki bi zmogli ži- j veti v visoko residenčnih kra- t jih.	I
Danes, ko imamo v mestni zbornici štiri Slovence, je za 1 nas položaj povsem drugačen, 1 kakor je bil pred leti. Politiki, I kateri so si domišljali, da so sa- ž mo zato rojeni, da nam gospo-, ^ darijo in našemu življenju nare- j kujejo, so spoznali našo moč in \ našo državljansko zavednost. < Vzeti so nas morali, radi ali ne- [ j radi k politični igri in igrati mo- j 7 rajo karte z nami pri skupni mi-1 j zi.	<
Če ne bi ničesar drugega pri-	s dobili k©t to, da smo z našo politično aktivnostjo dosegli ena-	1 ' kost drugih, spoštovanje naših	• pravic, ugled v javnem življe-	• nju in upoštevanje pri javnih u-	! radih je to mnogo in vredno našega truda. Ker hočemo, da ob-	1 držimo to kar smo si priborili in 1 j do česar smo tudi upravičeni,	1 j smo za Anton Vehovca, da nam	( | bo tudi v bodoče mestni zastop-
i nik v 32. vardi.'	'
I'
Dne 7. novembra bo naš dan c j in slednji naš volilec naj gre v , jvelilno kočo in odda svoj glas | za Anton Vehovec.
i Slovenski dem. klub 32. varde , Joseph Muzich, tajnik
; . :-r" „ ;
! Večerja in veselica Združe- 1 nih Slovenk, št. 23 SDZ
j Cenjenim sočlanicam našega , i ' društva Z. S. št. 23 SDZ sporo- 1 Ičam, da je naša običajna prire- : jditev v letu že tukaj, in sicer 1 'kot vam je vsem že delno zna- ' no, se ista vrši v soboto 4. no- : vembra v spodnji dvorani S. D. : D. na Waterloo Rd. Pričetek ob 1 7. uri zvečer.
j Drage sosestre, apeliram na^ vas, da se vsaka gotovo udele- ( ži te večerje s plesom in ne samo članice, ampak pripeljite na ' to zabavo tudi vaše boljše po- j j i lovice, in prijatelje, da bo uspeh j čim boljši in čim boljše razpo-j , lpženje.
j Vstopnina je 40c, s katero j i (vstopnico ste upravičene poleg ,1 druge zabave tudi do okusne 1 večerje.
Za plesaželjne smo preskrbele dobro godbo in to "Pecon orkestra".
Zavedajte se dolžnosti, do dru- j, ,i štva ter pridite in posetite to ', , našo društveno prireditev. Za-jvedajmo se tega, da imamo vse enake pravice in enake dolžno-I stir zato pričakujem, da bo sleherna storila svojo dolžnost.
Apeliram na ostalo članstvo SDZ in drugo občinstvo, da se, udeležite, v obratnem slučaju smo vedno pripravljene vračati uslugo za uslugo. Naše društvo je vedno podpiralo kar je bilo v naši moči v pri,d našim prizadevanjem in narodu, to je z raznimi oglasi, darili itd., torej smo v takem slučaju tudi od časa do časa upravičeni, da nam izkažete vašo nakloujenost. Sleherne članice je dolžnost, da ta ve-'
:er ne izostane, le bolnice naj Dodo izvzete.
Rada bi enkrat Vas videla rae skupaj. Vse priprave za do-oro razvedrilo in okusno večerjo so v rokah dobrih članic te-ja odbora. Vstopnina je tudi malenkostna, ako pomislite, da boste dobile poleg druge zabave še večerjo.
Prošene ste, da ste točne.
Večerja se prične servirati ob 7. uri zvečer. Upam, da bomo imele čast videti tudi v svoji sredi nekaj članov iz glavnega urada, kar jim naj bo to v prijazno vabilo, da pridete med Združene Slovenke za en večer dobre zabave.
S sestrskim pozdravom
M. Durn,. taj 23 SDZ
To in ono iz Collinwooda
Cleveland, O. — Včasih pravijo, da se peč podira. Ampak prej ko se začne podirati, je potrebno, da se tudi peč postavi. In radi tega se briga sedaj — "Ženski odsek" Slovenskega delavskega doma, 15335 Waterloo cesta, da kako bi ta odsek postavil novo peč, v prizidek, ali "bar room" avditorija S. D. Doma.
In tako so ženske pozvale ba-linarje društva "V Boj" št. 53 SNPJ, na korajžo, da jih bodo premagale v tekmi, ako gredo z ženskim odsekom SDD, bali-nat. In junaki balinanja tega društva so se odzvali, ker se smatrajo za nepremagljive!
Vse to se vrši v soboto 4. novembra, ob 4 uri popoldan. Ko je bil zadnjič igran "football" je bilo 81,000 posetnikov. Ženske pravijo, da to bi bilo preveč gledalcev v tej tekmi balinanja. One bodo zadovoljne s par sto, ker jim bodo pozneje tudi priredile ples v prizidku, da boste lahko plesali z zmagovalnim teamom, to bo ženski odsek. (Da so si dale karte "šlogati", in karte so pokazale, da bodo ženske zmagale). To vam bo domača zabava, da bo
joj!
Ženski odsek vas vabi, da se udeležite po možnosti, tekme, in zabave, ker vse to, kar bo dobička, se bo rabilo v korist nabave potrebne peči v baroomu!
Pomočnika boste pa tudi člana društva "V boj" št. 53 S. N. P. J, John Kobal, in saj ga poznate, tisti veliki, priden fant, ki ga nazivajo Tonetov Pregelj! Ima že nekaj več let, ali je pa še zmerom fant! Toraj pazitef se ženske! On prav rad pomaga v kuhinji.
Moram vam pa tudi povedati, da bo na Martinovo nedeljo 12. novembra, plesna zabava društva. "V Boj" ' št. 53, S. N. P. J, in tudi v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Rd.
Pričetek bo ob pol osmi uri in fina godba za ples. Takrat mora zopet priti ženski odsek, da bo pa plesal ž njimi Anton Pregelj, ker bi radi mi znali, če Tone pleše.
Toraj se vidimo v soboto popoldan in zvečer, ker bomo lahko ostali do poznega jutra, na zabavi naših ženšk!
John Šorc
iSSSilH s
i S K R Al
Neki republikah1 jj Oi Združenih držav	h
prišel v trgovino ? F, Jat. da bi kupil purana. , % letel na tri črnce m i "j glejte tega P^ jJ v trgovini. Podarim S ^ * izmed vas, ki mi P°vej ^ vzrok, zakaj drži ^ ^ sko stranko." — nJ L govoril prvi, "sem £ ker so republika^, črnce." - "Dobro, ^ ^ hvalil senator. — _ .yjM' publikanec," je lZj / 0( "ker nihče drugi "e ^ varnostne zakone za ^ "Jaz... o, jaz senary ^ ker bi rad imel p"rJ ^ znal tretji. Senator ^ zasmejal, potrtP1^« V, rami in odločil^ ^ ^ ; ustrelili tiča. Vas ^ 1 izpodbiten, ker je > k ' krit. Tu imatej^
Blaine, O. - j^T'i nesreče v premog terem je izgubil ro ^Ph ■ tobra v bolnišnici V !#it ' mrl Jakob Kaska, » ' 333 SNPJ. Tu zap« f0W " dva majhna otrok* J ' bil v Ameriki^^^M
; priznanje g- š jI
) t*:......^^liSMi«
. v '	i
' t T
' S 4
f t
|. k-j
iLithe-mmM '' ^ -'"'fwlMa
■ wts^^y
—g
! Na sliki vidite gV ! je pred kratki P. W ! ia združenih mK1 č/i ' zborov Louis Šeif" # znanje od hvalef^
• ških Slovencev z< ^
» terega so prired" J
i junija. -
II ■ ■
. |il i m HB
li a 1 IBl M
Zakrajsek Jfj
Home«
1 6016 ST. CLAl* M
NAŠE ZANIMANJE	.lrd(t*»j?|
Veliko večjo je /.a nas služili človeštvu. «K« ',„r0<» yjF 9 podjetju. Mi lahko tvegamo, da se ne o tiramo na	f
ker smo prišli do tega, da dobra postrežba prinese premično in nepremično.
J- novembra, 1939.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ROGRAM STAROSTNEGA ZAVAROVANJA
J'Prasanje: Star sem, ali še dn° delam ,pa malo zaslužim. ?. 0 moram najmanj zaslu-lna mezdah, predno smem za-
za pokojnino? u^ovor; Ako ste delali od Ja 1939 do junija 1940 in l v tem času zaslužil vsaj
in' a* .mezdah' boste upravi-1 dobivati mesečno pokoj ni-
eiat ° boste teda-i Prenehali 5 m boste že 65 let stari. Mašanje: Postal sem 65 let % l ]decembru 1937. Ako do-jL ve °' ali bom upravičen do
, c"e Pokojnine od federal-vlade?
l80d?ovor: Da, ako delate vsaj MaV^ P0 h Januarja 1939 , delu >ki sPada P°d za"
Vn v sistem.
CasanJ'e: Postal bom 65 let ^ januarju 1940. Moj zaslu-%]n Sa na mesec in sem
H MaP°vlen od 1 1936 na" %š Žena ^ za eno Ieto Nnf v mene in služi v neki
morem dobiti dr-
kr,°jnine'ker stanuJem v
k ® domu. Na koliko fede-p PokoJnine smem računa-
j%ov0r. A1	, x ,
£MoV ' ko Prenenate de-
V	!ali boste $23.77 na me-
IVionSi °d }' ianuarJ'a 1940.
H Si/! Vaša žena upravičeni 2i,av r na mesec, kar sku-
Ca?34-75 namesec-
!|%kegaaijje: Meseca februarja fit 65, leta sem dosegel staple p 111 dobil enkratno od-fw° preJšnjem socijalno-fSy*11 zakonu. Smem li (K^mesečno Pokojnino po
m^ovoj.. n
' a' ako delate in je
Jji ths°}vvrazvidno, da ste za-^ining112'^ v svrho mesečne IVr u- takem slučaju se ličilo ste že dobili kot ■kin' °dbijal od mesečnih
Ji^hV	je stalno
Wt>ovpr' 9:56 naprej in zaslu-
■Su'e if"?	na mesec.
|%i]i?' «aj bodo žena in otro-
m n • vdova bi dobivala PPabiimesec- Vsak izmed IN d! J-!l uPravičen do me-a > dokler ne
IJtfr ? star-
Kpki ^ Ali je res, da so le ■rW- 'jani
upravičeni I IS11 Dnu in državnih sta-
Bui °>": t -
R in> ki •velja le glede
Rr Poti- vJlh Veeina držav K ' 8tar starcem. Fe-' IPs ^li.0'"^110 " zavarovalni /l^d^^vljanikake raz-4Sni?V]jani in inozemci.
^ :Skateajef°rmU,a'
hf* iv • se izračuna,
V	li>H^:avarovani dela\
'ec
V	r 1 *ec> ko preneha de->SA Prosti v 'I^i^odst6^ Pokojnina * l^6 W °d Prvih $50 po-
y o?6 piače' d°dat"
^^■g^^^Jostale mesečne
Itv PROFESOR NOODLE"
j H % —---------------
U R^v	»WMOTW «1**«' ] T1.	, r
S H Gi	fW^IHe gurls of
have
TE	^cast their votes
J ^^	ife,	for husbands
f\ '	;	our land
I	Now don't you
11 Hftir^'^Hs say	\ t)\ 1 n K that
f i HUS6AND&' H ; h^f T this denotes .a 1 —_.' —— /( I M	& compliment
ilfililiilte^« M' quite ^rdnd?
/j Va. i_ProndHusband
. L . 1 L J VP. S - Luooyic ' T~
S^O"« M.NP ABOUT J I < „UTS TO 1	li	V A THil> TO PARlS\ fSEB AMERICA FIRST'.)
^^^h^^lpg^	H 11 '^mwhj	_,	-y
plače do največ $250 na mesec, dodatno 1 odsto za vsako leto, odkar je bil delavec zavarovan pod socijalno-varnostnim zakonom.
Vprašanje: Ali se sedanji odbitek od plače poviša 1.1940?
Odgovor: Ne. Edenodstotni davek na plačo, h kateremu mora delodajalec dodajati svoj 1%, ostane isti tekom 1940,1941 in 1942.
Vprašanje: Star sem 62 let, sem samec, ali vzdržujem po-starno mater. Ali bi moja mati kaj dobivala, ako jaz umrem?
Odgovor: Vaša mati bi dobivala polovico pokojnine, do katere bi bili vi sami upravičeni. —FLIS.
Vojno stanje - nor-male^i pojav...
Angleški zgodovinar Robert Cushing se je lotil težkega posla, da izračuna, koliko let je svet doslej preživel v miru. Računanje ga je presenetilo.
Izkazalo se je namreč, da svetovna zgodovina —to se pravi doba svojih 3500 let — pozna v celoti le 268 let, ko je na svetu vladal mir, ko prav nikjer ni bilo vojskovanja. Po takem je torej vojno stanje tako rekoč normalno v svetovni zgodovini.
Nadaljujoč ta raziskovanja, je izračunal še neki drugi profesor, Thomas P. Murrey iz Bostona, da so se tri četrtine vojn pričele v tretjem in četrtem četrtletju, to se pravi po opravljeni žetvi. Samo 14% vojn se je pričelo v dobi med aprilom in junijem in samo 8% med januarjem in marcem.
KONJ JE DESETKRAT VEC KAKOR MOTORNIH VOZIL
V naših dneh je slišati pogo-stoma trditev, da so konji prišli iz mode. Umikati se morajo motorju in obsojeni so čedalje bolj na smrt. Za sedaj pa še nismo tako daleč.
Res je sicer, da konj iz velemestnega prometa izginja, a danes je na svetu, kakor pravi neka londonska statistika, še vedno desetkrat več konj nego motornih vozil. Med tem ko znaša število motornih vozil, z avtobusi in traktori vred približno 6.5 milijona, je konj še vedno nad 80 milijonov.	\
Ista statistika pravi tudi, da je na zemlji okrog 1540 milijonov kokoši, ki znesejo letno o-krog 70 milijard jajc. Ovac je 670 milijonov, govedi pa 620 milijonov. Da je samo 220 milijonov prešičev, gre pač na račun tega, da ščetinarjev po svetu nimajo povsod enako radi. To velja tudi za koze, ki jih je na vsem svetu samo 60 milijonov.
Oglašajte v — "Enakopravnosti"
........ 1 - 1 "
Veliki možje v zakonu
Življenje žene v zakonu s slavnim možem nikoli ni bilo lahko. Zahtevalo je od nje veliko naporov in samozatajevanja; navsezadnje pa je ljudska sodba o njej izrekla, da ni razumela svojega moža in njegovih velikih idej.
Tako je bilo na primer v Tolstojevem zakonu. Vsak obeh zakoncev je bil na drugem tečaju, njuna obojestranska ljubezen ni mogla premostiti prepada, ki je zijal med njima. Oba sta pisala dnevnike, zapisovala vanje svoje trpljenje, bolečino, nemir in vanje sta iztresala nejevoljo drug na drugega. Tolstoj, zrel mož, ki je užil že vse užitke življenja, je dal komaj 14 dni po poroki svoji življenja prav nič poznavajoči ženi dnevnik, ki ji je odkril vso moževo preteklost in vse njegove pregrehe. Zofija Andrejevna se je prestrašila in čutila, da se nikoli ne bo mogla sprijazniti s to preteklostjo. Rodila je 13 otrok, deset jih je ostalo pri življenju in vse je vzgajala Zofija Andrejevna sama. Poleg tega je na njenih ramenih ležalo tudi vse veliko gospodinjstvo in še je morala najti časa, da je prepisovala moževe rokopise, med drugim nekajkrat ogromno delo "Vojna in mir."
Tragedija njunega življenja je dosegla višek, ko je Tolstoj po 48 letih zakona zapustil svojo ženo, otroke in dom. Takrat je Zofija iz- obupa skočila v ribnik, da bi napravila konec svojemu življenju, pa so jo še pravočasno potegnili na suho. Ko je Tolstoj izvedel za to njeno dejanje, je zajokal, vrnil pa se ni. Ko je umiral, je stala o-koli njega vse njegova rodbina in polno tujih ljudi, le ona, žena, ki ga je vse življenje vroče ljubila, ni smela k njemu. Šele ko je bil Tolstoj že v agoniji, so ji dovolili vstop. In tedaj mu je šepetala v uho, da je bila vedno z njim in ga nikoli ni prenehala ljubiti.
Nič na boljšem ni bil velik angleški učenjak Carylle, avtor dveh debelih knjig o francoski revoluciji (živel 1795-1880). I-mel je pametno ženo, oba sta se ljubila, nobeden ni bil zloben — in vendar nista mogla živeti skupaj. Le če sta bila daleč vsak sebi, sta brž pozabila na vse nesporazume, in si pisala nežna pisma; v rožnatih barvah sta si slikala svoje bodoče skupno življenje. Čim pa sta znova prišla skupaj, je bilo spet vse po starem: prepiri, nesporazumi, izbruhi.
Carlylea, ki je ogromno delal, je vse motilo; vznemirjal ga je šum igle, ki jo je njegova žena vbadala v platno, ko je sedela v njegovi delovni sobi in šivala; vznemirjalo in motilo ga je celo njeno dihanje. Žena se potem
I SEZNANITE JAVNOST	i
I Z VAŠO TRGOVINO	fjij	I
I POTOM...	1
j	'Enakopravnosti' j
seveda ni upala več v njegovo delovno sobo, on pa ji je očital, da se ne zanima za njegovo delo. In žena je priznala svoji prijateljici: "Tedaj sem mu vrgla čajnik v glavo." Tak je bil njun zakon.
Bilo pa je veliko slavnih mož, ki so si za življenjske tovariši-ce izbrali povsem neznatne, preproste in neuke ženske, tako na primer Goethe, Heine, Rousseau.
Ali je bil Goethejev zakon s preprosto Kristino Vulpius nesrečen? Nikakor ne! Kristina ni bila zlobna ženska; očitali so ji sicer, da preveč je, in da v užitkih ne pozna nobene mere, s tem pa ni škodovala nikomur drugemu kakor sami sebi. Že o-koli 1. 1815 je začela bolehati in njeno umiranje je bilo strašno in dolgotrajno. Umrla je s pregriznjenim jezikom, tako je dušila krike, da ne bi s svojimi bolečinami vznemirjala obo-ževanega in slavnega moža.
Heinejeva Matilda je bilo neumno, lahkomiselno, a temperamentno dekle, ki je le za silo znalo čitati in pisati in je živela s Heinejem dolgo časa v divjem zakonu. Pozneje ga je pripravila do tega, da se je poročil z njo. Ko pa je obolel, in si je moral očesne veke odpirati z lastnimi prsti, da je lahko gledal, je živela Matilda poleg njega brezskrbno iz dneva v dan. Šele takrat je Heine zapisal: "Zgrešeno življenje! Zgrešena ljubezen!" Osem let pred svojo smrtjo se je splazil v Louverski muzej, se zvil pred kipom Mi-lonske Venere in vroče zajokal.
Kot nagrada za vse Matildi-ne duševne nedostatke je prišla 27-letna "Mouche," dekle izredne duševne nadarjenosti. "Ti si moja draga Mouche!" ji pravi pesnik in dostavlja "Svojo bolečino manj čutim, če pomislim na tvojo skrb, ki mi jo izkazuješ in na lepoto tvojega duha." Ona ga je navdahnila za dva mogočna cikla, "Romancero" in "Poslednje pesmi."
Tereza le Vasseur, poznejša Rousseaujeva žena ni znala ne čitati, ne pisati, ni znala našteti dnevov v tednu in imen mesecev, ni imela pojma o vrednosti katere koli stvari na svetu. In vendar je Rosseau trdil, da 'je tijeno srce kakor srce angela in je preživel z njo devet popolnoma srečnih zakonskih let. Vsi njuni otroci — imela sta jih pet — pa so se vzgajali v siro-tišču.
Njuna zakonska zvestoba pa ni večno trajala. Najprej se ji je izneveril Rousseau, ki se je vroče zaljubil v gospo Houeto-vo, ki pa mu je ostala nedosegljiva, ker je bila ljubica • St. Lamberta. Ta nesrečna ljubezen in druga razočaranja so napravila iz njega pregnanca, ki ni-
kjer ni našel miru in njegovi t zadnji dnevi so bili polni bede 1 in samote. Tereza se ni poču- 1 tila dobro ob bolnem možu in i si je za nagrado iskala zabave j drugje.	1
Najpopolnejši in najidealnej-ši je bil zakon dvojice umetni- ( kov, Roberta Browninga in Eli- 1 zabete Barett-Browningove. Ne- 1 kaj let mlajši Browning se je dolgo trudil, da bi si pridobil naklonjenost bolne Elizabete; obljubljal ji je, da ji bo toliko časa nadomeščal umrlega, ljubljenega brata, kolikor časa bo sama hotela. Ko je Elizabeta pod vplivom harmoničnega odnosa skoraj čudežno ozdravela, sta se poročila in Browning se vseh 15 let njunega zakona ni nikoli ločil od svoje žene. Šele smrt ju je ločila.
V harmoničnem zakonu sta živela tudi dva druga umetnika: dramatik Friderik Hebbel in igralka Kristina Enghauso-va. Oba sta drug drugemu priznala svojo preteklost, in oba sta našla svojo najvišjo srečo v skupnosti, v kateri sta se med-! sebojno dopolnjevala. Bila sta vzvišena nad vsakdanjostmi in malenkostmi, kar je žena najbolje dokazala s tem, da je povabila k sebi nekdanjo moževo ljubico, ki je leto dni preživela pri mladoporočencih. To je bila težka preizkušnja za oba in je zahtevala od obeh mnogo samo-premagovanja.
Wagner se je leta 1836 oženil z Mimo Planerjevo. Mima je u-mrla leta 1866, torej celih 30 let skupnega življenja! V tej dobi sta neštetokrat doživela, pravi pekel, kakršnega more , nuditi le nesrečni zakon. Še za ■ Miminega življenja pa se je ' i Wagner seznanil z Cozimo Bu- ' ; lowo, svojo drugo ženo, ki mu , i je prinesla srečo. Po moževi -smrti je posvetila Bulowa vse ' svoje življenje njegovemu spominu in propagandi njegovega , dela. Med obema ženama je še «
1	____
ZELE COM
Philip Zele, lastnik 18320 LANKEN AVE.
Zadaj za Nottingham šolo KEnmore 2525 Doma KEnmore 0511W
■j Grozdje, mošt
Mošt iz
I Concord grozdja, sod .... $11.80
iBela grozdje, sod .......... 17.80
i Muscatel, sod ................ 30.00'
j 1/2 Concordy2 belo ........ 14.80
GROZDJE ! Concord grozdje, tona .... $28.00
I	Belo grozdje tona ........ 50.00
SODI
i Sodi od žganja ................ $1.49
; i Mi garantiramo, da imamo najnižje cene. V
j TedMandel
II	20171 Nicholas Ave
vogal 200th St.
Tel.: KEnmore 3445
tretja Matilda Wesendonkova, ki pa mu ni bila ne žena, ne ljubica, pač pa velika in najtesnejša duševna prijateljica, ki ga je navdušila za marsikatero njegovo delo.
Podobno kakor Wagner je tudi Dostojevski našel srečo šele v drugem zakonu. Petindvajset let mlajša žena Ana je vzela
nase vso težo bremena, ki ji ga je nalagal zakon s starejšim, bolnim, utrujenim in zadolženim možem. Z neobičajno energijo je uredila vse njegove neurejene razmere. "Ne pozabi, Anji," ji je rekel mož na smrtni postelji, "da sem te vedno vroče ljubil in ti nikoli niti v mislih nisem bil nezvest."
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi drage. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom---
JOHN RENKO
955 East 76th Street
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653
10* acquainted with thia new wonder	i
metal that cooks better, permanently	|HK 9 fWS) >
w«alna it» gleaming lnatre. won't atain.	^ ^^^P	<
mat or darken, deans easier, lasts longer	X*	'<
and safeguards health. Try it in your	\ '	\ \ x * '<
aiwn kitchen—it'» the best demonstra-	^W^Sl	*
Hoc yon can make of the economy and	^^^ ^	;<
»aloe aI this beautifu* cooking wan.	SEE IT TODAY AT
SUPERIOR HOME SUPPLY ;
6401-03 SUPERIOR AVENUE.	J
o logo! "ioaoi_^jij
O Ravnokar je izšla...
velepomembna knjiga
"THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY"
v i
spisal Dragotin Lončar	i
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
^ Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu |
D rojena mladina, da se mladina seznani z
zgodovino Slovencev.
O
-•—•
Knjiga je vezana
0	stane $1
1	—•—
0
M	Dobi se v uradu Enakopravnosti,
6231 St. Clair Avenue
1
i n____
IHTU-TI I
UNIEDPR'i^koSt
1. novembra, t
Miroslav Malovrh:	14
V ŠTUDENTOVSECIH ULICAH J
LJUBLJANSKA POVEST
Helena mu je ugajala že od e prvega dneva, ko jo je spoznal. 11 Dokler je mislil na grofico Li- j; ci in si delal upanja, da si jo le : i pridobi, je imel Heleno nekako ] v rezervi. Zdaj je bil mnenja, ] da mora vsaj za nekaj časa o-pustiti približevanja grofici Li- 1 ci in zato je hotel pri Heleni po- ] skusiti svojo srečo.	i
Ne da bi se tega zavedal, je i pri tem nekoliko govorilo tudi i njegovo srce. Kakor je bil pre- i kanjen in zvijačen, pokvarjen ] in brezvesten, vendar mu ni bi- ] lo toliko na tem, da bi Heleno 1 zapeljal, kakor da si pridobi nje- j no ljubezen. Sam pri sebi bi se i bil smejal, če bi ga bila obšla i misel na zakonsko zvezo s Hele- ; no, a čutil je, da ima to dekle ] nekoliko rad, kolikor je bila te- ] ga pač zmožna njegova korum-pirana narava.
Ogleduje Heleno, je bil baron I! Spinetti popolnoma pozabil po- i vedati, čemu je prišel, kakor je Helena pozabila vprašati, kaj ga je k nji pripeljalo. Prišlo mu je : to v spomin šele zdaj, ko se je Helena v svoji sramežljivosti od , njega odmaknila.
"Zmotil sem vas pri delu, gospodična," je dejal sladko. "Ne zamerite. Kaj ko bi nadaljevali z delom? Jaz bi vam medtem 1 pojasnil, kaj je vzrok mojemu obisku."
Spinettijev poziv, naj Helena kar nadaljuje s svojim delom, je imel ta uspeh, da je Helena odložila likalo, ki je je še vedno držala v rokah in začela spravljati razgrnjeno perilo.
"Obiskal sem vas, ker ne vem, kdaj se vrne grofica Lici in kdaj bi imel priliko vas videti. Kdo ve, kako dolgo se bom sploh mogel mudit* v Ljubljani. Zdi se mi pa dolžnost človekoljubnosti, da vas na nekaj opozorim, kar sem slučajno izvedel. Na Dunaju je namreč sloveč zdravnik, ki je ozdravil že več takih bolnikov, kakor je vaš brat. Franek je inteligenten dečko, izredno je nadarjen in večna škoda bi bila, če bi o-stal pohabljen in nesposoben za vsako koristno delo samo zaradi tega, ker nima vaš oče dovolj sredstev, da bi poklical kakega odličnega zdravnika.
Ko bi se vaš oče sam obrnil do tega dunajskega zdravnika, bi najbrže še odgovora ne dobil. Kaj naj zdravnuku ponudi ? Meni je pa mogoče vašega očeta pri tem zdravniku priporočiti; grofica Hehenwart mu je že sporočila, da se zanimam za u-sodo bolnega a ubožnega dečka in da se bom nanj obrnil za pomoč. Glejte, gospodična Helena, to me je danes pripeljalo sem k vam. Če vam je prav, naj vaš
.............i murli i n l iiilii ni 11 n 111111 mi i imi i irmiiiim i m	jftj^^ i
oče sestavi natančen popis Fra-nekove bolezni in kako so ga zdravniki doslej zdravili — jaz pa pripišem svoje priporočilo. : Morda se bo dečku dalo vendar pomagati."	J:
Tako je govoril baron Spinet- j ti. Govoril je s toplim, sočutja j; polnim glasom in mehkota je odsevala tudi iz njegovih oči, samo usmiljenje ga je bilo. Že sredi njegovega pripovedova- ■ nja je Helena nehala pospravljati perilo. Kar ji je baron pripovedoval, jo je veselo presenetilo. Stopila je pred njega in ga poslušala z napeto pozornostjo, v njenem srcu pa se je porajalo radostno upanje, da Franek ozdravi, da bo čil in krepak in zmožen življenja in dela.
"Kako ste dobri, gospod baron," je vzkliknila Helena, ko je Spinetti nehal in dala mu je roko. Vsa njena nezaupnost do barona je v tem hipu izginila iz njenega srca in zahvaljevala se mu je za njegovo dobroto tako presrčno, da jo je baron moral sam ustaviti.
"Nehajte vendar, gospodična,je rekel Spinetti. "To je vendar nekaj samo ob sebi um-ljivega, da človek v takih slu- j čajih pomaga kolikor pač more. To je človeška dolžnost, kar hočem in sem že storil in za to ne zaslužim nobene zahvale."
Ponudil je Heleni listek, na katerem je bilo zapisano ime dunajskega zdravnika. Spisal je bil naslov namenoma nekoliko nečitljivo, ker je hotel, naj bi Helena prezrla, da ni zapisana ulica in hišna številka zdravnikovega stanovanja. Spinetti je računal, da mu da to priliko, ponoviti svoj obisk in z zadovoljstvom je zapazil, da je Helena res prezrla nezadostnost izročenega ji naslova.
Sedaj, ko je bil srečno prebit led, ki je doslej ločil Heleno od barona Spinettija, se je lahko razvnel prijateljski pogovor. Sukal se je v začetku največ o-krok Franeka. Spinetti je iz previdnosti govoril nekako o-četovsko in pripravil Heleno do tega, da mu je odkritosrčno in brez zadržka povedala vse o o-četovih razmerah ter mu pojasnila vse svoje življenje in ne-h a n j e . Bila je tako srečna, da je mogla govoriti o Franeku, da je popolnoma prezrla, kako vse drugače jo je sedaj gledal Spinetti in ni zapazila, da ji je časih pogladil roko.
Ta prijateljski pogovor je trajal toliko časa, dokler se ni oglasil Franek, ki je ta dan zaradi likanja ležal v temni kamrici kraj kuhinje.
"Vidim, da sem vas že prgdol-
"PROFESSOR NOODLE"
f thm front \	^-'SjjKf^jgg:
1 s'posc. if this \	,vsS )	••'■fflp^®
car breaks aled1 \	f^-J'. i/ m "' ~1gr:
it will not matter L '
very much ^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
šjo zadrzeval, je dejal baron 11 Spinetti, videč, da je na Frane-j 1 kov klic skočila Helena s svo- s jega stola in hotela sobo zapu- č stiti. "Izvolite torej svojemu go- 1 spodu očetu sporočiti, kar sem i vam povedal in če bo še kaj mogoče storiti, bodite prepričani, 1 da sem vam vedno z veseljem r na razpolaganje."	i
Podal ji je roko in ko je čutil s njene roke na svoji dlani, se je i nagnil in ji je roko poljubil. Heleno je to pretreslo; zganila se ] je in naglo umaknila svojo ro- i ko, a baron Spinetti ni slutil, da ; je to zopet vzbudilo njeno ne- < zaupnost do njega, nego je za- ( dovoljno odšelA -	]
"Težava bo le s Franekom," je mrmral stopajoč previdno po ozkih stopnicah, "če bi mu ^ zdravnik le količkaj, makari samo navidezno pomagal, bi se He- l lena že iz same hvaležnosti vame zaljubila."
Zvečer je Helena vse povedala staremu Knificu in mu izročila tudi listek z naslovom dunajskega zdravnika. Zapazil je takoj, da ni zapisan naslov dosti natančno in zdelo se mu je to sumljivo, toda pomiril se je ta-! koj, čim mu je Franek pove-j dal, da je baron Spinetti črnega! obraza in debel. Deček je sma-i tral debelost za dokaz starosti J in oče je bil z dobljenim pojasnilom zadovoljen.
"Pa pošljem jutri uradnega slugo vprašat barona za naslov; obenem bo lahko kar pripisal na pismo svoje priporočilo."
S tem je bila stvar za starega Knifica urejena. Odločil se je pisati zahtevano pismo dunajskemu zdravniku, samo ker se ni hotel zameriti baronu Spinet-tiju in ker je videl, kako srečna sta Helena in Franek, da bo imeniten zdravnik izrekel svoje mnenje o Franekovi bolezni. Helena in Franek sta upala, da bo dunajski zdravnik pomagal; Knific se ni vdal taki iluziji, a pustil jo je svojima otrokoma, sodeč, da vsaka nada na ozdravljenje poživi in okrepi bolnika, tudi če je očitno in brez dvoma, da mu ni pomoči in da je njegova usoda za vselej odločena.
Naslednjega dne je baron Spinetti prišel že dopoldne in je prinesel "slučajno pozabljeni" popolni naslov dunajskega zdravnika. Ostal je le malo ča-j sa, komaj kakih pet minut. Da-1 si mu je Helena ponudila stol, j se ni vsedel, marveč se je stoje'
nekoliko pogovoril s Franekom. ' Tzpraševal ga je same resne stvari, kakor bi se hotel prepričati o njegovem znanju in pohvalil Heleno, da je bratca naučila pisati, čitati in računati.
"Treba je, da se deček s či-tanjem primernih knjig sam nadalje izobrazuje," je končno menil baron Spinetti, obrnivši se k Heleni, "škoda bi bilo tako nadarjenega dečka."
Helena je molče prikimala. Kar ji je baron Spinetti poročal, to je sama že davno vedela, a sram jo je bilo povedati, da oče neče nobenih knjig kupiti, češ, da je gotov denar več vreden kakor vsa izobrazba.
"Skrbela bom, da dobim take knjige," je končno izjavila Helena, nakar se je Spinetti poslovil od njfe in je odšel, naglo, kakor da ima nujne opravke in si je le s težavo pritrgal čas, da je Heleni prinesel "slučajno pozabljeni" natančni naslov dunajskega zdravnika.
Franek navadno ni prišel dosti na zrak. Na Grad ga ni kazalo voziti, ker je bila pot pre-| strma in tudi preslaba za primitivni voziček, na katerem so ga j spravljali na zrak. Odkar je pa I i zahajal k malemu grofu Attem- j i su, je ostajal le težko doma in i je skoro vsako popoldne silil, I naj ga kam peljejo. Ker je He-i lena malokdaj utegnila zapustiti svoje delo, je naprosila svojo sosedo, da je fantiča peljala na zrak, ne daleč, le v sedanje Streliške ulice, kjer je bil Fra-' nek prav zadovoljen, ker so se tam vedno podili dečki iz soseščine. To je Franeka tolažilo,
Naprodaj
Gostilna naprodaj z dovoljenjem točenja vina in 6% piva. — Vpraša se na 1046 East 76 St.
Išče delo
Dekle išče hišno delo pri slovenski družini. Dekle je ravnokar prišlo iz stare domovine. — Za več pojasnila lahko pokličite YE. 1001.
Player Piano naprodaj
Player piano v dobrem sta-!nju se proda za $33.00 in oma-|ra (dresser) za $5.00. Role po | lc kbs. — Oglejte si na 14302 ' Jenne Ave. pri E. 140 St.
ko je moral čakati, da se vrne1 mali grof s svojo lepo materjo v Ljubljano.
Sem in tam je Helena sama peljala Franeka za Strelišče in pod kakim drevesom šivala, do-( čim je Franek opazoval zabave in igre svojih vrstnikov.
Tega dne je nenadoma zagledala pred seboj barona Spinettija. Prišel je bil okrog Grada, a Helena je mislila, da se je zo-' pet mudil na vrtu, na kateri jo je vezal tako ljub spomin in je nekoliko zardela, kar je Spinet-1 ti smatral za dobro znamenje za svoje namene. Poizvedoval je bil že poprej, da vodijo semkaj Franeka, a dasi je prišel skoro vsak dan gledat, je vendar slu-, čajno šele zdaj naletel na He-' leno.
Franek je bil jako vesel, da je zopet videl barona Spinettija,' kajti smatral ga je za svojega' dobrotnika, ki mu bo pomagal do ozdravljenja. Helena sicer ni bila Spinettijeve navzočnosti, ravno vesela, a vendar ji tudi ni bilo neljubo, da se je vsedel kraj nje. Nekoliko nezaupnosti je bilo vedno v njej napram Spinetti ju, a daleč ne več toliko ka-■ kor poprej.
I Helena in Spinetti sta govori-i la največ o grofici Lici. Helena je že jako težko čakala, da se grofica vrne s svojega gradu. Začetkoma je hotela tam ostati
Išče se
j Išče se mlado dekle za lahko , hišno, delo in za varstvo za ene-!ga otroka. — Za več pojasnila pkličite KEnmore 1884 W.
POZOR!
POŠTA VEDNO GRE V JUGOSLAVIJU in ITALIJO
Ciene Dinarjiv in Lira so
sledeče:
100	Dinars ..............S 2.50
200	... "	5.00
500	" ................ 11.50
1000	"	22.00
100	Lire	S 6.00
200	" ............... 11.75
500	"	28.50
Vsaka pošiljatev je garantirana po
i Mihaljevich Bros. Co.
6031 St. Glair Ave.
1 samo nekaj dni, toda od njenega odhoda sta med tem minula že I dva tedna in še ni nihče vedel, kdaj se vrne. Tudi Spinetti ni mogel dati nobenega pojasnila, | ali pa ga ni hotel dati, pač pa je obljubil, da bo vprašal in potem Heleni sporočil uspeh svojih poizvedb.
Spinettiju je to popoldne v družbi malega Franeka in Helene prav prijetno minilo, živel je v zavesti, da si je popolnoma' pridobil malega Franeka in da ' mu tudi Helena ni nenaklonje-1 na. Občevala je ž njim prijazno in prijateljsko in mu celo ra-
zodela, da jo ljubi pijani & dent Bernard ter zlaga poredne pesmi, v katerih J° smehu je, da se sili v aristo' ' ske kroge, dasi še primerne« ke nima. Nič ni Helena PrlJ vala, da jo to hudobno zas»« vanje zelo boli in da M bridke in težke ure, če jištu.f tje katero teh pesmic pod 11 nom zapojo, a priznala Je l ovinkov, da vzlic tem« 111 1 i mu zabavljanju celih Studili skih ulic ne misli in neče us»'l svojih obiskov v hiši grof'ceT ci.
(Dalje sledi.) J
Predavanje VOJNA ZA DEMOKRACIJO ALi » PROFIT?	I
PREDAVA ARTHUR PREIS
Okrožni tajnik Soc. Workers Party
v Četrtek, 2. novembra
V ČITALNICI SLOV. DEL. DOMA NA WATERLOO RD.
Predavanje se prične ob 8. uri zvečer. jj	Občinstvo je vabljeno, da se udeleži.
^ tm •m «» ■ ^^ bfrr •sr^rtarn+'mv m"*^
1
NAZNANILO j
Vsem cenjenem Slovencem in Hrvatom naznanja"10' smo odprli
GOSTILNO
NA 15820 CALCUTTA AVE.
' Dobro sveže pivo, pristno vino in okusen
Prlg I,
' Se priporočamo za obisk. «
t	Andy Korošec in Anton Vintar.
-J.*** JP' ,_ ■*■ ' —■n*' i* iii
NAZNANILO j
J:	J/] f^K
Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjam,tl
J prevzel od Johna Bobnika
MESNICO j
NA 791 EAST 152nd STREET
t	naj i?
Imeli bomo vedno sveže in prekajeno meso » ^f
? vrste. Fine domače klobase. Razvažamo na dom- ^ \ MUlberry 5251. Posebno znižane cene na mesu v t soboto. Z vsakim nakupom za $1.00 damo Vzt i narezanega špeha. J Se priporočamo
*
Kampanja za "Cankarjev glasnl sedaj v teku...
CANKARJEV GLASN'"
mesečnik za leposlovje in PoUK. j ima sedaj kampanjo za nove naroČu"1
AKO SE NISTE NAROČNIK TE VA^ REVIJE POSTANITE SE DANES1
NAROČNINA JE:	0
za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1
Kdor tekom kampanja pošlje en
dolar ^tft'fr
na urad Cankarjevega glasnika mu bo	^
kreditirana za pet mesecev.	j
_ „, _
. <
CANKARJEV GLASNIK ■ ^
6411 St Clair Ave. Cleveland. £"1"' j
Trgovci in obrtniki
l Sedaj je čas, da si naročite vaše l koledarje za J
I	• Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki
I	varr> bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe
I	vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce
|	predno naročite navadne, slabe koledarje od druge
družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce I	sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra.
| Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in (	zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
I	6231 St. Clair Avenue