265. Številka.
V DuNiani, v peten 15. novembra 1907.
XL leto.
sftala vsak dan «ve*er, izimftl nedelje ta praanlke, tar velja po pofttt prejeman a avatro-ograMe dežele aa vae leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse lete
*4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 Kt za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje deželo toliko več, kolikor znašaj o struna. — Na naročbe »rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo.    Uredništva tn maravmtafvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v 1. nadstrn upravnistvo pa v pritličju. — Upravnistvu najjse blagovolijo pošilja« naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
0re4Bl*tva telelon it M. Foaaaneane številke po 10. h, Spravnlštva telefon št 89.
Krali na groškl univerzi in slovansko dijnštvo.
i
Že par dni so akademiČna tla v Građen torišče, kjer se razbija, tuli in poje, kjer pa teče tudi nemška in italijanska kri. Italijansko dijaštvo je namreč že v počitnicah sklenilo, da namerava v letošnjem šolskem letu začeti z metodo hrupnega demonstriranja po univerzah in z neomogočo-njem rednega predavanja delati za svojo univerzo v Trstu. Ce se ta metoda obnese, slovanskega dijaštva nič ne briga. Slednje se je radi tega obnašalo popolnoma indiferentno. A že dejstvo samo. da mora v Avstriji en narod poseči po takih sredstvih v dosego svojih kulturnih zahtev, dokazuje, da je Avstrija v temelju gnila, da v njej gospoduje nemška oziroma madžarska aristokratska klika. Država, ki jo hočejo nekateri naivneži imeti za krščansko in demokratično, je popolnoma nekrščansko nedemokratična, kajti v njej se bije na uprav poganski način vsaki pravici in vsaki ravnopravnosti v obraz. In le na ta način je umi j ivo. da mora pri nas pri vsaki demokratski, kakor tudi nenemški zahtevi govoriti ulica in pest, le na ta način nam je um-Ijivo postopanje različnih narodnih slojev in njegovih zastopnikov, da delajo mnogokrat tudi proti centralizaciji in s tem proti koristim države, ker pač dobro vedo, da je boljše, če taka država, ki ovira narode pri njihovem razvoju, razpade, kakor pa da bi morali trpeti narodi radi par aristokratskih plemeni tašev in nemških teroristov škodo na svojem kulturnem in gospodarskem razvoju.
In isto je pri Slovencih. Slovenci se čutimo kot narod in se hočemo kot narod tudi razvijati. Pri tem pa se ne damo ovirati od nikogar in če t u d i p r i d e v znamen j u č r n o-ž o 1 t e zastave! Ce nam država ne da, kar imamo pravico od nje zahtevati in kar nam gre po božjih in človeških postavah., tedaj t u d i d r ž a v a n i m a p r a v i c e od nas zahtevati n i k a k e g a obzira. Čim prej so osvojimo teh neznosnih okov. tem boljše za nas! Radi zaslepljenosti in omejenosti in koristo-lovstva merodajnih faktorjev ne maramo poginiti!
To si naj bi zapisali i/vestni slovenski politiki za uho. a zapisali za uho tudi baronu Becku in drugim državnikom! Prepričan sem, da se potem vladna politika napram Slovencem korenito spremeni.
LISTEK.
Cez trnje do steče.
Povest. (Dalje.)
XVIII.
Naslednjega dne je Mirko pri obedu povedal novico, ki je vso iodo-vino Košanovih močno zinimala. V trgu je bil izvedel, da jo ininolo noć otekla davkarjeva žena s svojim ljubimcem, mladini trgovskim nastav-ijencem. Vsi >o poznali zalo. a gizdavo, veselo a kokot no davka rjevo ženo in zato so z napeto radovednostjo poslušali, kar jo vedel Mirko povedati.
»Ljudje so ze davno vedeli, da jo imela davkarjeva žena skrivno ljubezensko razmerje,« je pripovedoval Mirko, »a nihče ni hotel davkarju ničesar povedati. Prileten, častivreden mož je in nihče ni hotel, da bi se Žalosti] ali da bi bil morda celo povod kaki rodbinski tragediji. Vsled tega je moža beg njegove žene kar potrl in boje se celo, da bi si končal življenje, ko bi ga le en trenutek pustili samega.«
»Zaradi nezveste žene si pač še ni treba končati življenja,« je menil grof Rotta. »Ko bi bil jaz oženjen in |
Toda vrnimo se k dogodkom na graški univerzi!
Italijanski dijaki so v ponedeljek onemogočili različna predavanja na graški univerzi s tem, da so začeli hrupno demonstrirati. Poprej pa so izjavili, da ni njihova demonstracij a naperjena niti proti profesorjem niti proti kakemu delu graškega dijaštva, ampak samo proti vladi, ki jim ne tla laske univerze v Trstu. Radi tega se je univerza zaprla in predavanja so se odpovedala za dva dni. Senat graške univerze pa je z mrzlično naglico dal razglasiti, da najstrožje obsoja izgrede laškega dijaštva. To je storil tisti senat, ki je proti Nemcem popolnoma brez moči, popustljiv do >krajue meje. Saj je notorično, da se je več rektorjev že večkrat izjavilo, da bi za svojo osebo ugodili zahtevam nenemškega dijaštva, a se boje nemških buršev! In tako se dogaja neštetokrat, da odločuje na univerzi ne rektor in tudi ne akademični senat, ampak terorizem nemškega dijaštva, in sicer onega dela nemškega dijaštva, ki ga sicer nikdar ni videti na univerzitetnih tleh, ki pa ob takih prilikah paradira z nasekanimi glavami in sešitimi lici. Kakšne so potemtakem razmere na graški univerzi, si utegne.vsakdo sam misliti. In da tudi slovenskemu dijaštvu niso akademicna pota posuta z duhtečimi cvetkami, je pri znanem kulturnem stanju omenjenega dela nemškega dijaštva umljivo. In da slovensko oziroma slovansko dijaštvo sploh še prenaša tako zapostavijenje in zasramova-nje, je pripisovati samo prirojem mu hlapčevski ponižnosti in mirnosti, k r i v d a z a t o p a g r e ne malo n a rovaš tudi našim z a s t o p-n i ko m , ki nam vklub svojim taktičnim potezam in vklub velikemu vplivu še sedaj niso znali preskrbeti lastnega vseučilišča.
Kakor rečeno je senat graškega vseučilišča izrekel italijanskim dijakom grajo za njihov nastop. Ker pa še vklub temu ni bilo pričakovati miru, je dal nabiti na zaprta vseučilišč-na vrata razglas, da se predavanja v sredo nadaljujejo in da imajo vstop samo oni, ki se izkažejo z legitimacijo. Seveda na tak način bi Italijani ne dosegli svojega namena, namreč toliko časa onemogočevati predavanja, dokler jim vlada ne ugodi. Šlo se jim je torej za to, da preprečijo, da bi sploh kdo prišel na vseučilišč*1. Radi tega so se postirali v četrtek zjutraj pred univerzo in so pričakovali oboroženi s palicami in — da bi manj bolelo vsled eventuvalnih udarcev, —-s podložen i mi klobuki in ovitimi ro-
bi mi žena pobegnila, bi jo v tistem trenutku pozabil in ne bi niti z očesom trenil.«
Pavla se je skrivaj ozrla na svojega očeta. Vsi njeni živci so bili napeti, vse je v njej trepetalo v pričakovanju, kako mnenje izreče njen oče, zakaj vedela je, da se zdaj pokaže, kako mora postopati glede skriv nosti svoje mačehe.
»Rekel bi, da sodite prenaglo in prepovršno, gospod grof,« je menil Anton. »V gotovih slučajih bi bilo pač najboljše tako postopanje, kakor je priporočate Vi, a zgode se lahko slučaji, kjer bi bilo tako postopanje eisto nemogoče. Strinjam se z Vami, da ni vredno žalovati po nezvesti ženi, ki je dbegla svojemu možu. To stoji. A drugo je, kake posledice ima tak beg. Ce je mož osmešen, kakor na primer zdaj naš davkar, je po moji sod hi vendar njegova častna dolžnost, da si dobi zadoščenja, da kaznuje nezvesto ženo in njenega ljubimca. Ne zaradi tega, ker je pobegnila, marveč ker je njega osmešila in ponižala pred ljudmi. Ce si ne dobi zadoščenja, ostane smešen iti ponižan vse življenje in tega bi po moji sodbi ne mogel prenesti mož, ki ima v sebi kaj časti in ponosa.«
»Anton, ti pretiravaš,« je menila stara gospa, ki ji je bil ta pogovor skrajno neprijeten, ker ji je poklical v spomin tisti prizor, ko je Klvira v
kami prihoda nemških dijakov. Ti so namreč dan poprej izjavili, da nastopijo proti Italijanom, ker ne puste, da bi Italijani iskali na »nemški« univerzi, na kateri so le gostje, svojih pravic in zahtev. In ko so res prišli nemški študenti v kolonah, se je začel boj, v katerem je odteklo nekoliko prevroče krvi na obeh straneh. Pri tem se je zlasti lepo pokazalo viteštvo nemškega dijaštva, ki je po svoji znani navadi tolklo po že padlem in skoro onemoglem Italijančku, kar v taktu po pet ali še več skupaj!
Po boju so se Italijani odstranili in so pevajoč po ulicah odšli pred tehniko, kjer so tudi demonstrirali. Na univerzi pa so se duhovi pomirili in predavanja so se redno vršila. Seveda je bil vhod zastražen po univerzitetnih slugah in vsakdo se je moral ska-zati z legitimacijo. In ob ti priliki so se godili v memorandumu opisani dogodki.
Pa ne samo nemško dijaštvo se je obnašalo zelo izzivajoče proti ne-nemcem, ampak nič manj provokato-rično so nastopali tudi profesorji sami. Po svoji zagrizenosti dobro poznati nacijonalec prof. Puntschart je rekel vstopivši v sobo: »Današnje predavanje je samo provizorično, samo tla pokažemo, da se za demonstracije nenemških dijakov nič ne zmenimo. Heil!« In s »heil« je začel profesor svoje predavanje in to na akade-mičnih tleh, ki bi naj bila posvečena samo gojitvi vede in iskanju znanosti! Slovanski dijaki pa so morali požirati take neslanosti nemškega naci-jonalca! Slovanska kri je menda že zvodeuela, da ni zavrela pri tej priliki!
Pred tehniko so se vršile potem demonstracije. Nemško dijaštvo je začelo tudi tu napadati mirne Slovane in policija mu je sekundirala. Neki redar namreč je branil slovensko govoriti, češ, da je Gradec na nemških tleh! To je storil vklub temu, da nosi na kapi črke F. J. I., ki kažejo ime vladarja, pod katerim naj bi veljalo geslo: justicia regnorum fundamentom !
Spričo teh dejstev graško slovansko dijaštvo ne more molčati. Sklicali so se zastopniki vseh slovanskih društev in ti so sklenili: vročiti rektorju memorandum, obvestiti o položaju oba jugoslovanska parlamentarna kluba in jih prositi pomoči, sklicati javen shod, na katerem hočejo govoriti o žaljenju od strani nemškega dijaštva.
Memorandum so podpisali predsedniki petih akademičnih društev.
prekipevajoči razdraženosti priznala, da je nesrečna in da sovraži svojega moža in vso njegovo rodovino. Zle slutnje so se vsiljevale stari gospe in plaho so begali njeni pogledi od sina na sneho in nazaj. Da bi naredila pogovoru konec, je hitro rekla: »Sicer se mi pa zdi, da taki pogovori niso prav umestni v navzočnosti tako mladih ljudi, kakor sta Pavla in Mirko.«
»Zakaj ne?« je vprašal Anton. • Saj se suče pogovor vendar o dolžnostih, ki jih ima človek sam do sebe.« In obrni vši se h grofu Rotti je nadaljeval mirno: »Moje mnenje je, da mora vsak mož v vsakem slučaju varovati najprej svojo osebno čast. Osebno zadovoljstvo in osebna sreča sta sicer lepi stvari, a kako naj bo človek srečen in zadovoljen, če je omadeževana njegova časti Meni je to neumljivo.«
Odložil je vilice in nož, in pri-jemši Elviro za roko, je rekel s smehljajočo dobrovoljnost jo:
»Sicer me ni strah, da bi mi utekla, saj vem, kako svete so ti tvoje dolžnosti in kako popolni so tvoji nazori o osebni dostojnosti in časti, a če bi se meni zgodilo kaj takega, kakor davkarju, jaz vem, kaj bi storil. Ustrelil bi tebe, tvojega ljubimca in sebe. Hoditi po svetu kot prevaran zakonski mož. za katerim se še otroci posinehujejo, to bi bilo meni čisto nemogoče.«
Memorandum se glasi: Podpisani zastopniki akademičnih društev: »Tabor«, »Triglav«, »Zarja«, »Hrvatska«, »Srbadija« imajo čast izročiti Vaši magnificenei sledeči memorandum:
G r a d e c , 15. listopada 1907. Vaša magnificenca!
1. Ko so po včerajšnjih (14. XI. 1907) demonstracijah pred severnim vhodom v univerzitetno poslopje odšli italijanski dijaki, so zasedli nemški dijaki imenovani vhod in puščali na vseučilišče samo nemško dijaštvo. Pri tem se je dogajalo, da so univerzitetni sluge izročene jim legitimacije dajali v kontrolo nemškim dijakom. Zadnji so potem zahtevali od imejitelja legitimacije častno besedo, da je Nemec. Če je bil odgovor negativen, so ga zavrnili, češ, da delajo po naročilu Vaše inagnificence.
2. V nekaterih slučajih so nemški dijaki celo vprašali, če je dotični k član društva »Schulverein« oziroma »Siidmark«; če je zanikal, moral je plačati nemudoma 2 K za eno imenovanih društev, v nasprotnem slučaju so mu zabranili vhod na univerzo.
3. Zadnji čas, posebno pa včeraj so napravili nemški študenti univerzo za pravi trg, kjer so razpečavali nemške narodne koleke in drugi stvari v korist nemškim društvom nele med svojimi nemškimi tovariši, ampak so dostikrat na izivajoč način nadlegovali s tem tudi slovansko dijaštvo.
Dasiravno so slovanski akademiki prepričani, da Vaša magnifi-eenca ni nikdar dala naročila, ki so si ga nemški dijaki izmislili v slučaju 1., in da je to samo nesramna laž od strani nemškega dijaštva, vendar zahtevajo podpisani v imenu slovanskih akademikov od Vaše inagnificence zadoščenje na sledeči način:
a) Vaša magnif icenca blagovoli takoj uvesti preiskavo in eksempla-rično kaznovati malovestne sluge, kakor tudi nemške dijake, na katere pade prej omenjena krivda.
b) Vaša magnificenca blagovoli v veži na črni tabli dati izraza svojemu ogorčenju in ravno tam tudi javiti izid preiskave.
c) Vaša magnificenca blagovoli vsako razpečavanje, bodi si česar koli na akademičnih tleh strogo prepovedati.
V slučaju, da Vaša magnificenca ne more dati v tem oziru zadovoljive izjave, odklanjajo podpisani za se, za zastopana društva in za slovansko dijaštvo za vse eventualne neljube posledice vsako odgovornost.
Grof Rotta je nekoliko bled gledal pred se na krožnik, Elvira pa je morala napeti vso moč svoje volje, da ni izdala svojih čuvstev, ki so jo pri tej v šali izrečeni izjavi pretresali. Mirno, samozavestno in ponosno je sedel v tem trenutku njen prevarani mož nič zlega sluteč poleg nje in prvič jo je prešinilo nekaj, kar ji je bilo doslej neznano: spoštovanje pred tem možem, ki mu je osebna čast več kot življenje. Njenih naklepov in načrtov to seveda ni omajalo. Ko so se njeni pogledi srečali s pogledi grofa Rotte, sta se takoj umela, da dosežeta svoje namene in dospeta na svoj cilj samo preko trupla tega preprostega, a poštenega moža.
Pavla je nemo slonela na svojem sedežu. Izgledala je, kakor da je od nje odtekla vsa kri, kakor da ni pri zavesti. Svoje velike, smrtnoplahe oči je vpirala zdaj na očeta, zdaj na Elviro in na grofa Rotto. Niti misliti ni mogla, samo to ji je bilo jasno, da mora očeta rešiti in da mora storiti vse. kar je v njenih močeh, da prepreči razkritje tajnosti njegove žene in svoje mačehe.
V tej zavesti je šla Pavla popoldne, ko ni bilo nikogar doma, v sobo, kjer se je navadno mudila Klvira. Ta je bila vsled opoldanskih opomenj svojega moža še zelo razburjena. Začela se je bati, da bi njena tajnost prišla po kakem   nesrečnem slučaju
Slede podpisi zastopnikov gori imenovanih akademičnih društev.
Ta spomenica se je poslala tudi jugoslovanskemu in slovenskemu klubu. Od miših poslancev pričakujemo vsestranske pomoči. Povedo naj brezobzirno vladi, da se ne damo zasramo-vati in zapostavljati, ampak da hočemo tudi svoje pravice, če imamo dolžnosti. Mera je že polna! Ce enkrat vskipi, naj pazijo vsi. ki se frivolno igrajo z nami, da utegne tudi njih dostiči vroč curek.
Ob tej priliki se je zopet eklatantno pokazalo, da se nas smatra na nemških univerzah za brezpravne goste. In to ne le od strani nemškega dijaštva, ampak tudi c. kr. profesorji in akademični senat niso ni za las boljši od zagrizenih nemških nacio-nalcev. Pa saj ni čuda. Saj marsikateri profesor gleda samo na to, da se prikupi nemškemu terorističnemu dijaštvu in če tudi trdi pri tem pravičnost in nepristranost. Da. celo vedo postavljajo dostikrat v službo nemškim buršem.
Slovanski dijaki pa moramo vse to prenašati. Toda tudi tega jarma bo enkrat konec, tudi tega pekla se hočemo rešiti — in naj velja, kar hoče! Graški akademik.
Iz nagodbe odseka.
Dunaj, 14. novembra. Danes je razpravljal nagodbeni odsek v podrobni razpravi o tistem delu nagodbe, ki obsega državnopravne določbe, Zaradi teh določb so bili tudi v državnem zboru pri prvem branju ostre rekriminacije, češ, da se je v tozadevnih dogovorili obeh vlad zrahljalo razmerje med obema državnima polovicama. Zato je danes v odseku ministrski predsednik baron Beck obširno in zanimivo pojasnoval dejansko stanje teh državnopravnih določb. Nastopil je proti nazorom, da pomeni sedanja nagodba ločitev. Baronu Becku se zdi nemogoče, da bi dve državni polovici, ki sta navezana druga na drugo ter bili trdno zvezani 400 let, sedaj hipoma šli kar tako narazen. On zre zaupljivo v bodočnost, ker se z nagodbo ne misli na ločitev, temuč na ozdravljenje. — Končno se je ministrski predsednik bavil z včerajšnjimi slovenskimi govorniki ter jih naravnost smešil. Rekel je, da nagodba ni potica, ki bi se lahko pobrale rozine iz nje. Ako hočejo imeti gospodje rozine, morajo sprejeti tudi potico, ki jim bo prav dobro j teknila. Posl. Stolzl je izjavil, j v imenu nemških nacionalcev, da bo-i do glasovali za državnopravni del na-
mi dan še prodno je dosegla svoj cilj, še predno je njen zaveznik grof Rotta dobil v roke premoženje Pavle Koša-nove. V tej razburjenosti, ki se ni mogla premagovati, je pustila na strani vse ozire in je kar naravnost zajadrala proti svojemu cilju.
»Prišla si zaradi pisma, kaj ne,« je rekla, ko je vstopila Pavla v njeno sobo. »Čas je, da se porazumeva. Gre se za čast cele rodovine in z*ito se mi zdi, da je moja dolžnost, izročiti t«) pismo tvojemu očetu.«
Tega naznanila se Pavla ni nadejala. Presenetilo jo je in napravilo toliko večji vtisek, ker je bila Pavla še vsa poti v tiskom besed, ki jih je bil oče govoril pri obedu. Naglo je pristopila k Elviri in dvignila sklenjeni roki:
»Prosim Vas za Boga — nikar le očetu nikar — prosim Vas, bodite usmiljeni — to bi bilo grozno.«
Z zagonetnim usmevom, razode-vajočim kruti) srce, je poslušala Elvira to prošnjo,
»Te tvoje besede obsegajo popolno priznanje,« je rekla Klvira s trdim glasom, »te besede pričajo, da >i zašla v resnici na pot sramote. Da pa vidiš, kako sem dobra in velikodušna, ti bom pomagala iz nesreče in ti lx>m vse prizanesla, kar si mi storila. Moj bratranec grof Rotta te ljubi in te hoče zasnubiti. Sprejmi ga ...«
Pavla se je vzravnala. Ves njen
godbe. — Posl. dr. K r a m a r je pozival vlado, naj odpor Madžarov od pravi z največjo odločnostjo.
Novi poljski minister in kvotna deputacija.
Dunaj, 14. novembra. Imenovanje bivšega načelnika poljskega kluba viteza A b r a h a ui o v i c z a za poljskega ministra-rojaka je dognana stvar, vendar se imenovanje razglasi šele po seji kvotne deputacije, ki bo prihodnji ponedeljek. Ta seja bo odločilna glede kvotnega razmerja. Ako bi se njegovo imenovanje za ministra poprej razglasilo, moral bi odložiti mandat v kvotni deputaciji, in manjkalo bi naenkrat dveh Članov, Fiedlerja in Abrahamovieza.
Italijansko vseučiliščno vprašanje.
Milan, 14. novembra. Po prvih italijanskih demonstraeijah na dunajskem in graškem vseučilišču je bil dunajski dopisnik časopisa »Cor-riere della sera« pri ministrskem predsedniku baronu Beeku ter ga prosil v interesu pomirjen j a javnega mnenja za izjavo, kako misli avstrijska vlada o italijanskem vseučilišč-neni vprašanju. Vsled naroČila barona Becka je sprejel dopisnika neki višji uradnik v ministrskem predsedstvu, ki je rekel, da vlada uvideva slabi položaj italijanskih dijakov, zato hoče priznati veljavnost na italijanskih vseučiliščih položenih izpitov. To vprašanje pa ni mogoče urediti od danes do jutri. Nad dobro voljo vlade v tem ozira ne sme nihče dvomiti. Dogodki na vseučiliščih na Dunaju in v Gradcu ne bodo stvari pospešili. Vlada le čaka. da se izreče o tem kompetentna izpraševalna komisija. Iz govora je dopisnik razvidel, da vladi sploh ni resno na tem, da bi priznala takim izpitom veljavnost v Avstriji. Na glavno zahtevo Italijanov, da bi se ustanovilo v Trstu italijansko vseučilišče, pa vlada sploh niti ne misli več.
Dunaj, 14. novembra. Italijanski poslanci vseh treh strank so imeli skupno posvetovanje ter so popolnoma edini gletle zahteve, naj se v Italiji položeni izpiti priznajo v Avstriji ter se naj zopet ustanovi italijanska pravna fakulteta.
Reforma tiskovnega zakona.
D u n a j , 14. novembra. Poslanec dr. S v 1 v e s t e r je rekel o nameravani reformi tiskovnega zakona, da je njegova predloga bistveno drugačna, kakor pa tista, ki jo je predložil svoječasno dr. Korber. Najvažnejše vprašanje, ki je ostalo še nerešeno, je glede kompetenee pri razžaljen j u napram državnim funcionar-jem. Pravosodno ministrstvo se je odločno uprlo tozadevnim spremembam tiskovnega odseka v prejšnjem parlamentu tor zahtevalo, naj se razžaljen j a časti take vrste prepuste senatu ali pa novoustanovljenemu sodišču. Posl. dr. Svlvester pa zahteva v svojem načrtu, naj se obdrži porotno sodišče. Zato se tiskovni odsek obrne na justičnega ministra, da izve za njegovo mnenje, kako stališče misli zavzeti glede porotnih sodišč. Ako justično ministrstvo ne bo nasprotovalo določbi o kompetenčnosti, se bo tiskovni zakon v odseku hitro dognal.
[Deželni zbor za Bosno in Hercegovino.
Dunaj, 14. novembra. Skupni finančni minister baron B u r i a n je
ponos se je uprl tej zahtevi njene mačehe.
»Nikdar — nikdar in za nobeno ceno na svetu,« je  vzkliknila Pavla.
»Nikar takih ošabnih besedi, kadar skrbim za svojo srečo,« je ostro siknila Elvira. »Povem ti zadnjikrat: to pismo izročim tvojem uočetu, če se ne ukloniš moji volji.«
»Nikdar — ali ne razumete — nikdar,« je odgovorila Pavla z vso odločnostjo.»Z menoj ne bodete delali kupčij.«
Toda Elvira ni mislila odnehati. Prepričana je bila, da zmaga. Imela je o sebi, o svoji volji in o svoji spretnosti tako dobro mnenje, da je niso nikdar obšli dvomi o končnem uspehu njenih prizadevanj.
»Le prihrani si take in enake besede,« je zavrnila Pavlo. »Poznaš me in veš, da sem dobra in plemenita, a da ima pri meni vse svoje meje. Vem pa tudi, da je treba človeku pustiti nekaj časa, da se sprijazni s kako mislijo. Moj bratranec ti je še tuj — dam ti torej osem dni časa, da si premisliš.«
»Ali je to v resnici Vaša zadnja beseda t« »Da.«
»Potem poslušajte tudi mojo zadnjo besedo: Jaz ne bom nikdar žena Vašega bratranca, nikdar.«
Predno je mogla Elvira še kaj reči, je Pavla že odšla.
(Dalj« prihodnji«.)
povodom avdijence dne 9. t. m. poročal o svojem inšpekcijskem potovanju po Bosni in Hercegovini. Pri tem je prišel govor tudi na ustanovitev deželnega zbora za Bosno in Hercegovino. Priprave za ustanovitev takega deželnega zbora so v najboljšem tiru. Že v najkrajšem času se skliče konferenca vseh stanov Bosne in Hercegovine, da se posvetujejo o ustanovitvi deželnega zbora.
Vihar v ogrsko - hrvaškem državnem zboru, i
Budimpešta, 14. novembra. Iz hrvaške obstrukeije se je razvil očiten boj. Tako viharne seje, kakor je bila današnja, se ne spominjajo najstarejši poslanci. Vihar je izzval podpredsednik N a v a y , ki je vsekakor dogovorno s celokupnim predsedstvom in vlado odtegoval hrvaškim poslancem besedo, preden so sploh začeli govoriti. Ko so Hrvatje takoj spoznali namen, zdrobiti na ta naein obstrukeijo, prevzelo jih je opravičeno ogorčenje. Tudi zapisnikarju dr. Popovieu, ki je sedel poleg predsednika, je bik) preveč tolikega terorizma. Z glasnim protestom je zapustil svoje mesto ter se pridružil svojim hrvaškim tovarišem. Med nepopisnim viharjem je naznanil predsednik, da izroči poslance dr. V i n k o v i e a, Bu-disav ljevica, Banjanina in dr. Popovi č a imunitetnemu odseku, češ, da so grozili predsedstvu.
— Predsednik imunitetnega odseka je takoj med sejo povabil imenovane hrvaške poslance, čemur so se Hrvatje odločno uprli, češ, da morajo vršiti svojo dolžnost v zbornici. Imunitetni odsek se je moral udati ter jim je poslal nova povabila za popoldne. Brez-dvomno izključijo vse štiri iz več sej. Na ta način se upajo znebiti hrvaške obstrukeije. Boj je prispel do vrhunca in odločitev mora pasti v par dneh. Ko se je vsled viharja prekinjena seja zopet otvorila, je izjavil poslanec dr. Dušan Popovič, da sploh odloži mesto zapisnikarja. — Večina je sklenila, da se za dobo razpravljanja o avtonomnem carinskem tarifu seje podaljšajo za eno uro.
Bolgarija in Macedonija.
Sofija, 14. novembra. Stain-bulovistiškim poslancem sobranja se je posrečilo spraviti v adreso na pre-stolni govor svoje nezadovoljstvo z uspehi macedoiiskih reform in želje, naj bi Bolgarija v Macedoniji direktno posredovala. Knez je dal po S t a n c i o v u izjaviti, da pod takimi pogoji ne more sprejeti deputacije, ki bi mu prinesla ta odgovor. Vsa politična javnost z napetostjo pričakuje, kako se bo razvil ta konflikt. Zatrjuje se, da si hočejo Stambulovi-sti s takimi manevri priskrbeti lep odhod, ker vidijo, da se bliža konec njihovi vladni moči.
Carigrad, 14. novembra. Turška vlada je razposlala svojim poslaništvom okrožnico, v kateri se pritožuje, da bolgarske čete sedaj napadajo mohamedance in turške vojake, da bi izzvali represalije. V okrožnici se zahteva, naj velesile store primerne korake v Sofiji.
Otvoritev ruske dume.
Petrograd, 14. novembra. Danes se je otvorila v Ta vriski palači tretja državna duma. Carja ni bilo blizu, ker je dvorna stranka sklenila, da se car ne pokaže dumi. dokler se položaj v njej popolnoma ne razjasni. Nove poslance je pozdravil metropolit Antonij, ki jih je pozival, naj delujejo v neločljivosti z \olikim carjem za splošni blagor ljudstva. Po slovesni maši so zahtevali poslanci, da se je morala trikrat zapored peti carska himna. V dumi je pozdravil poslance v carjevem imenu tajni svetnik G o 1 u b e v. Vsi ministri in poslanci so poslušali govor stoje, nakar so viharno klicali »slava« carju.
— Za predsednika je bil izvoljen otkobrist H o m j a k o v ,, ki je s patri jot ičnim govorom pozdravi] dnino. Prihodnja seja more biti šele potem, ko bo car sprejel novega predsednika.
Dnevne vesti
V Ljubljani 15. novembra.
— Poslanec dr. Ploj v nagodbe-nem odseku. V našem tozadevnem včerajšnjem poročilu je izjava poslanca dr. Ploj a v nagodbenem odseku vsled napačno postavljene pike lahko dvoumna. Stavek bi se moral glasiti: Posl. dr. Ploj je polemiziral proti opazki posl. Šukljeta, da bo zveza Jugoslovanov v prvi vrsti zaradi belokranjske železnice glasovala za nagodbo. Govornik je opozarjal, da bodo dalmatinski poslanci, dasi se jim z zgradbo dalmatinske železnice izpolni dolgo gojena želja, vendarle glasovali proti nagodbi z ozirom na to, da v sedanjem trenotku, ko bijejo njihovi bratje onstran Litve obupen boj za svoje zajamčene pravice v ogrskem državnem zboru, kaka železnica ne more biti pravo zadoščenje.
— Zvezo svojih telovadnih odsekov so ustanovili klerikalci preteklo nedeljo v »Unionu«. Čudno se sprva zdi človeku, da so se klerikalci zdaj tako zavzeli za telovadbo, dočim so še do pred kratkim bili najhujši nasprotniki njeni! No,omenjena ustanovitev nam razjasni to uganjko. Tukaj sejeudrihalopoSokolu od vseh strani in tudi poslanec P o v -š e je zinil nekaj o njem, a takega, da si »Slovenec« ni upal zapisati, kajti v dotičnem poročilu je v Povšetovem pozdravnem govoru nekaj izpuščenega, prav ko je govornik omenil Sokol-stvo. Trdilo se je nadalje, da so Sokoli »zalezli v ljudstvu sovražen, od ljudstva zaničevan liberalizem«, da so »p okvarili sokolsko idejo s tem, d a s o se u s u ž n j i 1 i politični stranki, ki je narodu (!) tuja (!) in sovražna« (!) zato pa »da jih je zadela obsodba narodova.« Da so te besede deloma laži, deloma pa katoliške želje, ve vsak, kdor je o stvari natančno poučen. Imenovane trditve je govoril dr. L o v r o Pogačnik, ki je bil potem tudi izvoljen za predsednika zveze. Ne bo napačno, da pogledamo tega gosjmda natančnejše, zlasti ker se vidi, da od dna srca sovraži Sokole in ker jim očita, da so pokvarili (!) sokolsko idejo s tem, da so se usužnjili (!) politični stranki. Predsednik zveze klerikalnih telovadnih društev dr. P o g a č n i k j e billani!2 0. julija med prvini i klerikalnimi r a z g r a č i in pretepači, ki so divjali pred »M e s t n i m d o m o m« i n pote m v d v o r a n i tega poslopja na shodu narodno-napredne stranke toliko ča-sa, dokler ni bil shod predčasno zaključe n. Vsa čast! Pogačnik ima potemtakem posebno pravico govoriti o kom, da se je usužnjil politični stranki! Sokol ni bil in ni nobeno strankarsko telovadno društvo, zato ima v njem prostora vsak Slovenec in Slovan. Kako so pa klerikalni telovadni odseki strankarski, dokazuje, da je na nedeljskem shodu sklenilo, da se zvezno pred -sedništvo pokloni škofu Jegliču i n ga zagotovi vdanosti mladine, ki se zbira v njih vrstah. Kaj ima škof opraviti s telovadbo? Ali je vera predpogoj vaše telovadbe? Da telovadcem, ki bodo telovadili na takozvani »katoliški podlagi«, ne bo telovadba glavni cilj, je razvidno iz tega, da se je sklenilo na shodu marsikaj, kar s telovadbo nima ničesar opraviti. Tako n. pr. so sklenili, da člani šentviškega telovadnega odseka ne smejo naduči-telju Z i r o v n i k u izkazovati j) r a v nobene časti več brezoziranato,dajebil Žirova i k kdaj njih učitelj. To zato, ker je Žirovnik naprednjak! Krasna morala! Naj se uvede povsod, kjer imajo napredne učitelje! Nadutim kaplanom se pa morajo lizati roke! Protestiralo se je, da je pri klerikalnih zavodih nameščen kak nekle-rikalec. Samo klerikalci smejo biti nastavljeni! Iz vsega tega se vidi, da so klerikalni telovadni odseki pristna klerikalna bojna društva, naperjena proti naprednim idejam. Slovenstvo in Slovanstvo se nikjer ne povdarja pri njih, ampak le vera, vera in vera! Ali je zato treba biti v telovadnem društvu, da si ohraniš vero? Da so ti odseki naperjeni pred vsem proti Sokolu, je razvidno iz tega, da se klerikalci na vse načine trudijo, da binajboljšeso-kolske telovadce spravili v svoje odseke. Ker pa pri nas velja geslo: »Kdor je Sokol, ostane Sokol!« imajo klerikalci tako malo sreče pri tem. da bodo ta trud morali opustiti, saj je čisto brezuspešen.
— Demšar na agitaciji. Pod tem naslovom smo priobčili v včerajšnji številki notico, da je klerikalni poslanec Fr. Demšar v ponedeljek popival v neki gostilni na Rimski cesti. Ker nočemo nikomur delati krivice, če je tudi naš nasprotnik, kon-štntujemn sedaj, ko smo se natančneje informirali o stvari, da Denisa r j a v o b e e ni bilo v doti-č n i k r č m i in da torej tudi ni mogel biti udeležen pri dogodkih, ki so se doigrali v oni gostilni. S tem seveda odpadejo tudi vse naše konkluzije glede Demšarja. Naš informator je Demšarja zamenjal s klerikalnim deželnim poslancem Drobničem, kar omenjamo resnici na ljubo!
— Nepotrebno ogorčenje. Strašno se je zrepenčil katehet Oswald radi moje notice v »Slov. Narodu« »Dobro mu je povedala« med idrijskimi novicami v sobotnem »Slovencu«. Najprvo je prinesel v 6. dekliški razred »Slovenski Narod« in tu prečital dotično notico ter pri tem dal duška vsej svoji jezi, kakor le to more samo c. kr. katehet Oswald. Uboge učenke! Pa to mu ni zadoščalo! Treba je bilo tudi v idrijskih novicah primerno odgovoriti »Barabski napadi na kateheta Osvvalda se nadaljujejo«. Kako se to lepo sliši! V dno duše se zasmili idrijskemu prebivalstvu ubo-
gi Osvvald, ki ga liberalci barabsko preganjajo — po nedolžnem seveda. In kaj sem zapisal v svoji notici. Da je katehet Oswald skrajno sirov in v svoji strankarski zlobi zliva svojo jezo tudi nad nedolžnimi učenci 4n učenkami naprednih staršev. To je vendar v Idriji obče znano. V podkrepi j en je sem podal govorico, ki se je širila v Idriji in katero sem mimogrede slišal tudi jaz, kako je neka učenka odgovorila Oswaldu, ker jih je zmerjal z »a f n a m i«. Oswald v odgovoru piše mnogo o lažeh, a tega si vendar ne upa tajiti, da ni učenk zmerjat z »afnami«, in to svojo trditev tudi vzdržujem. Ce ne moreni vzdržati tudi odgovora učenke, mi je to prav žal, ker bi bil zelo dobra lekcija katehetu Osvvaldu. Hudo je toraj o-gorčen Oswald, ker se mu je očitalo, da daje svojim učenkam tako lepe priimke, kakor je »afne«. Prav po nepotrebnem. Kdo pa je že zmerjal učenke s smrdljivim gnojem, cigankami in drugimi takimi lepimi epiteti, ki so neizčrpni v Oswaldovi zakladnici. Pred kratkim je pravil hudomušni katehet Oswald v prvem dekliškem razredu, da bo neko učenko »p rivezalsšpago na strop in ji bo s cvirnom zašil ust a«. Registru jem to najnovejšo Os\vahlovo cvetko le med neslanosti, katere bi se morale prizanašati učenkam prvega razreda. Osvvaldu toraj ni treba hiti ogorčenemu, če se mu očita sirovost in strankarsko postopanje v šoli. Ce pa bi se vendar še nadalje čutil c. kr. katehet Osvvald ogorčenega, pripravljen sem postreči še -drugim gradivom.        d. Novak.
— Lažejo naprej. Pod tem naslovom odgovarja v idrijskih novicah katehet Oswald na našo notico Klerikalno delo. Kadar so klerikalci v zadregi z odgovorom, tedaj pa za-brenče, lažejo in pišejo o nesramnih, naj nesramne jših dopisnikih. In kar je še posebno značilno, piše to c. kr. katehet Oswald, ki se mu je že neštetokrat dokazalo najgrše laži. To je res prav katehetsko delo, očitati drugem laž, a obenem sam prav grdo lagati. Pisali smo, da se nihče od povabljencev ni udeležil posvetovanja, in to je bilo vendar res. Kje je torej laž! In ta izgovor: »mislili smo, da je navadna občinska seja.« Vabilo pa se je določno glasilo »k posvetovanju v zadevi mesnih cen« in sta se Kavčič in Svetličič lastnoročno podpisala na to vabilo. Da bi ne znala brati, dvomimo! Sta torej morala vedeti, h kakemu posvetovanju se vabita. Popolnoma opravičeni bi bili trditi, da se s tem izgovorom vsi skupaj lažejo. Osvvald naj tudi pove, ali je bilLeo-pold Lapajne na shodu 13. oktobra, ko se je sklepala dotična peticija. Pri seji svetovalcev je rekel, da ni bil. S svojo notico smo hoteli označiti le klerikalno delo, ki ni drugega ko prazno kričanje, na resno izvršitev stvari pa se ne misli. To smo vendar v danem slučaju dokazali s tem, da so poslali k posvetovanju v stvari popolnoma nepoučenega L. Lapajneta. Z neutemeljenim oči tati jem laži pa tega niste ovrgli.
— Vodstvo deželne bolnice v Ljubljani je deželni odbor kranjski poveril primariju gosp. dr. Šlaj-m e r j u.
— Iz finančne službe. Davčna upravitelja Josi]) B ruma t in Fran Rosic sta imenovana za višja davčna upravitelja za področje finančnega ravnateljstva v Trstu.
— Šolske vesti. Nerazdeljeni šolski pouk se upelje v vseh razredih »loške ljudsko šole in v t2. in 3. razredu dekliške šole v Ribnici. — Nnd-učitelj g. Josip Se d lak v Loškem potoka je dobil zaradi bolezni dopust, na njegovo mesto pa pride kot su-plentinja absolvirana učiteljska kan-didatinja gdč. Ljudmila Kovač.
Krščansko ljubezen kaže visoko-oastiti mestni župnik I. R. v K. Pred nekoliko časom ga je prišla obiskat njegova svakinja s svojim sinom. Ko prideta v župnišče, jima služkinja veli, da župnika ni doma, kar potrdi tudi njegova 84 let stara mati in reče, da »gospoda« ne bo pred 10. uro zvečer domov. Ko se pa ta Borodnica z njegovo materjo razgovarja, pride zopet služkinja in ji veli, da naj gre k župniku, ki je ravno prišel. Ali ko se hoče svakinja podati v njegovo soho, ji stisne služkinja v roko vizitni-co, kjer je bilo napisano: »Ich be-greife nicht die Frechheit unange-meldet in mein Haus zu komnien. Bit-te sel bes zu verlassen, sonst niussto ich Mittel anvvenden. Dies zur ferne-ren Darnachhaltung. Ich babe nie-mand gegenuber eine Verpflichtung. I. N. R.« V tem je pa ta blagi dušni pastir pobegnil in se skril na pokopališče. Ali se je župnik sramoval svoje svakinje, ki je po njegovem lahko-mišljenem bratu v nesrečo prišla, ali se je bal njenih ostrih besed?
Novomeško ženstvo pri delu. Piše se nam iz Novega mesta: Pri mladini začnimo! Koliko stori naša inteligenca, posebno po malih mestih, za vzgojo naše učeče se mladine, nam je znano iz zanimivih predsodkov, ki se slišijo tuintam po naših malih me-
stih. Naša javnost se zelo zanima za srednješolsko vprašanje, a ne toliko za srednješolsko mladino .samo. Najdejo se še dobrotniki, ki žrtvujejo nekaj kron za hrano revnemu dijaku, da ne gine lakoto. Dabi pa poskrbeli, kako ta od njih podpirani dijak duševno napreduje, za to pač nimajo časa. Kaj časa!   Tudi smisla nimajo.
zahtevamo mnogo, ako pripisujemo inteligenci tudi skrb za obnašanje dijakov. Najlepšo priliko, da so dijak nauči lepega vedenja, nudimo mu s tom, da mu omogočimo pristop v družbo, da ga sprejmemo no kot človeka nižje vrste, s katerim se ne utegnemo ukvarjati, ampak kot sebi enakega. Tako lahko vplivamo v vsakem oziru blažilno in vzgojevalno mi dušo naših mladih, od katerih upamo boljše prihodnjosti. Kot bodri len zgled naj služijo narodne dame v Novem mestu. Z velikim zanimanjem sem motril krasno prirejeni dijaški plesni venček, katerega so priredile zavedne novomeške dame mladim, veselim plesalcem v soboto zvečer 9. t. m. ob sklepu plesnih vaj. Da se lete zavedajo v polni meri svoje narodne dolžnosti, so pokazale že s svojo mnogobrojno udeleži>o. Cela prireditev je lepo uspela. Mnogo je pripomogel k celi harmoniji lepega večera pač bogato obloženi buffet, dar novomeških dani. Da je bilo to i mlademu svetu ]>o godu, ni treba poudarjati. Tudi »Ciril in Metodova družba« je bila deležna plesnega venčka z zneskom 5 kron. K.
Kletarski tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo po-primejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pridelavati dobro, okusno in stanovitno vino in z njim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico.' Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo* Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstva, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bo-huslav Skalickv pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletar-skih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev udeležiti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 2o. novembra t. 1. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno, in sicer vsaj en teden pred pričetkom tečaja, pismenim potom obveščen.
Strokovno društvo tehničnih državnih uslužbencev eraričnega rudnika v Idriji je imelo v nedeljo, dne 10. novembra svoj ustanovni zbor. Predsednik pripravljalnega odbora g. Josip Oblak je s primernim nagovorom otvori] shod. Prečital -e je odlok okrajnega glavarstva v Logatcu, ki naznanja, da je deželna vlada potrdila društvena pravila. Določila se je vstopnina na 1 K in mesečnimi na 50 vinarjev, ki se pa po potrebi zviša ali zniža. Vpisalo se je takoj 29 članov. Izvoljena sta v predsodništ v o gg. Franc Sinkov e c , predsednik. Josip Oblak, podpredsednik. Odborniki so gg.: Leopold T r o h a , Iv. F er j a n č i č . Fil. S v e t i c , Fran Božič, Val. Vidmar in Viktor L a pa j ne. Preglednika sta gg. Jos. M o d r i j a n in Fr. P o d o b n i k. (I. Josip Oblak ji' stavil za izboljšanje gmotnega stanja rudniških pašnikov resolucijo slično oni, ki je bila spre jeta od delegatov zbranih iz celo A v strije na glavni skupščini, ki se je vršila dne 14. in IT), septembra t. 1. na Dunaju. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, se odda potom rudniške direkcije na poljedelsko ministrstvo. Izroči se pa tudi drž. poslan Osma gg. Ivanu Hribarju in Jos. (bo stinčarju. Obenem se izreče društvo solidarno v vseh točkah sprejetih na glavni skupščini državnih slug na Dunaju. Društvo pristopi kot član »I. Staatsdienervereinu« na Dunaju, obenem si naroči sedem istisov stro
kovnega lista »Staatsdienor-. Končno se izreče na predlog g. Josipa Se ljaka predsedniku pripravljalnega odbora g. Jos. Oblaku zahvala za njegov trud in skrb pri ustanov it v i društva. Novoizvoljeni odbor je sprejel težko nalogo, ki je bode moral izvrše-1 vati v prilog in korist društvenih članov. Oni gg. kolegi, ki pa dosedaj še niso pristopili društvu, naj store to prej ko mogoče, zakaj le potom združenja se je nadejati dobrih uspehov.
Ii gledališko pisarno. Noooj
(par) se vprisori drugič Grouaodova velika opera „Romeo in Julija , v kateri nastopi vse operno oso bje. —
Za nedeljo popoldne se pripravlja kot ljudska igra po znižanih ceu ali nN a pustem otoku", igrokaz v šestih slikah, spisala Jules Verne in R. d'Ennery. Pri predstavi sodelujeta vojaška godba in ves operni zbor. G-ospica Škrdlikova in gospod Vaverka izvajata več pevskih in plesnih točk. — V nedeljo zvečer se vprizori izvirna noviteta „Za pravdo in srce", tragedija vpetih dejanjih, spisal Anton Medved, koje dejanje je zajeto iz časov kme-tiških vojsk. Giavne vloge so v rokah dam: Borštnikove in Danilove ter gospodov : Dragutinovi ć a, H a a s e n a , Nučiča, Toplaka, Danila, Bu&Šeka in P o vneta.
Naši šolski dražbi v preudarek ! Takozvani Cirilo-Metodski zidarji v Zagrebu so kupih kinematograf in bodo prirejali predstave izkliučno na korist hrvaške „Družbe sv. ^Cirila in Metoda". Ta kinematograf se Otvori prihodnjo nedeljo in bo vir bogatih dohodkov hrvaški šolski družbi. V Ljubljani je naprodaj Eovškov kinematograf. Morda bi kazalo, da bi ga nakupila naša „Družba sv. Cirila in Metoda" ter si s tem otvorila nov vir stalnih dohodkov? Ako bi to iz kakršnihkoli ozirov ne kazalo, naj bi se družbino vodstvo potrudilo izposlovati pri kinematografskih podjetjih, da bi se vsaj en dan v meseou prirejevale predstave na korist „Družbe sv. Cirila in Metoda"!
Družbi sv. Cirila in Metoda v
Izubijani poslal je g. O t m ar Golob, not kandidat v Kozjem in sicer 1. od kozjanskih narodnjakih nabrani narodni davek za mesec november 1907 14 K 40 v in 2. prilikom zborovanja naprednega učiteljstva iz kozjanskega okraja nabrani znesek 12 K 40 v. Slava rodoljubom!
Društvo slovenskih profesorjev" se krepko razvija. V Gorici se snuje podružnica v smislu društvenih pravil; prihodnji teden bo nje prvi shod. To soboto pa se profesorji iz Ljubljane in Kranja zbero na prijateljski   sestanek v Kranju.
Častna diploma in svetinja,
ki jih je dobil klub slovenskih umetnikov „Savau za svojo udeležbo na avstrijski razstavi v Londonu, ste razstavljeni v izložbenem oknu knjigarne L. Schwentner v Prešernovih ulicah
Umrla je včeraj gospa Min k a Tominskova, rojena Svefcek, po daljši, mučni bolezni v cvetu mladosti. Pokojnica, soproga g notarskega kandidata Zvonimira Tominška v Kozjem, je bila iz znane ljubljanske narodne obitelji Svetkove. Pogreb bo jutri ob pol 4 popoldne. Blag ji spomin !
Trubarjev doprsni kip je modeliral kipar Svitoslav Peruzzi. Te dni ga vlije v mavec in ga razstavi v izložbenem oknu pri Schwent nerju Kip je modeliran v čeznaravni velikosti. Kakor Čujemo, je kip krasno umetniško delo, ki bo v čast mlademu, nadarjenemu mojstru.
V kratkem izidejo v založništvu trgovca Jerneja Bahovoa tu, slike slovstvenikov: Gregorčiča, Jurčiča, Levstika in Prešerna, v velikosti 40: 50 cm.
Redek jubilej je praznoval pred-včerajsDjim g. Franoe Gajžlar, kletar znane ljubljanske vinske trgovine „Pri belem volku". Minilo je namreč trideset let, odkar služi zvesto in pridno omenjeni tvrdki. Gosp. L e n Č e ga je tem povodom odlikoval z znatnim darilom v gotovini. Na mnoga leta !
Ustanovni shod „Podpornega pogrebnega društva c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev" v Ljubljani je bil v nedeljo, dne 10. t. m. ob mnogobrojni udeležbi Shod je otvoril predsednik krajne skupine c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev ia je pozdravil gg. tovariše, ki so se tako polnoštevilno udeležili ustanovnega zborovanja. Nato je pojasnjeval pomen in korist nameravanega društva ter prebral društvena pravila. V odbor so bili izvoljeni tile gospodje: Predsednik: Iv. Košenina, njegov namestnik: Franc Zajec, zapisnikar: Iv. Schischegg, njegov namestnik: Fran Zupan, blagajnik: Ivan Jenko, njegov namestnik: Aut. Valentin, preglednik: Avg HeuflM, njegov namestik: Ant. Šega, odborniki: Mat Bužan, Fr. Kristan, Franc Gutane, Jak. Bezlaj, Fran Kosmač in Ant. Ravnikar. Novoizvoljeni predsednik se je nato zahvalil za izkazano mu naklonjenost, želel, da bi društvo uspevalo in da bi si pridobilo simpatij tudi od strani onih tovarišev, ki Še niso člani. Društvu je pristopilo že 55 članov.
MlOkO v LJubljani. P o draženje mleka se vrši v Ljubljani počasi in po gotovem načrtu, to pa samo od posavskih mlekaric. Mlekarica ti začne nositi tako mleko, da je pol vode Vmes, včasih še kaj drugega in ko se pritožiš, ti odpove. Ko iščeš drugo miekarico, ti vsaka zahteva po 2 kr. več za liter, za staro ceno ga ne da nobena, dočim se na trgu prodaja po 16 v liter. Spričo temu je želeti, n a j
se na vsaki mitnici kontrolira, kakšno mleko se vozi v Ljubljano. Kjer najdejo primešano vodo, naj nastopajo brezobzirno! Ljubljančani plačajo vsako reč pošteno, hočejo pa imeti tudi poštena živila.
Promet z znamkami na državnih Železnicah. Z veljavnostjo od 1. novembra 1907 naprej razširi se odpravljanje brzovoznih nakladkov v naivečji teži 20 kg, z vporabo plačilnih znamk (promet z z n a m č n i m i nakladki) sedaj tudi na črte v državnem obratu nahajajočih ne krajevnih železnio, iz-vzemši one, ki nimajo nobene neposredne zveze z glavnimi Črtami drž železniške mreže. Od omenjenega dneva naprej uvrstile se bodo v tukajšnjem ravnateljskom okrožju črte Trst-Po-reč, Gorioa-Ajdovščina in dolenjske železnice v ta promet, in sicer na ta način, da se odpravljanje znamskih nakladkov more vršiti v prometa od postaj dotičnih krajevnih železnic medsebojno in tudi v prometu s postajami izključujočih glavnih Črt c. kr. državnoželez-niške mreže, oziroma s postajami kake druge krajevne železnice. Natančniša pojasnila dajejo postaje in razobeŠeni lepaki. Razpošiljajoče občinstvo se pri tej priliki vabi, da je uporaba plačilnih znamk vsled enostavne manipulacije za pošiljatelja posebne koristi in se jih v njihov lastni prid pozivlje, da se kar največkrat mogoče tega odpravljalnega načina poslužujejo.
Zdravniško službo v tratskem
zdravstvenem okrožju je začel ta mesec začasno opravljati g. dr Karel ZakrajŠek v Škofji Loki Prihhjal bo po enkrat na teden zdravit, in sicer bo dopoldne ostajal v Poljanah za občini Poljane in Javorje, popoldne pa na Trati za občini Trato in Oslico. Tako je odredil deželni odbor, ker nikakor ni mogel dobiti stalnega zdravnika za te kraje.
Kamniški vlak je povozil pri
km 47 8 delavca Luko T o m i s a iz Lukovice. Odtrgal mu je desno roko. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico.
Pred upravnim sodiščem bo
22. novembra javna razprava o tožbi okr. bolniške blagajne v Kranju proti ministrstvu notranjih zadev zaradi povračila oskrbovalnih stroškov, zavarovalnih doneskov in povračila bol-niščničnih oskrbovalnih stroškov. Zadnje tožbe so tri.
Lepa lesen mora vladati še po Gorenjskem. Ljubezniva gdč. naročnica našega lista nam je z Bleda poslala krasnega hrošča tesarja, ki ga je vjela včeraj na blejskem polja.
Stavka učiteljisnikov v Mariboru. Včerai dopoldne so dijaki 3. letnika na učiteljišču v Mariboru stopili v stavko, ki je naperjena proti vadniškemu učitelju Gabri j elu M a j c n u. Majcen bi moral imeti v tem razredu pouk od osmih do devetih. Ko je ob osmih prišel v učno sobo, jo je našel prazno; vsi dijaki — Slovenci in Nemci — so izostali od pouka. Ob devetih je ves letnik zopet prišel v šolo k uri prof. Ko-privnika. Majcen je stal ob vhodu v učno sobo in razburjeno spraševal dijake: rZa božjo voljo, zakaj pa danes niste prišli?" Nobeden od dijakov mu ni dal na to vpiasanje od govora, vsi so molče korakali mimo njega v učno sobo. Na to je prišel v razred ravnatelj dr. Schreiner ter skušal pomirjevalno vplivati na dijake in jih pregovoriti, naj bi zopet zahajali k Majcnovim uram. Vse prigovarjanje je bilo brezuspešno, dijaki so kategorično izjavili, da pod nobenim pogojem ne bodo zahajali k pouku, ki bi ga imel Gabrijel Majcen. D jaki se pritožujejo, da je Majcen ž njimi postopal skrajno surovo, jih psoval ter jih krivično klasificiral. Pri zgodovinskem pouku se je baje trudil predavati zgodovino v docela klerikalnem duhu in vcepiti gojencem klerikalno mišljenje. Takisto je baje tudi njegov pouk v slovenščini in nemščini pod vsako kritiko. Dijaki zahtevajo, naj se pouk v nemščini, slovenščini in zgodovini poveri akademik n o izobraženemu profesorju, pri katerem se bodo dijaki res kaj naučili, ne pa samo mučili z neslanimi klerikalnimi teorijami. Ker je baš sedaj deželni šolski nadzornik Končnik na zavodu, se je nadejati, da se afera v kratkem povoljno reši in sicer za stavkujoče gojence.
Narodna čitalnica v Gornjem gradu prjredi v soboto, dne 16. no-vembia v društveni dvorani v prvem nadstropju nove hiše gospe Miku-š e v e zabavni večer s koncertom. Cisti dohodek se porabi v prid „Ljudske knjižnice v Gornjem gradu".
Diletantje bralnega društva v Sevnici priredijo v nedeljo, dne 17. novembra v dvorani g. P. Simon-Čiča I. gledališko predstavo. Uprizori se igra „Mlinar in njegova hči".
V gornjeradgonskem okrajnem zastopa je cesar potrdil is volitev Antona Trstenjaka sa načelnika in Jakoba Zemljica za pod-načelnika.
Smrtna nesreča. Na postaji v
Pragarskem je prišel pod vlak 42letni zavirač Jožef Rudolf in bil na mestu mrtev. Zapustil je ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
Spremenjeno  krajevno Ime
Ministrstvo notranjih del je dovolilo, da se občina Oerkevnjak imenuje Sv. Anton v Slov. goricah, a občina Koračića v ptujskem okraju pa Sv. Tomaž.
„Slov. Čitalnica" in „Bralno in pevsko društvo Maribor11 pri redita v nedeljo, dne 17. novembra, v veliki dvorani „Narodnoga doma" predstavo burke „Lumpacij Vagabund".
Zabodel je v Gradcu na cesti delaveo Lešnik iz Ljutomera ključavničarskega pomočnika Bežen-š k a, na katerega je bil ljubosumen radi delavke B a 1 a ž i č. L osni k je zbežal.
Požar« V Dol. Vrtojbi na Goriškem je nastal včeraj dopoldne ogenj pri Antonu Nemcu. Zgorel je hlev, seno in drugo. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Radi falsificira ni a pripisa na menici je naznanila goriška policija državnemu pravdniŠtvu neko visoko damo. Gre se za veliko svoto. Vpletenih je v to reč še nekaj drugih oseb. Dama je soproga visokega vojaškega dostojanstvenika v pokoju.
Solkanska mizarska zadruga
je vzela v najem žago krajskega verskega zaklada v Bohinju. Na tej žagi se sežaga vsako leto do 9000 kubičnih metrov lesa.
Cigani ia prosvetijeno 20 stoletje. Dne 20. m. m. je prišla k za-sebnici Matijevi na Selu pri črniČah na Goriškem neka mlada ciganka in je začela pripovedovati, na ji lahko naredi, da se ji do 6. novembra do 4. popoldne izpolni vsaka želja, ako dobi od nje kako zlatnino, katero dobi tudi ob istam času nazaj v zglavju svoje postelje. Matijeva je dala nato ciganki 14 K vreden zlat prstan, s katerim je ta zadovoljno odšla. Bog zna, kake želje je med napovedanim rokom Matijeva gojila, izmed katerih se ji pa ni izpolnila niti ta, da bi dobila pod zglavjem svoj prstan. Navihana ciganka je do 24 let stara in pripada k ciganski kotlarski gruči Gomann, katera obstoji iz 28 oseb in se sedaj baje zadržuje nekje na Notranjskem. Edina želja, ki se zna Matijevi še izpolniti, je ta, da dobi svoj prstan nazaj in seveda le po orožniškem „copranju".
Bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Radulovića
so zaprli v Trstu vsled prošnje črnogorske vlade. Dolže ga zarote. Ker pa političnih zločincev Avstrija ne izroča Črni gori, obdolžila ga je črnogorska vlada poskušanega umora na knezu. Radulović je dobil lepo sobo ter mu morajo izpolniti vse želje glede hrane.
Za italijansko vseučilišče je demonstriralo snoČi v Trstu kakih 50 do 70 italijanskih pobiČev starih 16 do 18 let. 20 jih je bilo aretiranih, a so jih na policiji spustili.
Javna varnost a Trstu je od dne do dne slabša zlasti zdaj jeseni in pozimi Roparski napadi se gode ob belem dnevu, krade pa vse, kar v Trstu delati noče in nima. Niti v najbolj obljudenih ulicah nisi varen svojega imetja, če pa greš ponoči po ulicah, pa imej vedno pripravljen nabit samokres. Toliko fakinaže menda pač ni nikjer toliko kot v Trstu. Kvečjemu v dunajskih predmestjih... Zdaj so se z ropanjem začeli baviti še vojaki. Gospo Matildo Košuto je predsnočnjim roparsko napadel neki vojak in jo oropal vsega denarja. Ko je klicala na pomoč in upala, da ji pride neki v bližini stoječi moški pomagat, zbežal je ta z vojakom. Nekaj prihitelih oseb jo je udrlo za njima, onadva sta pa začeia streljati po njih. Res ljubeznive razmere
Zaradi razžaljenja cesarja so
zaprli v Trstu 25letuega mesarskega pomočnika Jožefa Misleja iz Postojne.
Zastrupila se je v Trstu 301etna uradnikova soproga Marija Gol-lavo. Z moževim prijateljem, ki je oženjen, je prelomila zakonsko zvestobo in dasi ji je mož odpustil ta prestopek, ko je zvedel zanj, se je zastrupila iz sramu pred sosedi zlasti pa sosedami, ki so tudi vedele za njeno nezvestobo.
Klub slovenskih medicincev na dunajski univerzi si je izvolil
na svojem I. rednem občnem zboru dne 28. oktobra za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: stud. med. Josip Tavčar, tajnik: stud. med. Božidar Kiissel, blagajnik: stud. med. Ernest Vidio, knjižničar: stud. med. Makso Morio, namestnik: oand. med. Viktor Breskvar, preglednik: oand. med. Slavko Slamnik.
V Kinematografu Edison na Dunsjski cesti nasproti kavarni „Etropa" igra danes pri predstavah od 6 do 9. ljubljanski sekstet na lok.
Konji splazili so se včeraj 15-letnem   mesarjevem   sinu Francetu
AnžiČu, ko je peljal na vozu prašiče. Med vožnjo je padel z voza, česar sta se konja ustrašila in se splazila ter vlekla z vajeti mladega voznika toliko časa za seboj, da ju je ustavil nek pasaat. Anžič je za-dobil pri tem nekaj telesnih poškodb.
Orožnlitvo je aretovalo dne 10. t. m. že par mesecev zasledovano tatico Veroniko Zajcev o.
Delavsko gibanje. Iz južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 16 Slovencev, 40 Hrvatov in 100 Maoedonoev. V Heb je Šlo 70 Maoedonoev, v Inomost pa 98 Hrvatov.
Izgubljene in najdene reči.
Župnik gosp. Anton Žgnr je izgubil zlata očala vredna 38 K. Posestnik Anton černivec je izgubil belježnik, v katerem je imel 240 K in več računov. Neka šolska učenka je izga-bila srebrno žensko uro z verižico, vredno 12 K. Justina Kauškova je izgubila denarnico, v kateri je imela Čez 10 K denarja. Neka dama je izgubila zlat uhan z briljantom, vreden 1200 K. Neki gospod je izgubil zeleno denarnico, v kateri je nekaj Čez 2 K denarja.
Damski dežnik je nekdo pozabil v kinematografu „Edison" na Dunajski cesti. Lastnica ga dobi pri gdč. blagajničarki  v kinematografu.
„Društvena godoa ljubljanska koncertuje jutri zvečer v „Nar. kavarni". Začetek ob 9. zvečer. — Vstopnina prosta.
Slovenci Ameriki. — V rudniku je ubilo v Clarksvilleju Iv. Šircla, doma iz Prema na Notranjskem.
Velik poštni rop pri Ogulinu na Hrvaškem. Pred par dnevi smo poročali, da je bil blizu Ogulina na Hrvaškem od neznanih tatov oropan poštni voz, iz katerega je zmanjkalo več poštnih vrečic, v katerih je bilo 24.723 K erarienega denarja, mnogo denarnih pisem in vrednostnih reči. Takoj se je sodilo, da so morali rop izvršiti ljudje, ki jim je znana poštna služba. Štiri dni po ropu so našli v bližnjem gozdu prazne poštne denarne vrečice, denarna pisma in vrednostne stvari pa še nedotaknjene. Vsled nekega posebnega slučaja so zasumili, da sta rop izvršila poštna uslužbenca Mi j o Draškovič in Mile K a p e 1 e t. Ko so ju prijeli in začela zaslišavati, sta se kmalu v svojih izjavah začela mešati, dokler nista vsega priznala sledeče: Draškovič je tisto noč, ko je bil storjen rop, spremljal pošto od Gospića v Ogulin. Ko je prispel v Brinje, odprl je poštni voz in vrgel za bližnji plot, kjer je stal po dogovoru Kapelet, ki je bil tisti večer prost, vrečice z denarjem, denarna pisma in vrednostne stvari. Nato je nesel v poštni urad brinjski pošto namenjeno za oni kraj, ko se je pa vrnil k poštnemu vozu, je začel kričati, da je pošta okradena. Kapelet je med tem zbežal s plenom domov, kjer je vzel iz vrečic 24.723 K, ki jih je zakopal na svojem travniku, denarna pisma pa je pustil neodprta doma. Da bi mu ne prišli na sled, vzel jih je čez štiri dni seboj in jih vrgel v gozdič, kjer so jih nato našli. Zakopani denar je pošta seveda dobila ves nazaj, roparja so pa izročili sodišču v Ogulinu.
Na ljubico je streljal. V Zagrebu je v torek streljal delavec Mihael Nedelj ko v posredovalnici za službe na služkinjo Bozo Hamel, a je ni zadel. Dekle mu je ušlo na cesto, kamor ji je sledil Nedeljko, ki je znova ustrelil na njo, a zopet brez uspeha. Napadalca so zaprli. Vzrok napada je zametovana ljubezen od strani deki iee.
* Drobne vesti. Zbolel je angleški ministrski predsednik Cam-pbell-Bannerman.
— S n e g j e z a p a d e 1 v dolini Aniže.
— Saksonska kraljica-vdova Karla je nevarno zbolela.
— Zaradi velikih tatvin v bolgarskem topografskem zavodu so zaprli stotnika Petrova.
— Zaradi finančne krize v A m e r i k i so samo v Pittsbur-gu in okolici odpustili 48.000 delavcev.
— Graščino princesinje Lujize Koburške Pochenstein na Nižie Avstrijskem so prodali na javni dražbi za 86.000 K.
* Umetno solnce. Na novi železniški postaji Hahavani v Ameriki postavijo vrh kupole ogromno stekleno kroglo v premeru dveh metrov. V notranjost krogle napeljejo 49 električnih svetilk, ki bodo svetile za 1,500.000 sveč. Potem takem bo krogla izvir največje svetlobe, ki je bila dosedaj znana. Naprava bo imela tudi praktičen namen, ker bo ogromna luč z znatne visočine razsvetljevala progo daleč na vse strani.
* Nesreče na severoameriških železnicah. Glasom poročila državne komisije se je število žrtev pri železniških nesrečah strahovito pomnožilo. V preteklem upravnem letu je bilo na železnicah Severne   Amerike ubitih
5000, ranjenih pa 76.285 oseb. Število ubitih je potemtakem naraslo od prejšnjega leta za 775, ranjenih pa za 9577.
* Napoleon I. o ženskah. »Mi zapadni narodi ne znamo postopati z ženskami. Pokvarili smo jih s tem, ker smo ravnali predobro ž njimi. Prepustili smo jim stališče, ki je enako našemu. — Ženske so naša last, kakor je drevo, ki rodi sad, last vrtnarja. — Ako si je ženska nekaj utepla v glavo, se mora vse umakniti njeni volji. — Ako si vzamemo ženo, zaradi tega se še ne odpovemo materi.«
* Največji daljnogled na svetu.
Ameriški milijardar Carnegie je zgradil na 1800 m visoki gori Mount Wilson v Kaliforniji krasno zvezdar-no ter jo opremil z najnovejšimi in najpopolnejšimi instrumenti. Ravnatelj zvezdarne je postal sloveči opazovalec solnca E. Hale. Temu je dal D. Hooker v Los Angelosu na razpolago 45.000 dolarjev, naj si da nabaviti zrcalno steklo v premeru 2.45 m za orjaški daljnogled. Seveda je vprašanje, ali bo mogoče napraviti tako velikansko steklo. Steklarna St. Go-bain se je ponudila, da napravi tako steklo, ki bo debelo 33 cm ter bo tehtalo 4500 kg. Obrusil bo steklo prof. Ritehev, ki si je pridobil v takem poslu izredno spretnost. V štirih letih upa Carnegie imeti orjaški daljnogled na svojem mestu.
Književnost,
— Slovenska študija o nagodbi.
Ravnokar je izšla brošurica »Der oesterreiehische - ungarisehe Aus-gleich«, ki jo je spisal dr. Turna. Pisatelj dokazuje prav spretno, da je ta nagodba, ki je zdaj v državnem zboru na razpravi, skrajno slaba za Avstrijo.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem triru št. 3.
Telefonsko m nrzoioune
ooročilD
Dunaj 15. novembra. V češkem društvenem domu je bila snoči velika slavnost. Slavnostni govor je imel poslanec dr. Kramar. Ko je v svojem govoru omenil bivšega ministra dr. Pacaka, mu je občinstvo priredilo navdušeno ovacijo. Navzoči klerikalni moravski poslanec grof Sailern je daroval za češki društveni dom 10.000 kron.
Dunaj 15 novembra Imenovanje posl. Abrahamovioza za poljskega ministra-rojaka namesto grofa Dzieduszvckega priobči „Wiener Zeitung" šele v torek. Isti dan se tudi priobči imenovanje sekcijskega načelnika Georgija za domobranskega ministra.
Dunaj, 15. novembra. Poslanca dr. Kramar in Mast al k a sta odpotovala v Prago, kjer priredita shode svojih volilcev.
Dunaj! 15. novembra. Pesnik Bjornstjerne Bjornson priob-čuje v „Neue Freie Presseu oster Članek proti Madžarom pod naslovom: „Madžarska industrija." V članku si ka v najbolj živih barvah zatiranje nemadžarskih narodov po ogrski vladi, Črta krivice, ki se gode narodnostim na Ogrskem in žigosa famozne pravde proti narodnostim radi ščuvanja proti madžarskemu narodu. Bjornsonovo pismo je vzbudilo splošno pozornost, zlasti ker je baje pesnik izjavil, da ne bode preje miroval, preden ne bo pošteno razkrinkal Madžarov pred Asem svetom.
Praga 15. novembra. Češka agrarna stranka priredi v nedeljo 40 shodov, na katerih se bo razpravljalo o političnem položaju.
Praga 15. novembra. Trgovinski minister dr. Fiedler je danes posetil trgovsko zbornioo in poštno poslopje.
Brno« 15. novembra. V nedeljo prirede tu Češki radikalci velik političen shod, na kateiem bosta govorila poslanca dr. Stran s k y, ki je izstopil iz mladoČeškega kluba in Vaclav KlofaČ.
Cetinje 15. novembra. V sredo so privedli iz Podgorioe dva moža, pri katerih so našli 6 bomb, ki so bile fabricirane v Srbiji. V Baru so aretovali dijaka Voj vodica, kije zapleten v zaroto proti knezu. Policija je zaplenila pismo nekega v Bel-gradu bivajoČega visokošolca, ki v pismu roti svoje starše, n a j se ne udeleže otvoritve skupščine, ker bodo ta dan skupščino s bombami razstrelili v srak.
Kotor 15. novembra. Položaj v črni gori je skrajno resen. Ječe so prenapolnjene. Kar se v vsakem oziru ne striuju s politiko kneza in vlade, vse je pod policijskim nadzorstvom, vsi uglednejši rodoljubi pa so v zaporih. Med narodom je jelo vreti in ako se položaj v kratkem ne spremeni, je velika nevarnost aa knežjo rodbino Petrovio-Njeguš. Na knezovi strani so sami policaji in
razne kreature, na strani preganjane opozicije pa ves narod in vse, kar Čuti narodno.
Belgrad, 15. novembra. Iz Črne gore dohajajo zelo vznemirljive stvari. V vsej deželi se je inavgurirala takšna strahovlada, kakršna eelo v Turčiji ni v navadi. Vsi boljši elementi beže iz Črne gore v Dalmacijo, Bosno, Srbijo, da, eelo v Turčijo. Črna gora je nemara na pragu krvave revolucije.
Borzna poročila
Ljubljanska „ recitna banka v Ljubi a*"
Uredni kurei dan. bora« 15. novembra »'•*•**
■atote"s
trtam« rent« «vitT. kronsk«
,    zlata        .    . .
•grška kronska renti . .    zlat« 9
posojilo dež. Kranjske 4%% posojilo metta S;-
4f%% aos.-herc. žel««nisk
8posojilo 1902  . . dsftk* dež. bank« k. • ust. pism« gal. dei hipotečne banke .
S%S,  p*it.   kom.   it.   *. I
10° 0 pr.
uat. piima rnnerV hranilnice.   . . 0%\ last. ptKma ogr. ••k^ dež. hranilnice . . «. pU. ogr. hip. ban *U obL ogr. lokaln* ia-leznic d. dr. obl. češke tnd. bank« prior. lok. lalec. Trst-Pore* ....
Sprior, dolenjskih ioi. prior. jui. žet. kup. 1 t»/. »vslr. pos. a« UA. p. e.
Den«>
96 80
96 86:
f5-8)| 11995
92-—I 109 451
97-? 6 110-4 J
99*30
9'6'J 94 8*. 9435
v9-
8 », ,
Sfi —
97 15 96 —
114-16
98 20
109 6=> ! 8 75
110 6 J IC* •
98-6 J 9 -36 90Ć36
89-5
od 1. 1860%   .   . . m    od 1. 1954 .  .  . .
w Ms5ke ......
_    seRi. kred. 1. *m*y < ••
^    ogrske "kip. banke .
,    srbske a fr*.
_ turske......
tntlflka sredbe . , . Kreditne .    . • .
iMRioške ,    i .
Krakovske s     .   . .
ljubljanske 9 . . . Avttr. rdeč. križa .    . . .
Ogr.     m      m m •  • •
Rudolf o ve „ . » .
fSlcburške 3 •   . .
&*aajikc kom. „ ...
Mine felezntct , , i • . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dals.. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     , . Zhmostenske      * ■ Premogokop v Moatu (Brsa) Atpinske montan   . . rraike žel. ind. Rfota-Muranvi .... Trboveljske prem. tfraJbe ivf.c". orožne t«vr. asaž&t
kr. eekiti franki marka , reigM
Wu*e&»«t&
Dne 15 novembra 1907.
Pseaiea u april  ... ta Ć0 kg K 18-78
Si .april    ...» 50 . .  11 23
Koruza a maj 1908 , , , K „ r 7 39 Ove«
april .    . . &Q
«ae«iK«flv
Nespremenjeno.
8'62
Heteoroloiično poročilo*
VINU Diđ a onim »o«.  Srtdsjl tračni ti*« 7WQ hm
* — o a	Os« opazovanja	Stanj« barometra ▼ mm	5 * o. »» B « H£	Vetrovi	Neb«
14.	9. m.	736 5	4*1	al. jng.	jasno
16.	7. aj.	738 9	07	al. jng	megla
•	«. pe«.	739 3	65	al. jug	jaano
Srednja včerajšnja temperatura: 6*6* ne« stale 3 9', — Padavina v en* 0*0
Najiskrenc jšo zahvalo
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse obilne dokaze prisrčnega sočutja o nenadni izgubi naše iskrenoljubljene, nepozabne soproge, ozir. hčere in sestre, gospe
Zore 2)ebevec.
Posebe se še čutimo dolžne izreči najtoplejšo zahvalo blagorodnemu gospodu inženirju Josipu Ritschelnu za njegovo velikodušnost ter njegov trud, preč gospodu župniku Jakobu Sedmaku, ter vsemu železniškemu osobju za udeležbo pri pogrebu in krasne darovane vence, gospodom pevcem za ginljive žalostinke in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali nepozabni pokojnici zadnjo čast ter nas tolažili ob prebridki izgubi.
Bog povrni vsemi
Divača,  15. novembra 1907
3863 Žalujoči ostali.
101-45 102* o	
	98'— i
I	5 . 1
9« 75	97-76 j
	99*60 i
	9b"6
99 tO	liK —
99*90	
98*75	9^76
889 20	291-20
98 50	99 60
146-20	148 96
246 -	850 —
138-9)	14* 90
263 50	269 tO
263-	269 —
241 —	847* -
97*75	103 76
182 —	183
19 —	21—
437 -	447 -
9 —	95 —
36 60	1G2 50
eo-75	6475
46.—	47 —
24 2	26 25
68 -	72 —
227 —	231- !
462 -	472 -
14425	14525
65025	651 25
178!'-	1791*—
626 —	627 —
734«-	13 - -
J39--	140 —
715 —	720 —
689—	590- -
2407 —	2417 —
509-25	510 25
245 —	z48
449 -	455 —
14a —	141 5 i
it se	11-40
19 Ž 1	i 8"* 3
«»■62	23*60
«4 10	24 16
i 17 70	117 9r>
	96 10
2 63	B*4
4'94<	6-
Sprejema aava rov aaia cloveŠke^ra ttv ^en^a po nairavj.ovrittnelKih koaabin»ei)«Ja i.t.u tako utf« dmn i Iliriji, ko notitjue dru^a   ta v    u . .» / .isti K>id««
fcavarovauie   ua   doti vet}«   in   asa rt ■ Bm*uj&*jo&uu »m vplaćilL
Vaak  e*a«  hna  p« pretek« pravico «e eivkieade.
„SLAVNA"
•   •   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   •   •  . • fond): 38,842.074-78 K. Izplačamo odškodnino ki kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše driave ■ Tfleekesl aleg—lie^Biefirae nereve.
saatap V LltlMfairi, &£*r piearn« so ▼ lmatnef baniuej biii
Zavanr)« poslopja ia premičnine prod požarnim škodam po najnižjih cena* Škode ernluie tako) i« najknlantaeje. Utiva   «ajboIjXi   nlovea, koder poalnj«.
I>ovoljQje   ia  £iat«fra   dobička »datne podpore   v    narodne   i« ob£aokoru»u*e namene
Slovenci In Slovenke! Ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda!
5000 kron zaslužila
plaćam onemu, ki ml dokate, da moja
čudesna zbirka
600 kosov samo za fl. 2*50 ni priložnostni nakup In sicer:
Pristna švicarska pat slst. BoskOpf iepna ara, točno regnl. in ki natančno gre, s 31etno tvorniško pismeno garancijo; ameriška doubte-zlata oklepna verižica; 2 amer. donble-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: mansetni, ovratoiaki in naprsni gumbi; .•delni amer. žeoni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po žel i; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaleina garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. bntonov z im-t. žlahtnim   kamnom;    pat.   angl. vremenski
tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kOl|e za na vrat
ali V lase iz pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo
in se 350 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roško f tepno uro, ki je sama dvakrat   toliko vredna,  samo   gld. 2*50. Po
povzet;u ali denar naprej (tndi znamke) pošilja
S. DR BACH, svetovno rozpošiljolnico
Krakov nlrv. d?
N. B. Kdor naroči i zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali H najfin. žepnih robcev. Za neug ja>o$e denar takoj nazaj, vsak riziko terej izključen. 38
Kdor bi hotel dajati na dan po
ZOO Ho 300 litrov
in
postavljenega m državni kolodvor
▼ L|ubljani, izvoli ae obrniti pismeno ——ali ustmeno na paslov
" I. šišenska mlekarna i
v SpodDfl Šiški pri Ljubljani.
— Ceno mleko po dogovoru. —
MAn perje in mt
oprano in osnaženo 7.k$ od iS kr. naprej
Bi-7 37 prodafa
C. I. Hamann
v Ljubljani.
r
Redka
za
i
Prav lepo posestvo v dvojezičnem industrijskem kraju na Koroškem, izvrsten kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti in bolehnosti proda z vsem živim in neiivim inventarom. Sem spada poleg gozdov in zemljišč 10 objektov, med njimi gostilna, veliki veseliŠčni prostori i. t. d. in pa še neizrabljena vodna moč, velika zaloga peska, dalje dober zaslnžek s tovorno vožnjo za več parov konj. Cenilna vrednost 180.000 K.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda"! 3726-12
J
Aa-m f Svoje odjemalce aU tiste, kl bi hoteli Ha vam f rU&Ur! postati odjemalci J'OZOr l
učimo vezenja
3862
ina Jnxovlh šivalnih strojih,
^'zlasti na naši vsako konkurenco
presegajoči
Centralbobbin in Ringscniff
vsakčas
brezplačno-
Prijave se sprejemajo vsak čas doeva
v trgovini na Dunajski cesti št. 17.
IVAN JAX in sin v Ljubljani.
Vožnja traja dni 0 d
ni
prstna prHi^ pofcP^, ostane
najnovejšimi leta 1905in 05zgrajenimi veliKansK:™ pamiKj
L
Pojasnila daje zastopnic JttQ6UHl^
M Ubijana j|l0dJ5r6Ke-ulic6lrv.28
^Odhod iz[|ubljane vsaHj ponedelek JorekinčeHekjr tednu,
Sprejme se takoj
3822
blagajničarka
Ima prosto stanovanje, perilo in brano.
Ponudbe na upravništvo m Slovenskega Naroda44 pod „1, Va 3822".
Kontoristo,
samca, prostega vseh vojaških dolžnosti, popolnoma veščega slovenščine, hrvaščine ia nemščine v govora in pisavi, sprejme tvrdka Kareš & Stocki, Bremen. Nastop tako]. Začetna plača 1d0 mark mesečno. S8žU—4
Blagohotne ponndbe na gorajŠnjo tvrdko.
Sveže šolnine £•
napravljeae posebno čisto iz najboljšega pre-
šičevega mesa m že dobivajo
Ir^i        po ukoru voeb delikatesnih, Špece-y*^*^(    rijakih, šarkuterijskih i u trgovinah b sirom. Na vsaki salami svinčena 1 plobma z registrirano znamko. 3*M
Hermana Herza sin. Budapest
Pristni dobri
brinjevec
60 i?
se dobi pri
L ŠEBENIKU v Spod. Ji9tL
Oblastveno dovoljeni ućni zavod za izdelovanje perila.
Marija Alešovec
v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 6.
izdeluje
t>«^r»ilo za dame in gospode
posteljne oprave in opreme za neveste
bodisi v preprosti, kakor tudi najfinejši, priznano solidni izvršitvi
po km t    t* i *»    «-enal>. 8777—đ
Naročila z dežele se najzanesljiveje izdelujejo.
Učenke lahko vstopijo vsak čas.
C68. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne i. Odhod iz Ljnbllane |ni. ieL:
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trsi, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 0&   predpoldne.   Osebni   vlak  v smeri:
Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
I-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel.. Trs drž. ieL. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
i*oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
>.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice,  Trbiž,  Beljak juž. žel. Gorica
drž. žel., Trst drž. že!.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
?'to zvefter, Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Ročevje.
T 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 4-o ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž.
žel.. Trst drž. žel.. Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico).
Odbod ti L|abliane drt. kolodvor s
7-28 zjutroj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-iO ivefier. Osebni vlak v Kamnik
IO'0O ponodi. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Ljubljano ini. teh t
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž..
žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-15 predpoldne.  Osebni vlak  iz Prage.
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža   Celovca, Beljaka (čea
Podrožčico) Gorice   drž. žel., Trsti drž.
žel. Jesenic. 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca*
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveoer. Osebni vlak 12 Beljaka juž.
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod«
rožčico) Trsta drž, žel. Gorice drž. žet.
Jesenic.
iieo ponool.  Osebni  vlak iz Trbiža, Celo vca,   Beljaka (čez Podrožčico) Trsir drž. žel. Gorice drž. žel.,,Jesenic.
Dohod v Ljnbllano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
10*50 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika. o»" zvečer. Osebni vlak iz Kamnika.
m>0 ponoOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra^
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr, ravnateljstvo državoih železnic ▼ Trstu
1
«
se nsoja p. n. gg. gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznaniti, da je po priporočilu gostilniške zadruge otvorila
zalogo pivo «mh
Pivo je zajamčeno izborne kakovosti, cene zmerne, tako da lahko tekmuje z vsako drugo pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela. 00000000
Za   točno   in vestno Q pc strežbo se jamči in prosi za mnogobrojna o   o   naroČila,   o o
•o
C"
Naročila sprejema zastopnik nase 0000   zaloge g.   o   o   o o
FRAN ROJNIK
z= v Ljubljani =====
ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila.
Klet se nahaja v Spodnji Šiški št.180.
[sdaj a tel j in odgovorni urednik: Easto Pustoslemiek.
Lastnina in tisk tNaxodne tiskarno"
ED
70
2946