—   152   —
Jetnik.
(Ruska narodna). Ne šumi mamka zelena dobravica, Ne bran1 mi, dobremu mladenču, misli misliti: Kak se bom jutri odgovarjal pred sodnikom, Oj pred strašnim sodnikom, samim carjem. Še me bo jel izpraševati pravoslavni car: »Povej, povej junak, ti kmečki sin! S kim si ti kradel, s kim razbojeval? Je mnogo li tovaršev bilo vas?« »»Povem vse po pravici, pravoslavni car! Da bilo nas tovaršev je četvero: Tovarš moj pervi bila temna noč, Tovarš moj drugi bil jekleni meč , Tovarš moj tretji bil je togi lok, Tovarš četverti bil moj vrani konj.'<'< Se mi poreče pravoslavni car: »Prav dobro, moj junak, ti kmečki sin, Prav dobro odgovarjaš j ker si kradel dobro, Zato te bodem tudi z lepim darom daroval, Z visokim domom v sredi ravnega polja Iz dveh stebrov po koncu, izjednega počez.«