-.. m ^*wp* Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta.......7'50 za četrt leta.....« 380 za 1 mesec......« 1'30 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Someščani! Prvič praznujemo letos dne 12. julija rojstni dan Njegovega Veličanstva Petra I., kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev v svobodni lastni državi! Ne le osebna udanost do vladarja, temveč tudi odkrita ljubezen in hvaležnost napram naši odrešeni domovini nam velevata, da brezizjemno pokažemo ob tej priliki tudi na zunaj, da smo zavedni in zvesti državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Proslavimo torej na kar najbolj sijajen način kraljev rojstni dan, ter dajmo mestu praznično lice. Kakor vsi državni uradi, naj okrasijo tudi vsi zasebni hiši posestniki in stanovalci poslopja, oziroma okna z državnimi (modro-belo-rdeče) ali z narodnimi zastavami. V petek, dne 11. t. m. ob p« 1 21. uri se vrši po mestu bakljada z gvdbo in naj bodo žo ob tem času vsa državna in zasebna poslopja okrašena, ter razsvetljena. V soboto, 12. t. m. zjutraj je budnica mestne godbe, ob 9. uri pa v mestni cerkvi slovesna služba božja, katere se polnoštevil-no udeleži uradništvo, društva in vsi javni zastopi. Državni uradi bodo 12. julija zaprti; zaprte naj bodo tudi trgovine. Ker se bodo ta dan vršile po vsej naši državi dobrodelne prireditve za invalide, pokažimo tudi tokrat ono dobrosrčno požrtvovalnost, kakor pri cvetličnem dnevu preteklo nedeljo. Proslavimo ta dan s ponovnimi izdatnimi darovi v prid invalid« m, sirotam in vdovam, tem najbolj prizadetim in pomoči potrebnim žrtvam vojne, ter pokažimo tako Zmagoslavni polet Sokola med Srbe. (Nadaljevanje.) Na postaji Novi-Sad smo nastopili v dvo-redih. Novosadski srednješolci so nam odvzeli po župah kovčeke in jih lepo po redu zložili na vozove ter odpeljali v hotel, „Sloboda". Kratko povelje v ,,četverostop desno v bok" in že korakoma po dolgem drevoredu v teško čakajoče mesto. Po par korakih se razjari nebo, udari strela^ za strelo, grom zamaje nebesni svod in nas se vlije kot iz škafa. Nobeden površnik, niti dežni plašč ne pomaga, takoj smo mokri prav do kože ali že smo v glavni ulici; in kaj nam mar grom in dež! Zapojemo osvežujoči ,,Hej Slovani" in takrat odpro Novo-Sadčani vsa okna in nežne roke sipljejo cvetje na neustrašene Sokole. Še ne gremo pod streho, kajti pozdraviti moramo še solunskega junaka. Poslal ga je kralj, naš kralj, da nam pove da je naš brat in mi njegovi bratje. Pred nami godba kraljeve telesne straže, pred godbo mladeniči iz Novega Sada in oko lice na krasnih konjih, šareno osedlanih, v narodni noši in narodnimi zastavami. Župa za župo koraka v lahkem, samo Sokolu lastnem koraku, tri godbe svirajo med pohodom svojo patrijotsko in kulturno zavest1 nito darežljivostjo. Vsak someščan izpolni svojo državljansko dolžnost. Ptuj, dne 9. julija 19.19. Vodja okr. glav. : Vladni komisar : Dr. Pirkmaior. Dr. Seričar. Živel naš kralj! HM Prvič slavimo rojstni dan našega vladarja dno 12. julija in ne — 18. avgusta. Ko je bivši avstrijski cesar Karol I uvidel, da je polom stare in trhle Avstro-Ogr-ske monarhije neizogiben, je proglasil milostno na svoj narod pravico samoodločbe, hoteč s to zvijačo rešiti vsaj še rohico za Habsburško dinastijo. Takrat si je že izvojeval Slovenski narod pravico samoodločb^ priznana mu je že bila tudi od svetovnih velesil, ni rabil več milosti avstrijskih cesarjev. V Zagrebu se je sestalo Narodne veče kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dne 28. oktobra 1918 so se vršile velike manifestacijske slavnosti v Ljubljani. Na teh slavnostih je Slovenski narod že javno izrazil svojo trdno voljo za ujedi-njenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo. Nejasnost je samo še obstojala glede oblike nove države. Po Ljubljanskih ulicah so se slišali klici ,,Živel kralj Peter" Dne 31. oktobra 1918 je predsedništvo Narodnega veča v Zagrebu kot vrhovna ob- in tako pridemo na pristanišče ob Donavi. Zvezni načelniki nas postavijo v tri dolge dvorede. Prvi dvored sestavljajo Slovenci, drugega Hrvatje in tretjega Srbi. Zadaj pa stoje bratje, ki jim ni bilo mogoče dobiti sokolskega kroja o teh težkih časih in tudi nekaj sester klubuje dežju, ki že polagoma pojenju je. Nekdo klikne: „Ladja se že bliža!" in res zapazimo vrhove jamborov onkraj donavskega otoka, katerih je na tem mestu precejšnje število. Še nekaj trenotkov, ladja pristane vojvoda Mišic, stari junak odločnih korakov izstopi, godba zasvira Naprej, Lepa naša domovina in kraljevko. Nežna deklica v beli obleki stopi pred vajvodo in mu poda po kratkem pozdravu krasen šopek v imenu mesta. Slede pozdravi župana in drugih oblastvenih zastopnikov. Sokolske vrste stoje v pozoru, povelje : ,,Pozdrav desno." Vojvoda koraka mimo nas Slovencev, nekako v sredini pozdravi: ,,Zdravo ljudi, bračo". Mi odzravimo jednoglasno „zdravo" Koraka mimo nas vsakemu prijazno in odločno žroč v oči. Ravnotako koraka mimo bratov Hrvatov in Srbov, povsod pozdravlja in povsod se mu odzivajo bratje. Dež je popolnoma ponehal in ulice je napolnilo ljudstvo. Povsod nas najprisrčneje povzdravljajo pri vračanju v mesto. Pred last države Slovencev, Hrvatov in Srbov imenovalo prvo narodno vlado za Slovenijo. Istočasno se je zrušila italijanska fronta. Za našo Narodno vlado je prišla težka in odgovorna naloga, v dnevih splošne revolucije graditi mlado državo. Dobo splošnega zmešnjave so skušali plačani agentje porabiti v to svrho, da preprečijo ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Hoteli so vneti med ljudstvom boj za ustavo. Pričeli so gonjo zoper kraljestvo, in dasi sami najgorečnejši monarhisti in bizantinisti so klicali po republiki. Bila je to nevarna agitacija. Toda naš po naravi zdrav narod se je streznil, spoznal je veliko nevarnost. Uvidel je, da je naša moč, naša edina rešitev le v slogi. Po preteku štirih tednov se je že konsolidirala narodna volja in dne 1. decembra 1918 sprejmo prestolonaslednik regent Aleksander odposlanstvo Narodnega veča svečano v Beogradu in proglasi se slovesno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveni državi pod žezlom kralja Petr^a. Kmalu je kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi mednarodno priznano. Na pariški konieronci so pripuščeni delegati našega edinstvenega k-raljestva. Nova država se tudi na znotraj brzo uredi. Skupna vlada v Beogradu vodi po možnosti spretno novo zgrajeno državno ladjo preko razburkanih valov. Tako slavimo danes prvi Petrov dan. Jugoslovani slave svojega kralja Petra kot prvoboritelja Jugoslovanske ideje, slave v njem zmagovalca te ideje, slave ga kot prvega Jugoslovana. Ni to formalno slavje rojstnega dne vladarjevega, ni to klečepla-stvo pred potentatom. Jugoslovani ljubijo svojega narodnega kralja, katerega so 'si izvolili po svoji volji. Naša država je demokratična država, naš kralj ni kralj po milo- mestno hišo smo dobili navodila in povelja za prihodnji dan, potem je bil razhod. Naši gostitelji so nas takoj našli, vsak je imel kuverto za brata, ki mu je bil določen za gosta. Ni mogoče nikdar pozabiti, s kako prisrčnostjo in vidno radostjo je vsak Srb gostitelj zbral nas Slovence; že po prvem spoznanju so nam povedali, da so se posebno razveselili, videči nas v tako mnogobrojnem številu. Doma smo se preoblekli v suho, dobili smo tečno in izvrstno srbsko večerjo in potem hajdi na prijateljski sestanek, da spoznamo čimprej temveč bratov Srbov. Srb ne govori in ne nazdravlja mnogo in tako je v dvorani, v kateri nas je bilo mnogo Slovencev, samo en govornik v imenu mesta izrazil veliko radost nad dejstvom, da ima Novi Sad prvi čast in srečo, da zboruje v njem cvet vsega troimenega, istokrvnega naroda, Sokol Srbov, Hrvatov in Slovencev. Godba je svirala, naši gostitelji so nas seznanjali z meščani in takoj smo bili povabljeni za prihodnje dni k najboljšim rodovinam. 28. junija na vse jutro se je glasila po celem mestu vesela budnica. Skoro so bile vse ulice polne Sokolic in Sokolov, meščanov in ljudstva iz okolice in oddaljenih krajev. Ob 7. uri zjutraj se je vršila na dvoriščču vojašnice kralja Petra I. slovesna služba — 2 — sti božji, temveč kralj po volji naroda. Dne 12. julija se praznuje po celi naši širni državi krstni dan kralja Petra I. Praznujejo ga mase Jugoslovanskega naroda. Jugoslavija se klanja svojemu kralju ne iz osebnega kulta, temveč da izrazi na ta način zopet svečano svoje čute, da je kralj Peter I. kralj po volji naroda. Slovenci ob severni meji države se pridružujejo s tem večjim navdušenjem temu slavju! Saj smo mi najbolj občutili tuji jarem, izpod katerega nas je osvobodila junaška Srbska vojska pod vodstvom svojega prezvišenega poveljnika kralja. Zato je tudi kralj Peter, kralj po naši volji in zato tudi kličemo na njegov rojstni dan: „Živel naš narodni kralj.*' • • Zborovanje zaupnikov JDS j v nedeljo, dne 6. julija 1919 v veliki dvo- j rani „Narodnega doma" v Ljubljani. i..........................................................i Predpoldansko zborovanje. Iz cele Slovenije so se zbrali zastopniki: iz prestolice SUrvenije, bele Ljubljane, z Dolenjske, Gorenjske in Notranjske, v kolikor ni zasedena, zeleni Štajer je odposlal mnogo svojih najboljših mož; nekaj jih je došlo celo s Koroškega, pred kratkim osvobojenega izpod tujčevega jarma. Prišli so tudi zastopniki onega dela našega naroda, ki danes še ječi pod kruto pestjo laškega imperijalizma. Še prav posebno nas je razveselilo, da so od izvenljubljanskih udeležencev večjo polovico tvorili trdni kmetje, ki so kljub nujnemu delu na polju prihiteli, da zaslišijo svoje zastopnike, da Čujejo njihova poročila in,jim povedo, kaj žele, kaj zahtenajo in kako hočejo, organizirani v JDS, varovati svoje politične in gospodarske koristi. Ta izredno velika ude ležba s strani naših zavednih državljanov kmečkega stanu nas navdaja s posebnim ponosom, kar nam je dokaz, da je prava politična pot po kateri hodijo. Predsednik dr. Ivaa ^Tavčar otvori zborovanje ob 9. dopoldne s pozdravom navzočih in naznani zborovalcem, da se minister dr. Kramer opravičuje, ker se današnjega shoda ne more udeležiti, kakor bi to sicer rad storil. Istotako bi se udeležilo shoda tudi več narodnih poslancev, ki pa so vsi zadržani vsled odsotnosti nekaterih ministrov, ki se mudijo tačas v Parizu radi intervencij« v fi-nancijalnih vprašanjih, tičočih se naše države. Prosi torej udeležence, naj sprejmejo na znanje, da ti gospodje obžalujejo, da se ne morejo udeležiti zborovanja samo vsled trenot-nih ovir, ki jih zadržujejo po neodložljivih državnih poslih, ki gredo seveda pred stran' kami. Med drugim izvaja: Sedaj otvarjam prvi zbor zaupnikov po preteku prve poslovne dobe naše stranke. V ti dobi smo doživeli zgodovinske doživljaje, ki so spremenili lice naši Jugoslaviji ter bodo ustvarjali njeno srečno bodučnost. Kar takoj pričetkom tega zborovanja najslovesnejše izražam, obseženo je v stavku: Neomahljivi služabniki hočemo biti novi državi: V tem pogledu ne priznavamo nobenega umika, ni-kakega kompromisa, nikakega polovičarstva — zatorej veljaj moja glasna beseda kralju Petru in njegovemu sinu Aleksandru. Oba naj živita kot svitla reprezantanta zedinjene, enotne, nerazdružljive, mogočne Jugoslavije! (Zoorovalci zakličejo navdušen ,,Živio !") Po prečitanju svojega nagovora, ki so ga zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem, preide gosp. predsodnik k drugi točki dnevnega reda (o delovanju Narodnega predstavništva) h kateri so priglašeni kot poročevalci gg. : dr. Puc, dr. Novak, dr. Kukovec, prof. Voglar in dr. Pestotnik. Besedo podeli poslancu dr. Pucu z besedami: „Naj prične torej zastopnik naših, beguncev in nesrečne Goriške". V svojem zanimivem govoru slika poročevalec, kako se je združila naša demokratska stranka s hrvatskimi in srbskimi strankami enega programa v Demokratsko zajednico, ki ima svoje zastopnike v vseh delih Jugoslavije in vseh vereizpovedanj, kako se je vsled tega zedinjenja povečal njen vpliv, kakor ga dosedaj še ni imela. Poroča nato podrobno o delu v Narodnem predstavništvu in o težkočah, ki so se pri tem delu pojavljale, o stališču stranke k raznim zunanjim in notranjim političnim vprašanjem. Zaupniki mu slede z vidnim zanimanjem in ko konča, izražajo svojo zadovoljstvo in soglašanje s krepkim aplavzom. (Nadaljevanje sledi.) ¦ ¦ Gospodarstvo. • ¦ i..........................................................¦ Trgovski promet z inozemstvom. Fr. Zelen i k. Ker vlada med prizadetimi krogi še vedno nejasnost glede kupčije z inozemstvom, hočem v nastopnem podati kratko pojasnilo o prometu z inozemstvom. Naša država je sklenila z Nemško Avstrijo dne 22. marca t. 1. pogodbo 33/SHS (kompenzacijsko pogodbo). Glasom te pogodbe dobi Slovenija iz Nemške Avstrije barve, elektrotehnični materij al, znanstvene instrumente, jeklo in jeklene izdelke, kemične proizvode, klobuke, kovine in kovinske izdelke, kvas, kuhinjsko opremo, motorje, poljedelsko in obrtniško orodje, časopisni in ko-merčni papir, steklenino, orodne in poljedelske stroje, železo. Na račun te pogodbe so le še majhne količine na razpolago. Kdor hoče uvoziti na račun te pogodbe kak predmet, prosi za dovoljenje s prošnjo (kol-kovano s kolkom treh kron) pri Centralni upravi za trg. promet, podružnica v Ljubljani. Prosi se lahko tudi ustmeno. V prošnji se mora na vsak način natančno navesti . red-met, množina in vrednost in po možnosti tudi dobavitelj. Ljubljanska podružnica Centralne uprave za trg. promet obvesti prosilca, ali ugudi prošnji ali ne. Če je prošnji ugodeno, se prosilcu sporoči znesek, za katerega sme uvoziti zaprošene predmete. Ob enem se ga pozove, da založi fakturni znesek pri Jadranski banki v Ljubljani, kateri mora seveda sporočiti, zakaj pošlje denar. Istotako mora obvestiti o vplačilu tudi podružnico Centralne uprave. Ta izda potem poverilno pismo, naslovljeno na ^emško-avstrijski blag prometni urad na Dunaju. Ko prejme prosilec to pismo, ga pošlje naravnost dobavitelju blaga, če pa je denar namenjen raznim dobaviteljem, tedaj pa mora poslati to poverilno pismo naravnost na nem.-avstr. blag. prom. urad na Dunaju in ob enem navesti dobavitelje, kateri naj dobavijo blago in prejmejo zato denar. Kdor pazno prečita to pojasnilo, bo vidni, da je celo poslovanje enostavno; nikakor ni tako zamotano in težavno, kot si kdo predstavlja. Uvoz iz drugih dižav, izvzemši Italijo, je pa popolnoma prost in ni navezan na nobeno dovoljenje naše države. Tudi iz Nemške Avstrije je popolnoma prost, ali ta država z ozirom na pogodbo zahteva, da se zgoraj navedeno blago prejema na račun kompenzacijske pogodbe. Izvoz blaga iz naše države je omejen in navezan na posebno dovoljenje. Rrez tega dovoljenja je dovoljen izvoz starega krompirja, suhega sadja, kislega zelja in repe, vina in vinskih drož, žganja in medu. Kdor hoče katerega teh predmetov izvažati, mora prositi s prošnjo, kolkovano s trikronskim kolkom, pri Ljubljanski podružnici Centralne uprave za izvoznico, ki stane 12 K. Za vsako pošiljatev je potrebna posebna izvoznica. Za izvoznice za zgoraj navedene predmete se lahko prosi tudi ustmeno. Po najnovejši odredbi se lahko izvaža v vsaki množini vino in žganje. Natančnejši pogoji se zvedo pri podružnici Cent. uprave. Kakor rečeno, množina je neomejena. Kdor hoče izvažati razven zgoraj navedenih predmetov kako drugo blago, mora vložiti le pi- božja v proslavo Vidovega dne in v spomin njegovih junakov. Proti koncu maše sta prinesla dva aervplana pozdrave iz Beograda.Ob 9. uri smo se začeli shajati v slavnostni veliki dvorani hotela ,,Slobode" k prvi sokolski skupščini. Najprej je bilo izvoljeno predsedstvo, med drugimi naš starosta brat dr. Oražen za prvega podpredsednika in brat dr. Faks za prvega tajnika. Predsednik skupščine pozdravi vojvodo Mišica; naroči mu pozdrav kralju in prestolonasledniku. Dalje pozdravi ministra za uk in bogočastje dr. Davidoviča, kot zastopnika vlade in ga prosi, naj vlada podpira čisto, samo narodnemu telesnemu in duševnemu blagru posvečeno delo. Pozdravi še zastopnika svobodne ljudo-vlade čehoslovaške, poslanca Kalino in zastopnike velikega severnega brata, ki še ni prebolel vojnih strahot. Vsi pozdravljeni so se v kratkih besedah odzvali pozdravu. Vojvoda Misič nas je zagotovil kraljeve in regentova bratske ljubezni in naklonjenosti. Minister dr. Davidovič je obljubil vso podporo celokupne vlade, ker ona vidi rešitev in okrepljenje naroda v nesebičnem sokolskem delu. Oduševljeno pozdravljen, stari Sokol, po-lanec Kalina, nas je zagotovil vsakega bratskega sodelovanja čehoslovaškega naroda. Dolg in krasen je bil njegov govor. Koščen in mišičast v sokolskem kroju bil nam je pravi porok za pravo bratsko sokolsko ljubezen čehoslovakov. Nekako ob 13. uri je bilo veličanstveno prvo skupno zborovanje zaključeno. Razšli smo se obedovat. Ob 16. uri smo se zbrali pred mestno hišo, da pokažemo ljudstvn svojo telesno moč in gibčnost. Voz za vozom, je hitel ob obeh straneh ceste proti telovadišču. Prenapolnjeni vozovi tramvajski so dr vili mimo nas, brzi avtomobili so prosili glasno trobeč za prosto pot k telovadišču, ljudstvo nas je pozdravljalo in hitelo z nami na velikanski ,prostor, pripravljen za javni nastop. Točno ob 17. uri prikorakajo z bratom Vidmarjem na čelu ob zvokih glasbe naš cvet, naše divne Sokolice. Kot makovo polje izgledajo s svojimi rudečimi ruticami, ovitimi okoli glave. Težke so vaje, ali marljivost je prisvojila ljubkim sestram vstrajnost, nežnost in mehko krasoto v izvajanju. Vrste so vedno ravne, gibi so pa pač samo tem junakinjam lastni. Sestre odhajajo med oduševljenim pozdravljanjem in ploskanjem, prihajajo pa bratje vseh slovenskih žup. V osmerostopih prihajajo, vrste se širijo in oddaljujejo druga od druge in že \stoji vsak brat na svojem mestu. Ljubljanske vaje so znane kaj zahtevajo od telovadca, a šlo je, šlo kakor še nikedar poprej. Ljudstvo vzklika občudovanja in že zapuščajo Slovenci mirno in ponosno telovadišče, prihajajo pa bratje Srbi in Hrvatje. Zopet se ti zazibajo v brzih gibih in okretih izvajajoč teške praške vaje z vso dovršenostjo. Gledalci ploskajo in kličejo „zdravo, živeli" ; bratje odhajajo, prihajajo sestre Srb-kinje. Prekrasen je njihov nastop, teške so vaje, vse se ti 2di kot sen pomladne noči. Odšle so Srbkinje in vrnile so se zopet s sestrami Hrvaticami k prostim vajam z obroči, katere sem že opisal v poročilu s Čakovakega zleta. Burno pozdravljene odhajajo sestre in j že prihajajo bratje z orodjem. Urno je postavljeno orodjo, vrsta za vrsto hiti k njemu. Venec gledalcev okoli telovadišča, prav- ' kar še skrajno razburjen, se pomiri in motri J skrajno miren dohod k orodju. Pa ne traja mirnost dolgo, na petih ! bradljah, na dveh konjih se zazibljejo krepka ; dovršeno oblikovana Sokolska telesa, padajo, I vstajajo, se krčijo, vzravnavajo, stojijo na f rokah, na ramah, visijo na lehteh in vse to t v krasni zvezi. Oči vseh pa tja naprej po> l gldujejo malo na strani, kjer je Stane Vidmar ): s svojo slovensko vzorno vrsto. (Konec sledi.) _ 3 — smeno prošnjo, kolekovano s trikronskim kolkom. Nadaljne pogoje izve prosilec ob ugodni rešitvi prošnje. Sedaj je do-voljan izvoz manjše množine stavbenega in rezanega lesa v Italijo ali le via Trst proti zdravi valuti, ki se mora odstopiti naši državi, Uvoz kakega blaga v zameno za les je strugo zabranjen. Kolkovane prošnje za izvoz lesa se tudi pošiljajo Ljubljanski podružnici Centralne uprave. Istotja je dovoljena tudi manjša ko-ličina lesnega oglja. Radi prošnje velja, kar smo rekli za les. Če se bode sklenila trgovska pogodba s kako drugo državo, se bo o tem javnost pravočasno obvestila. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je dovolila ptujskemu okrajnemu zastopu pobiranje 60 odstotnih doklad za čas od 1. julija t. 1. naprej. S tem so se doklade za 10% zvišale. Ta povišba doklad pa je potrebna, ako se hočejo zanemarjene ceste količkaj zboljšati. Državna posredovalnica za delo. podružnica za Ptuj in okolico. V tednu od 29. junija do 5. julija 1919 je iskalo dela 34 moških in 18 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 42 moških in 11 ženskih delavnih muči. Posredovanj se je izvršilo 19. Od 1. januarja do 5. julija 1919 je iskalo dela 235 delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 317 delavcev in delavk. Posredovanj se je izvršilo v tem času 135. Delo iščejo : 1 oskrbnik, 8 rudarjev, 2 vrtnarja, 6 poljskih delavcev in delavk, 2 kamnoseka, 11 kovačev, strojnih ključavničarjev in mehanikov, 6 mizarjev, kolarjev, bičarjev; nadalje strojniki, peki, natakarji, knjigovodje, pis. moči, trgovski pomočniki i. t. d. V delo pa sprejme posredovalnica : poljske delavce in delavke, strojnega ključavničarja, mizarja, čevljarje, pom. delavce v plut. delavnico, služkinje, dninarje i. t. d. Sklepna slavnost meščanske in ljudske šole V Mladiki. V petek, dne 4. t. m. smo imeli priliko videti, kake uspehe rodi smotreno učiteljsko delo, če je poverjeno močem, kakršne ima ptujska ljudska in meščanska šola. V teku pičlih par tednov so naučili deco celo vrsto pevskih in deklamacijskih točk, ki so jih otroci pri sklepni slavnosti podajali z nenavadno ljubkostjo, sigurnostjo in dražestjo. V okusno okrašeni telovadnici se je ob 17. uri zbralo par stotin občinstva, da prisostvuje prireditvi. Višek vzporeda je bila po našem mnenju deklamacija Cicibana, ki ga je prednašala učenka II. razreda Vavpotič, drobno dekletce s toliko naivno-otroško ljubkostjo, s tako naravno-prisrčnim naglasom, da je izzvala navdušeno odobravanje. Zelo je ugaial tudi kolo, ki so ga plesale hrvatske gojenke zavi da. Izmed pevskih točk je najbolj segla do srca koroška narodna. „N' mav čez izero", ki so jo zapeli deca menda izmed vseh drugih z največjo sigurnostjo. Ne mo-remo naštevati vseh posameznosti. A rečemo le eno: če se pomisli, da je med deco dober del otrok, ki pred nek-j meseci še niso poznali nobene slovenske besede, je uspeh, ki so ga pokazali pri slavnosti, uprav neverjeten. Pač globoko zadoščenje za učiteljstvo, čigar delo je v tem kratkem času doseglo tako odličnih sadov, pač gorka vzpodbuda, da nadaljujejo z isto vztrajnostjo tako srečno započeto delo. Mladika V Ptuju. Vodstvo Mladike v Ptuju se je poverilo meščanskošolski učiteljici gdč. Ivi Kobalovi. Zavod je nastanjen v modernem poslopju, ki ima krasno lego. Gojenke lahko obiskujejo meščansko šolo, kot hospi-tantke gimnazijo, razun tega bo na zavodu samem gospodinjska šola, enoletni trgovski tečaj za deklice in ob zadostnem številu udeleženk tudi splošno izobraževalni tečaj (nadomestilo višje dekliške šole.) Na zavodu bo prilika za učenje tujih jezikov (nemščine, francoščine, laščine, event. angleščine) petja in glasbe sploh. Ker služi poslopje Mladike v Ljubljani drugim namenom, bo to edini posvetni vzgojni zavod za deklice v celi Sloveniji. Prospekti bodo od 15. julija t. 1. dalje na zahtevo interesentom na razpolago. Iz seje mestnega sosveta dne 27. junija 1919. Vladni komisar poroča, da se je občina srečno rešila živil, ki jih je bil prejšnji občinski zastop nakupil. Mestnim uslužbencem se je priznala povišana draginjska doklada v isti meri, kakov jo dobijo državni nameščenci. Cena mleka v razprodaji na drobno se je določila na 1*30 K ; razpravljalo se je o vlogi pekarjev za dobavo soli in kvasa. Vlada se bo naprosila, da strožje kontrolira tibotapno prodajo kvasa, da prepreči veriženje, kar povzroči neutemljeno podraženje. Sklene se, da mestna občina ustanovi glasbeno šolo in stopi v tozadevna pogajanja z „Musikverein-om" Vsi ostali učni in vzgojni zavodi: Dijaški dom, Mladika in z njo spojene šole (gospodinjska, trgovska, itd.) se naj ohranijo, seveda s slovenskim učnim jezikom ; vladni komisar se naprosi, da izposluje od vlade moralno in materijelno podporo, kakršno je dovoljevala tudi prejšnja vlada. — — Umrl je v Varaždinskih Toplicah odlični narodnjak, splošno znani priljubljeni Marko Pavlinič, hišni posestnik in čevljar v Ptuju. Bil je med ustanovnik Narodne čitalnice v Ptuju in njen zvest član od početka do svojega zadnjega dihljaja. Večnaja pamjat! Ke-daj se vrši pogreb še ni znano. Slovenski ulični napisi. Danes so se pojavili v Ptuju prvi ulični napisi v slovenskem jeziku. Ormoška cesta in Dominikanski trg se že blestita s slovenskimi tablicami. Sedaj pridejo na vrsto Panonska ulica, Slovenski trg, Srbski trg, Hrvatski trg, Krekova ulica, Prešernova ulica, dan za dnem vedno več. Zamudo pri tem poslu naj blagovoli občinstvo oprostiti Nastala je samo vsled tega, ker ni bilo dobiti materijala in delavcev. V najbližnji dobi se nadomesti pri magistratu nemško uradništvo s slovenskim. Potem se ne bo nikdar in nikomur več zgodilo, da bi dobil od magistrata kako nemško tiskovino. Vse se ureja v popolno narodno slovensko smer in bode v najkrajšem času naše ptujsko mestece na zunaj že urejeno. Na znotraj pa bode še treba železnih vijakov, ne pa — žametnih glaze rokavic, kakor se jih včasih opaža. 4. razred dekliške meščanske šole v Ptuju. Stariši, ki nameravajo dati svoje hčerke v 4. razredne meščanske šole, naj pošljejo pismeno prijavo do 31. i., m. na ravnateljstvo. Želeti je, da se jih javi čim več, ker bi bilo škoda, če bi se moral razred opustiti radi nezadostnega števila učenk. Cvetlični dan v Ptuju je izvrstno uspel. Od ceste do ceste, iz hiše do hiše je tekala naša marljiva mladina ter ponujala cvetje. Njen trud je prinesel vojnim invalidom izkupiček 1825 K 41 h. K tej svoti bo dodalo splošno žensko društvo 374 K 59 od čistega dobička Vidovega večera, tako dobe naši invalidi 2200 K kot vezilo k rojstnemu dnevu prvega jugoslovanskega kralja Petra I. Naši vrli mladini, ki je donašala in prodajala cvetje, darovalcem cvetlic, zlasti vrtnarju g. Vaudi in odjemalcem prisrčna hvala ! Naročnikom ! Opozarjamo naročnike našega lista, da se je uredništvo in upravništvo preselilo na Slovenski trg, v stari rotovž, pritličje, levo. Od velike Nedelje. Dne 23. rožnika t. 1. so tu položili k večnemu počitku posestnika Meško Petra, po domaČe Luhačevega Petra ali „botra". Pokojnik je bil zelo delaven član tudi že pokojnega velikonedeljskega „fajer-vera" in hud sovražnik naše mlade in lepe Jugoslavije. Ob vsaki priliki je kaj rad in 8 penosom povdarjal: Četudi imamo Jugoslavijo, aber ich blaib imer ajn tajčer Bog pokojniku te zmote gotovo ne bo štel v preveliko zlo, sodil ga bo milostno saj njegvi zvesti pristaši niso ponesli njegovih zemeljskih ostankov tja med Tevtone, ampak so je položili svečano v zemljo domačo, jugoslovansko. To bi bilo vse lepo, po krščanski navadi, samo da se pogreb ne bil vršil izzivajoče. Nosilci so se „vrgli" v paradno obleko požarnikov, opremljeno z nemškimi znaki. Predrzno je, da si upajo ti junaki in celo nečlani gasilskega društva v Jugoslaviji nastopiti v uniformi, z društvenimi kapami, z nemškimi znaki! Ali tako početje ni javno zasmehovanje zakonitih naredb državnih oblastev ? Dovoljujemo si uljudno vprašanje: kaj poreče k temu okrajno glavarstvo ? Iz Majšperga. Nečedne stvari se razpravljajo pred tukajšnjim kr. sodiščem zlasti o Svarčnikovih v Majšpergu. Verodostojna priča gospa Mulej je potrdila, da je Svarčnik žalil vse naše jugoslovanske častnike in našo armado ter g. generala Maistra samega. Temu našemu vzoru vseh vojaških čednostij se je o zadevi že primerno poročalo. Na vsak način je potrebno, da vse naše oblasti izvajajo posledice iz vedenja Svarčnikovega. Mora se na vsak na način takoj preprečiti, da bi taki ljudje imeli v Jugoslaviji javne funkcije in priliko odtegniti se suvereni moči naše države Nova Krčevina — samomor. Dne 29. junija 1919 med 9. in 10. uro predpoldan se je Marko Felicijan, 75 let star, posestnik iz Nove Krčevine, občina Vurberg, na skednju obesil. Bil je slaboumen. Pred letom dni ga je zadela kap, in od tistega časa se je bavil z mislijo na samomor. Požar v Janškem vrhu. Dne 17. t. m. popoldan je izbruhnil v hišnem poslopju Filipa Mesarič-a v Janškem vrhu, občina Ptujska gora, ogenj, ti ga je z vso upravo in s hlevom vred uničil. Sumi se, da so požar povzročili otroci Mesarica. Skoda se ceni na 3000 K. Posestnik ni bil zavarovan. Mihovci. Dne 28. julija t. 1. je utonila Marija Gotwein, sestra posestnika Lovreta Gotwoin v Mihovci, občina Velika Nedelja, v potoku, ki se zliva v Dravo pri Mihovcih. Bila je slaboumna in je bržkone, ko je pasla govedo, vsled neprevidnosti ponesrečila. Še istega dne so videli železničarji pri Ormožu žensko truplo plavati po Dravi bila je gotovo utopljenka Gotwein. Na Spodnji Polskavi straši neki Žigert „z rudečimi dnevi" in hujska ljudi. Dobiva baje tudi begunsko podporo, ki mu nikakor ne pritiče. Vsi vaščani so z njim nezadovoljni in bi. se ga radi znebili. Zadnjič je sklical kočarje in delavce skupaj ter jim je dejal, da naj ne gredo na delo, ako jim kmetje toliko in toliko ue plačajo. To je hujskanje delavca zoper delodajalca. Ako že hoče ta človek kaj storiti, naj gre prvo sam na delo, obenem pa se naj sam čemu priuči, potem še le naj daje drugim dobre nauke. Tako pa hujskati delavstvo in ga spravljati v nesrečo je lahka stvar, a mu v resnici pomagati, to pa je težko, da se Žigartu ne sanja. Pa saj on tudi na to ne smisli. Kadar mu bodo postala tla prevroča, tedaj bo zapustil vse skupaj — in zbežal, svoje zapeljence pa bo pustil usodi. Res je, da se delavcu in revežu mora pomagati, mu dati potrebno plačilo in prosti čas za odmor, in v tem bodo tudi vsi delodajalci menda sami toliko pošteni, da storijo napram delavcu in revežu svojo dolžnost Keor pa tega ne stori, tega naj se pa prime. S hujskanjem in grožnjami: ni vam treba delati, pride rudeči dan, itd. pa ne bo pomagano ne enemu ne drugemu. Nemški konzulat v Ljubljani zahteva od slovenskih strank, ki hočejo potovati v Gradec, da se izkažejo z dovoljenjem graške policije, da smejo v Gradcu prebivati. To je čisto nepotrebna šikana in ako nemški konzulat pri tem vztraja, bi priporočali našim političnim oblastim prve instance, da tudi od tukajšnjih Nemcev zahtevajo isto dovoljenje, predno daje njih prošnjo dalje. Pri dravski diviziji v Ljubljani se dobe podpisi potnih listov nekaj pred 12. uri dopoldne. Nemški konzulat ima pa uradne ure tudi do 12. uri. Ali ne bi mogel konzulat vsaj eno uro dalje uradovati, da ne zgubi stranka po nepotrebnem kar dva dni ? S Pragerskega. Vsem je znana tovarna za opeko na Pragerskem, v kateri si delavci trdo služijo denar. Pri tem jih pa še kruto preganja in psuje z najgršimi priimki, da celo pretepa nadzornik Albin V. Ta se ne — 4 — zaveda, da je suženstvo še davno minilo. Najrajši bi imel bič, da bi kot birič nekdanjih roparskih vitezov udrihal po ubogih iz-sesanih delavcih. Ker so v tovarni večinoma ženske in slabotni fantiči, si ne morejo pomagati ; če se kdo pritoži, je takoj odpuščen iz službe. Zato se obrnemo na javnost da zve, kakšen trinog je V. Ker je tovarna pod državnim nadzorstvom, prosimo, da oblasti nadzornika pouče, naj z ljudmi ravna po človeško, ne po živinsko. Pomisli naj, daje tudi on bil nekdaj navaden delavec tovarne. Dela se v tovarni v akordu, pri katerem nekateri delavci in delavke zaslužijo na 12 dni po 500 kron med tem ko dobe drugi delavci, pri istem delu, v istem času, samo dnevne plače na uro 75—80 v, torej na 12 dni skupno 110—140 K z draginjsko doklado vred. Vsakdo razvidi, da to ni pravica in da zaslužimo več. Maturanti srednjih šol v učiteljsko službo. Zaradi občutnega pomanjkanja učiteljstva ljudskih šol se nameravajo pritegniti v učiteljsko službovanje maturanti gimnazij, realnih gimnazij in realk. Zato se priredita tekom počitnic posebne tečaja v Ljubljani in v Mariboru. Reflektanti naj se z zrelostnim izpričevalom in posebnim priporočilom svojega ravnateljstva zaradi daljnih informacij pismeno ali osebno zglase na ravnateljstvu državnega učiteljstva v Ljubljani ali v Mariboru, kjer pač nameravajo obiskovati tečaj. Od Save. (Meščanska šola, društvene in politično življenje v Krškem.) Meščanska šola za dečke in deklice v Krškem je postala slovenska in dobila je značaj nižje srednje šole. Bila je 40 let nemška; imela je značaj višje ljudske Šole. Ker so bili pa učenci in učitelji Slovenci in učitelji dobri pedagogi in domoljubi, je bila šola že do zdaj prekoristen zavod, ki je učil sicer v veliki meri nemško a ni ponemčeval, marveč vzgoje val v Slovenskem duhu. Zdaj pa bode zavod uspeval vsestransko, ne samo v pravem narodnem duhu, ampak bode stal v strokovnem obziru na višjem stališču. Absolventi sedanje 4 razredne Slovenske meščanske šole bodo namreč prestopili naravnost na učiteljišča in menda tudi v višje srednje šole, ne da bi se morali podvreči vsprejemnim izpitom. — Društveno Življenje postaja v novi dobi živahnejše. Sokol telovadi, prireja igre (Martin Smola) in izlete, podpira ga godbeni orhester z lepimi koncerti- čitalnica razpolaga z obilnim številom časopisov in bogato knjižnico. Kmetij, ska podružnica nabavlja kmetom poljedelske potrebščine v obilni meri, n. p. galico, otrobe itd. Politično življenje je mirno. Inteligenca se veseli sedanjih političnih razmer, jih razlaga in hvali kmetom, ki jih radi poslušajo. Boljševikov pri nas in v okolici ni več. Le pred mesecem dni ali kaj so se še nekateri mladi rezervisti branili iti k orožnim vajam in se se nekoliko upirali orožnikom. Nekaj dni so se zbirali na polju v neki vasi, in zaznesla se je bila govorica, da so nameravali neko noč Krčane napasti. Toda nič se ni zgodilo. Pri nas je torej „mirna Bosna." Slab m08t. Na okrajni cesti v Mostečnem, ki pelje v Poljčane, je do 15. metrov dolg most. Ta pa je v takem stanju, da nosi še komaj 400 kil. Za Boga! Na okrajni ce*ti, kjer je toliko prometa, se torej nahaja most, ki niti težke krave ne prenese to je pa že preveč malomarnosti. Zgodi se lahko velika nesreča. Opozarjamo okrajni zastop v Slov. Bistrici, da most zapre in nemudoma popravi. V Trnovcah v Slov. Bistriškem okraju je toča prejšnji teden tako pobila, da je zmla-tila vse klasje in drugo bilje. Škoda je ogromna. Sv. Bolfenk v Hal. (Nesreča.) V pondeljek, dne 7. julija t. 1. je na strmi nezavarovani občinski cesti gnal I. I. v telege zaprežene-nih par težkih volov. Enemu volu se je spodrsnilo in oba vola sta se zvrnila in ko-tala v globočino, raztrgala telege ter končno obležala na dnu v grabi. En vol se je ubil, medtem ko je drugi dobil le lahke telesne poškodbe. Prizor je bil strašen. Dotični posestnik trpi veliko škodo, ker je zgubil eno vprežno živinče, ki ga ne more nadomestiti. Ker se je na dotičncin nevarnem mestu zgodilo že več nesreč, naj se ukaže občanom, da zavarujejo cesto na dotičnem mestu z ograjo. Vinogradi kažejo letos veliko slabši nastavek grozdja, kakor lansko leto. Sedaj so vinogradi v polnem cvet|u. Dež jim je toliko škodoval, da se je na več mestih prikazala peronospora. Viharji zadnjega tedna so polomili bilke, kjer ni bilo zvezano. V vseh vinogradih se v tem tednu drugikrat škropi. Ako ne bo peronospora hujše napadla in nastopil plesnivec ter ako nas Bog obvaruje toče, bode letos še vedno toliko branja; da bode doseglo leto 1917, seveda dobrota ne more biti ista. Na Pragerskem je odslovljena nemškutar-ska tobačna prodajalka. Trafika se je podelila vdovi Brenčič, katere mož se je ponesrečil S tem se je storilo spet dobro delo več. Sedaj bo tudi red v trafiki pa ne kakor prej, ko so sami nemčurji in protežiranci trafikan-tinje dobili duhan, drugi pa ničesar. Društvene vesti. Ptujsko pevsko društvo priredi dne 20. t. m. zaključni koncert svojega XXXV. društvenega leta v prostorih Narodnega doma. Začetek ob 16. uri (4. uri popoldne). Sodeluje ptujska mestna godba K obili udeležbi vabi vse cc. prijateljice in prijatelje petja pripravljalni odbor. Poziv. V svrho proslave prvega krstnega slavja našega kralja-junaka, voditelja borbe za našo slobodo, poživljam vse brate in sestre članstva in naraščaja, da ^e zbero točno in polnoštevilno v telovadnici v petek ob 20. uri (8. zvečer) in v soboto ob pol 9. uri. Kdor more, prinese v petek lampijon in svečo seboj. Zdravo! Načelnik. Na Pragerskem se je dne 6. julija t. 1. ustanovila Podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev. Ustanovni občni zbor je sklical železničar Anton Vivod; shi.du je predsedoval postajenačelnik .Teras Jako, poučno in v jedrnatih besedah sta govorila delegata Z. J. Ž. Eupnik in Jarh. Shod je bil jako dobro obiskan, ter je pokazal, da je bilo na Pragerskem treba podružnice, da se tako zapre pot pogubni internacionali in dela res narodno in železničarjem v korist. Za predsednika se je izvolil tovariš A. Vivod, v odbor pa Edmund Sila, Josip Bračko, Prinčič, Badjura, Lemut ml., Cafuta in Brajnik. Predsednik je sklenil zborovanje z besedami: Kot ljubitelj svojega teptanega naroda, ki je bil stoletja pod nemškim jarmom in priklonjen na steber nemškemu mostu do Adrije, prosim vse navzoče, da delujete za ustanovljeno podružnico z vsemi močmi, se je oklenete in podpirate — ter tako koristite sebi in celemu narodu ! Želimo, da se novoustanovljena Podružnica Z. J. Ž. krepko razvija in doseže vse svoje cilje ! Čitalnica za Rogatec in okolico priredi v nedeljo, 13. julija t. 1 ob V* L6. uri (Vt4. popoldne) na vrtu g. Em. Supanca v Rogatcu veliko vrtno veselico. Polnoštevilni pevski zbor nam bo zapel več lepih narodnih pesmi. Domači igralci pa nam bodo zaigrali priljubljeno narodno igro „Tri sestre." Po igri prosta zabava, šaljiva pošta i. t. d. Za zidano voljo bodo skrbeli godci. Jugoslovani! Pohitite vsi, ki se hočete pošteno in prijetno zabavati, prihodnjo nedeljo na veselico ; saj je to prva po tej grozni in strašni svetovni vojni! Opomba : Vslučaju slabega vremena, se vrši veselica teden pozneje. Odbor. C. M. Združena odbora ženske in moške podružnice Ciril-Metodove družbe v Ptuju se najprisrčneje zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način blagohotno in nesibično pama-gali pri pri prireditvi Ciril Metodovega kresa z željo, da ostanejo prekoristni družbi jednako naklonjeni i v lepši bodočnosti. Vsem narodnim društvom v Ptuju. Vabimo odbore vseh tukajšnjih narodnih društev k razgovoru o Sokolskem zletu v Ptuju v Narodni dom za soboto dne 12. t. m. ob pol 20. uri. Odbor Sokola. Najnovejše vesti. ¦ ¦ i..........................................................» Italijanski napad. Glasim zadnjih poročil so napadli v Reki Italijani na tolovajski način Francoze in Slovane. Prišlo je do burnih krvavih izgredov, ki so zahtevali veliko število mrtvih in ranjenih. Izgredi se ponavljajo. Italijani nameravajo napad. Belgrad, 10. julija, (izv. por. „Jugosl.") Glasom vesti iz Pariza nameravajo Italijani napasti Jugoslovane in Francoze pri Reki. Vprašanje odškodnine za nas ugodno rešeno. Belgrad, 10. julija. (Iz. p. ,,Jugsl.") I/, Pariza javljajo, da je vprašanje vojnih odškodnin rešeno v našo korist. Naši ministri so v torek odpotovali iz Pariza. Oglasi, Invalidom bivšega pešpolka štev. 87 se bodo julija meseca v drugič izplačevale enkratne podpore. Pravico do te podpore imajo oni, ki so po izvidu nadpregleda spoznani za več kot 30% invalide. Invalidi, ki v Jugoslaviji še niso bili pri nadpregledu, naj se javijo pri svojem dopolnilnem poveljstvu v svrho zdravniške preiskave. Prošnji za podpore ima vsakdo priložiti potrdilo pristojne občine in orožniške postaje, da je brez premoženja, in podpore res potreben. Slepci, težko pohabljeni in za vsako delo nezmožni dobijo poleg podpore še posebne dokiade. Podpore se bodo pošiljale le po pošti, zato naj navade vsak v prošnji svoj natančen naslov. Prosveta. Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča v Ptuju. V petek, 4. julija 1919 so nas posetili člani ljubljanskega narodnega gledališča pod vodstvom upravitelja drame g. Hinka Nučiča, da so nam pokazali in povedali z odra v pretresljivi igri človeškega srca najgloblje globine. Izbrali so si dve igri, Fantekovo Za hčer in Heyermansovo Amnestijo. Diametralno nasprotni sta si deli po postanku in vsebini in vendar imata nekaj skupnega. Obe igri družita mehko nežnost z neverjetno realisti-ko, ki zgrabi človeka z železno pestjo. G. Nučiču gre brez dvoma palma večera. V Ptuju kaj sličnega še nismo videli. Nučič je postal velik umetnik. Sceno v Funtekovi eno-dejanki, kjer davi oče mačeho, podal je s tako globo resničnostjo, da nam je zastajala kri. A bolje, neprimerno bolje je izvedel pet značajev v Amnestiji. Teška naloga, toda v Nučiču je našla mojstra. Če rečemo, da so posamezniki v občinstvu krčevito plakali, smo povedali vse. To ni bila igra, to je bilo življenje, razkrito in nago življenje z vsemi strastmi in grozotami, z vso otopelo resig-nacijo in lahkomiselno razigranostjo. Nučiča vredna soigralka je bila g. Buk-šekova v mačehi in Rakarjeva v pleskarjevi hčeri. G. Bratina je ravnatelja kaznilnice v besedi in gesti virtuozno zadel. Občinstvo je bilo precej disciplinirano, dasi sta bili igri za večino nekaj novega in i tujega. Ggledališče ni bilo razprodano. Malo j več brige za gostovanje ljubljanske drame i bi v prihodnje nam Ptujčanom ne škodilo. G. Nučiču in njega osobju pa prisrčno \ zahvalo zares j edinstveni umetniški užitek, o. Razno. : ¦ l..........................................................i Mečilo, katerega se vsakdo brez premisleka sme poslužiti, so Fellerjeve lagodno odvajalne, želodec okrepčajoče rabarbarske „Elsa-krogljice". 6 škatljic 12-— kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 359, (Hrvaško). 6 dvojnatih ali 2 specialnih steklenic „Elsa-Fiuid" 24*— kron. Bolečine tolažeč. Omot in poštnina se računa posebej, vendar najceneje. Kolikor več se torej obenem naroči, temveč se prihrani. 5 — Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptujski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, hiša zdravnika dr. Štuheca, pritličje. Uredništvo in upravništvo „Ptujskega lista" se je preselilo na Slovenski trg (stari rotovž) Štev. 3, pritličje levo. $,Ptujski List4* povečan. Od danes naprej bo izhajal „Ptujski List" redno na šestih straneh. V posamezni prodaji stane zato številka 40 vinarjev. Sprejmem t konjskega hlapcaj starejšega, ki je lahko oženj en, za vole in ; enega za krmljenje krav. Šošterič, Sv. Vid. Častna izjava. Podpisani Vinko Stoklas ml., vinotržec v Leskovcu, izjavim, da nimam nikakcga povoda očitati gosp. Frideriku Stiglicu, nadpregledaiku finančno straže v Leskovcu, kakega nekorektnega obnašanja. Vinko Stoklas ml. vinotržec v Leskovcu. Imate Ravnokar se mi je poslala večja množina obliža ,,Burgit', Z ednini obližem se prežene vsako kurje oko brez bolečin. Dobi se edino le pri brivcu J os. (jorišek-ii v Ptuju, Minoritski trg 4. Pozor! Pozor! Žetev in mlatva se bliža. Prijatelj, kje si bova torej letos nabavila dober mlin za vejanje (čistilni stroj.) Podiva v Budino pri Ptuju k Pucko Jakobu. Tam dobiš dober, močeh in še povrh lep mlin za vejanje. Posebno dobra lastnost teh mlinov za vejanje je, da prav dobro čistijo, ker so že preiskušeni od mnogih kmetov; tudi dobite 10 letno garancijo. Ne odlašajte torej. Kdor prej pride, prej melje. Se priporoča Jakob Pucko, mizarski mojster in izdelovatelj čistilnih strojev, Bu-dina Ptuj. ton Pukšič. posestnik v Gajovcih pri Sv. Marjeti, nižje Ptuja proda posebno lepo raslo kobilo, 8 let staro, lisičje barve z liso. Primerna za teško vožnjo pri večjem podjetju. Cena 14.000 K. Progovna sekcija južne železnice v Ptuju (načelnik : Ing Selak) rabi ve6 uradnikov aH pftduradnikov. Zahteva se matura na kaki srednji šoli, oziroma izvršitev 4 razredne srednje šole. Zahvala. Za dokaze tolažilnega sočutja povodom kratkotrajne, mučno bolezni in prebritke izgube našega predragega, ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Jožefa Sprochaivja in za spremstvo rajnega, na njegovi zadnji poti se vsem prijateljem in znancem najprisrčneje zahvaljujemo. Dušo blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ptuj, 10. julija 1919. Žalujoči ostali. ¦ ^TE^TTOZlNrEl boli, pritisk krvi, pomanjkanje spanja, migreno, prenapetost, miglanje pred očmi, slabe oči, šumenje v ušesih odpravlja Fellerjev JBlsa-fitaid *im 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici 24 kron. Staro preizkušeno odvajalno, tek vzbujajoče in zaprtje odstranjujoče sredstvo so Feller-jeve rabarbarske Elsaskrogljlce 6 škatljic 12 kron. Edino prave pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 359, Hrv. Zagorje. Zavoj in poštnina se računa posebej kar najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. lovska puška, zložna postelja in žepna ura v nedeljo dopoldan. Truberjeva cesta 12. ¦ ri.¦¦¦¦¦¦¦¦..¦.¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦*¦¦¦¦*.M.,^.i. Išče se Opr. Štev. Ne I 344/19 Prostovoljna sodna dražiš. Od kr. okrajnega sodišča v Ptuju se bodo na predlog gospodične Kathe Lerch v Ptuju prodala na javni dražbi sledeča zemljišča in premičnine: a) vlož. štev. 30, kat. obč. Dolena obstoječe iz sledečih parcel: št. 124 stavbišč v izmeri od — ha, — a, 54 m» „ 125 n n n n ii 72 „ „ 336 travnik n n n 17 77 11 -1 ' !1 * ' 11 „ 337 pašnik 11 11 « n 39 „ 49 „ „ 338 „ it n ti „ 03 „ 67 „ „ 339 gozd H n n „ 16 „ 26 „ „ 345 pašnik 11 n n „ 17 „ 66 „ „ 346 travnik 11 d n „ 07 „ 62 „ b) vlož. Štev. 31, kat. obč. Dolena obstoječe iz sledeči! l parcel: št. 326 njiva v izmeri od - ha, 49 a, 02 m» „ 329 pašnik )> » n ii 08 n ii „ 330 vinograd „ d n „ 69 „ 24 „ „ 331 gozd n r> n „ 30 „ 72 „ „ 332 travnik ti 11 r> ,, 04 „ 39 „ „ 333 njiva 334 335 „ 334 travnik „ n n n Ob „ 44 „ n n ii 02 „ 55 „ 368 ii ii n n Oo „ 65 „ •i rt n ii "" n 1" ii ii n *¦ ii 1" n !•' n ii n ii 26 „ 83 „ __ 97 77 n n 11 Li% ii ' ' ii ,, °7 „ 40 „ za 4 mesece v Gornje Halozah (Sv. Duh.) — Oskrbovati ima kuhinja za 6 delavcev. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Naslov pove uprava tega lista. i moister PTUJ, Hrvatski trg 1 naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, pokrivanje, popravljanje in barvanje zvonikov, strelo- in vodo vodnikov itd. točno in po ceni. Izvršuje tudi popravljanje škropilnic za trtno bolezen in kotlov za žganje. «MMB^^ „ 369 pašnik „ 370 gozd „ 371 pašnik „ „ 445 travnik „ „ „ „ 447 pašnik „ „ „ - „ 05 „ 47 „ »» "9 fj n n J} jf 24 ,, 82 ,, n 450 ,, ,, ,, ,, — ,, 03 ,, 13 ,, „ 462 vinograd,, „ „ 3 „ 21 „ 46 „ „ 465 travnik „ „ „ — „ 26 „ 76 „ „ 466 gozd „ ,, „ — „ 46 ,, — „ „ 467/1 njiva „ „ „ — „ 12 „ 12 „ „ 468 travnik „ „ „ — „ 67 „ 11 „ „ 473/1 gozd „ „ „ 1 „ 43 „ 72 „ „ 474 travnik „ „ „ — „ 09 „ 03 „ „ 475 pašnik „ „ „ — „ 19 „ 93 „ n 476 „ „ „ „ — „ 24 „ 96 „ „ 477 travnik „ „ „ — „ 06 „ 08 „ n 482 ,, ,, ,, ,, ,, 23 ,, 16 ,, „ 484 gozd „ „ „ — „ 18 „ 34 „ c) vlož. štev. 1, kat. obč. Janževski vrb obstoječe iz sledečih parcel: št. 2 stavbišče v izmeri od — ha, 01 a, 29 m* 53 stavbišče „ „ „ — „ 03 „ 42 „ 27 vinograd „ „ „ — „ 99 „ 45 „ 28 gozd „ „ „ — „ 86 „ 25 „ 38 gozd 41 njiva 43 travnik „ 126 pašnik ali v skupni izmeri 17 ha, 50 a, 53 m* K tem nepremičninam spadajo še premičnine obstoječe iz raznovrstnega pohištva, sodov, orodja in posekanega lesa. Izklicna cena: 50.000 K in se ponudbe pod to ceno ne sprejmejo. Dražbeni dan se določa na soboto 19. julija 1919 ob 10. uri v pisarni notarja Strafella v Ptuju. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno. Gdč. Kathe Lerch pridrži si pravico, v teku 14 dni po dražbi najvišji ponudek odkloniti. Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni sodnega poverjenika Franceta Strafella v Ptuju, Minoritski trg štev. 4 med uradnimi urami. Kr. okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I, dne 4. julija 1919. n 1 11 95 „ 87 „ « 11 27 11 "2 „ 29 „ 49 „ n 11 11 11 *6 „ Uo „ 11 11 11 Sadni kis no brata Slavič, Ptuj. se kupi. Ponudbe prosimo v trgovi- 14 93 Delniška glavnica 15.000.000. Centrala t L/jufolfani mi Hi nad 1.10.008'- Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3% brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 3VI0 čistih. Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. C0) GZ3 Čitajte najprej iluslrovani cenik tvrdke H. Suttner (lastnik Hcnri Maire) Ljubljana št. 985, predno si kupite uro. Ta cenik Vara bo zaščita proti škodi in jezi zaradi slabih bazarnihur in Vara pokaže, kako se more dobroin vendar ceno kupiti. Ta cenik Vam svetuje glede res dobrih ur špecijalne znamke »I K O« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine na pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmerne cene pri tvrdki H. Suttner (lastnik H. Maire) Lmbljana 985. ŠTEFAN HORVATIČ mizarski mojster, Vošnjakova ulica, ~ izdeluje vsako vrsto pohištva, stavbe in portale po primernih cenah. Se priporoča si. občinstvu. :-: II' I Proda se še dobro ohranjena ročna miatilnica O O O O O O O O O O O O Ol o o o o o o o o o Brata Vošnjak, ptuj ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦*¦¦¦¦¦¦¦+¦¦*¦¦¦¦¦»¦»»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦ trgovina z usnjen], čevlji in surovimi Jožami. CfOveji in telečji boks, chevreaujc, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo. inmuiiiHiiiniiim €legantni boks-calf in chevreaur čevlji. — fini čevlji iz. črne in rujave teletine. — jfa- vadni čevlji iz. rujave kravine, podplatni in podpetni cveki, dreta, platno. O o o o o o o o o O O O O O OOPOOOOO Ploj Franc, Polensak. Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5'—, za podgane in miši K 5"—, za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevalec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jilnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Delo na polju je tu! ¦ Ste že naročili košare in sedež ¦ ¦ za voz ter druge jerbase za go- J spodarstvo ? J Izdeluje jih ¦ Pletarska šola Strnišče pri Ptuju, S 10 minut oii žel. postaje Sv. Lovrenc na Dr. polju Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Strnil in v Ptuju v trgovini J. Peteri I Zini za ni ¦ škrobanje (šterka- ¦ nje), čiščenje, tudi čno vsakovrst- ¦ nih oblek, moških in žen-! skih in okenskih zagri- njal tekom 8 dni po najnižjih cenah priporoča Cankarjeva ulica št. 4. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦a ooaaoaooDOoaaooooaoooaoo hGARJE srbečico, kraste, lišaje ° uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. { o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno p o osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. S Prodaja in razpošilja s pošto TrnKoczy v Liubljani aaaaaanooaoaaoooooooaaoo Zahtevajte ,Ptujski list:! FfRANJO ČUČEK, PTUJ ¦ veletrgovina z vinom ¦ priporoča *ak« vrstna yina, haložka, posebno zayrčka in ljutomerska, kakor tudi iz- venštajerska po dnevnih cenah. Prodaj« se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za posi- ljatev posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Odgovorni urednik: A. Sovrč. Tisk: W. Blanke v Ptuju.