Štev. 57.
V Ljubljani; dne 31. avgusta 1907.
Leto I.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
^11 —IR'--,
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI,
CZ)
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
Trst.
Trst je glavna avstrijska luka. Veže vso tolitvansko državo z ostalini svetom. Morje odpira vsako državo svetovni trgovini. Tem važnejše je potem ono mesto, ki kot edino v državi posreduje ta obrat. To je za Avstrijo — Trst. Tu je edina pot, po kateri pride naša država na svetovni trg. Velikega pomena tržaške luke nihče ne more tajiti. Spoznali so ga tudi avstrijski državniki, ki so Trst, z notranjo državo zvezali z velikimi železnicami. Njih tiri se osredotočujejo prav na obali Jadranskega morja. Spoznali so važnost tržaškega pristana tudi Italijani in prav v zadnjem času smo jo pričeli uvažavati tudi mi — Slovenci.
Trst leži na slovenskih tleh. Vsa obal od Gradeža sem in doli do najjužnejšega kota Istre s svojimi notranjimi deli vred je bila od nekdaj last naroda slovenskega. Ali prišli so tujci — Italijani ter kot ribiči in trgovci zasedli to	obal. Domačina Slovenca	so	izrinili v
okolico obrežnih	mest, pni pa so trdno	zasedli svoja
gnezda. S tem so domačina, ki se ni zavedal svojega go-spodstva, ki ni znal izrabiti svoje gospodarske nadmoči, napravili odvisnega od sebe.
To stremljenje Italijanov je z vsemi silami podpirala
— avstrijska vlada. Italijani so bili od nekdaj njeni ljubljenci. Ko je Avstrija še imela Lombardijo, je s svojo usiljivo ljubeznijo skušala si pridobiti naklonjenost svojih podanikov. Izgubivši Lombardijo pa zopet ni vedela, kaj vse bi storila, da	bi si	ohranila ljubezen vsaj	—	avstrijskih
Italijanov. Morda	je Avstrija v svoji naivnosti	še upala,
da pridobi izgubljene dele svoje velike države kdaj nazaj. Ali pa se je bala, da izgubi še to, kar so ji milostno bili pustili.
Italijani so seve radi sprejemali bogate darove naklonjene jim s cesarskega Dunaja. Prav prijetno so se solnčih ob milosti, ki se jim je radodarno delila — ali marali te Avstrije in njene dinastije niso nikdar. Njihovo mišljenje je šlo nato, da bi zemljo slovensko, ki so jo bili zasedli, pripravili čimprej na odpad od Avstrije ter jo priklopili kraljestvu Italiji. Sami so se imenovali irreden-tisti to je neodrešenci.
Vlada je za to namero prav dobro vedela, pa vzlic vsemu je gladila in božala svoje Italijane še dalje. Ni pre-jenjala s svojo ljubeznijo tudi tedaj ne, ko so v Trstu jele pokati bombe in petarde, ko se je pričela brusit^ ojstrina
LISTEK.
Hina.
Spisal A.
I.
Moji nevesti je ime Angela. Drugi pravijo, da je lepa ženska, da ima zlasti lepo modre oči, ampak modre oči meni sploh ne ugajajo. Tudi njen glas mi ne ugaja, in kadar igra klavir in poje, tedaj se mi zdi včasih, da sem jaz velik in neumen komedijant.
No, to je seveda mimogrede, in če človek misli po srcu, a ne po pameti. Zakaj Angela je hči najbogatejšega trgovca v našem mestu in zato je bodočnost ob njej že zaradi denarja zelo sijajna. In nič manj ni taka nevesta koristna za tridesetletnega človeka, ki je odprl svojo odvetniško pisarno in se napravil na pot kariere. Sicer jaz ne živim v slabih gmotnih razmerah — moj pokojni oče je zapustil troje hiš in lepo vsoto denarja v hranilnici
— ampak moje prepričanje je to, da nima človek pač nikoli preveč denarja. Zakaj nikoli se ne ve, kakšna je pravzaprav tista bodočnost, o kateri misli človek vse najlepše. Včasih se spremene razmere kakor vreme v aprilu, na tisto polje, kamor je sijalo solnce, in kjer so cvetele spomladanske rože, pada pogostokrat že čez pol ure sneg.
bodalca namenjenega našemu vladarju. Pomagala je krepiti in rasti italijanski živelj zlasti tržaškega mesta, dasi je dobro vedela, da dobiva ta živelj svoje moči iz kraljestva Italije neposredno, da torej hote in vede neti vročo žrja-vico, ki tli le pod tenko plastjo pepela. V svoji postrež-ljivosti in uslužnosti je šla naša vlada celo tako daleč, da je roko v roki s tržaškim laškim židovstvom pomagala zatirati domačina — Slovenca, ga skušala iztirati z mestnega ozemlja prav v okolico odrekajoč mu kot Slovencu vsako pravico do bivanja v mestu samem.
Nadčloveški boj so bili tedaj naši rojaki ob morju Adrijanskem proti tako mogočnima zaveznikoma. Ped za pedjo domače zemlje so morali prepustiti sovražnemu tujcu, umikati so se morali novemu gospodarju, le pridušno se je glasila slovenska beseda sredi mesta tržaškega. Italijani so pričeli zanikavati ne samo eksistenčno pravico, ampak obstoj Slovenstva sploh v mestnem obzidju, njihov glas je jeknil prav ob cesarskem dvorcu na Dunaju in slepo so jim verjeli v naših ministrstvih od najnižjega uradnika pa gori do sekcijskih šefov. Le tako je razlagati brezuspešni nad 20 let trajajoči boj za slovensko ljudsko šolo v Trstu, ki še danes ni dobojevan.
Samo za kratek čas je našo vlado srečala treznost spoznavši vso nevarnest okrepljenega Italijanstva ob meji sosednega kraljestva.
Toda namesto, da bi hodila najnaravnejšo pot, pot, ki ji je jasno kazala, kako priti do rešitve tržaškega vprašanja, krenila je naša vlada v svoji zaslepljenosti zopet na napačno stezo. Pričela je s kolonizacijo nemštva ob Adriji, med tem ko bi bilo vendar najnaravnejše in enostavnejše, ako bi domačemu slovenskemu življu pustila priti do veljave. Slovencem bi ne bilo trebalo drugega, kakor dati jim v zakonih zajamčeno narodno enakopravnost, ne potrebovali bi nobenih predpravic, nobene pro-tekcije s strani vlade. Pustiti živeti nas prosto, svobodno življenje in dovelj bi bilo, da bi Slovenci popolnoma izenačili in paralizovali vedno rastoči vpliv italijanske narodne misli na jugu naše države.
Pa naša vlada, ki je bila vedno pokorna služabnica iz „rajhau sem negovane velikonemške ideje, zvabila je raje nemške trgovce in industrijce prav gori od Belta doli na jug, raje se je, ognivši se italijanske, podala'v nemško nevarnost, kakor, da bi si zagotovila nerazrušno južno svojo avstrijsko mejo. Danes je nemštvo v Trstu že tako močno, da so se ga pričeli bati Italijani sami.
Pod snegom je rožam slabo in pod nesrečo človeku. Iz takih ozirov je dobro, če ima človek verno oporo, kamor lahko upa in poseže ob hudi uri.
Razvidno je torej, da se jaz ne ženim iz srčnih nagibov in iz ljubezni, namreč, da me vodi pri vsem tem dejanju za roko moja praksa. Ali jaz ne grem slepo za njo. Prepričan sem namreč, da mi ta ženska ne bo obtoževala življenja, da ne bo breme, ki si ga je naložil človek ob uri zmote in ga že tišči sama, če se spomni na to.
Nikoli še nisem občutil do svoje neveste apatije in dogodilo se je že čestokrat, da sem jo poljubil s pravo slastjo. Kaj je bilo za to slastjo, ali strast ali ljubezen, to seveda bi se dalo komaj dognati. Včeraj n. pr. sem imel nad njo skoro otroško veselje.
Povabila me je, naj pridem zjutraj k njej na vrt, in jaz sem se točno odzval njenemu povabilu, dasi mi je bilo nekoliko neugodno.
Krasna jesen je namreč letos, jaz sem strasten lovec, in moj pes Hektor je ves divji na zajce. Ko greva zjutraj preko kabineta se vzpne gotovo vselej po steni gor, kjer visi moja lovska torba in poleg nje troje pušk, vzpne se in pogleda name in žalostno zacvili. Jaz ga tolažim, trep-ljem ga z roko in se mu smejem, ampak tudi mene mikajo šume, lovski rogovi, lajanje psov in pokanje pušk — in nerodno mi je pri duši.
Slovencev se nihče več spominjal ni. Oglasili so se sicer semtertja v javnosti, toda Italijani so si bili tako zelo svesti svoje premoči, da so le še prezirljivo in zaničljivo govorili o neprijetnih svojih »gostih", vlada dunajska je pa molčala.
Tu so prišle državnozborske volitve s svojo splošno in enako voliluo pravico. Na udeležbo so klicale najširše množice, ki so jih doslej privilegiranci poznali le kot maso, ki jo je izkoriščati, ki so jih pa drugače zaničevali in zasmehovali. In vendar prav te množice tvorijo narod, tvorijo državo našo.
Veliko presenečenje na eni, strašno razočaranje na drugi strani je prinesel letošnji 14. oziroma 23. majuik. Istra, ki je po veliki svoji večini slovanska, je dobila z voliluo preosnovo 6 poslancev, tri so privoščili Slovanom, tri pa dali Italijanom, ki v najboljšem slučaju zaslužijo le enega.
Naši trije poslanci so bili takoj pri prvi volitvi vo-Ijeni z ogromno večino; dočim so prišli vsi trije italijanski kandidati v ožjo volitev in sicer v dveh volilnih okrajih v ožjo volitev s slovanskima protikandidatoma. Liberalna Italijana sta potem v teh dveh okrajih zmagala le s pomočjo italijanskih krščanskih socialistov in »mednarodnih" socialnih demokratov.
Da je naš kandidat v tržaški okolici zmagal z velikansko večino, je samoobsebi umevno. Naravnost presenetljiv za nas same pa je bil naš uspeh, naš lastni napredek v Trstu samem. Tu so dobili naši kandidati toliko glasov, da so vse tri italijanske kandidate porinili v ožjo volitev s socialnimi demokrati. In da bi Italijani ne doživeli sramotnega dogodka, da bi pri ožji volitvi od njih tako prezirani Slovenci odločevali v prid protikandidatom socialistom, zato so raje vrgli puško v koruzo ter se ožje volitve sploh udeležili niso. Trst je poslal vsled tega same socialiste na Dunaj,
Volitev v Trstu govori cele knjige, dokazuje več kakor vsako ljudsko štetje »z občevalnim jezikom", stavlja na laž vse kričanje laških neodrešencev o italijanskem značaju tržaškega mesta ter neznansko blamira našo vsevedno, dobro podučeno — vlado. Pomisliti pa je, da spričo novih, nepoznanih razmer, ki jih je ustvaril novi državnozborski volilni red, agitacija še ni mogla biti tako zelo intenzivna in vsestranski poglobljena; mnogo slovanskih volilcev volilo ni, ali pa so volili deloma z Italijani, največ pa s socialisti. Častni uspeh tržaških Slovencev jih
Lep dan je bil včeraj in zato je menda Hektor še žalostnejše zacvilil in je bilo meni še zoprnejše, ko sem se domislil na tuljenje rogov in na šume. Spodaj na ulici sem srečal svojega koncipienta, v	lovski	opravi	je bil in
tako pobit, da	sem se mu začudil.
»Kaj vam je, dragi doktor, kaj vas motijo rogovi?"
Na goličavi zunaj mesta so tulili rogovi, tuintam se je čul strel, potem dva naenkrat, trije po vrsti.
»Pojdite, dragi moj, prosta vam pot! Bomo pa jutri marljivejši!"
Poklonil	se mi je, ko je odšel, in meni je	bilo zelo
ugodno. To je	sploh vedno slučaj,	kadar	čutim,	da koga
razveselim, ali ga vsaj spravim iz najslabše volje v slabo.
Angela me je čakala na vrtu, in ko sem jo zagledal tako oddaleč, se mi je odprl zelo lep prizor. Sedela je pod košatim borom in po vejah nad njo in po tleh okrog nje je šetala cela tropa ščinkovcev, vrabcev in senic. Dajala jim je kruha, visoko je dvignila roko, padli so nazaj ohlapni rokavi in zasvetila se je snežnobela polt.
»Ah, ti neumen ščinkovec, ampak senička, no, vzemi..."
Tako se je prepirala s ptiči in čisto na tisto belo polt je sedla senica, vzela je drobtino in je odletela v vejevje.
Ko sem se približal jaz, so vse ptice nenadoma odletele, in zato se je Angela na glas zasmejala.
je nagnil, da so začeli z organizacijo množice slovenske narodnosti, z organizacijo slovenskega delavstva. Ako vztrajajo v započetem delu, tedaj že danes lahko proro-kujemo, da bo ob prihodnjih volitvah šlo za ožjo volitev med Slovencem na eni ter Italijanom ali socialistom na drugi strani.
Otročji in znak onemoglosti je torej imenovati nedeljski napad italijanskih „mladeničev" na izprevod slovenskih pevskih društev po Trstu. Takim in enakim prireditvam se bodo morali pač privaditi. Gospodarska sila Slovencev v Trstu narašča od dne do dne, s tem pa je dana možnost, da si pribore že izgubljena tla zopet nazaj.
Slovenci in Hrvati morajo zopet postati gospodarji našega Primorja, s tem pa tudi najzvestejši „čuvarji carstva", ker to je predvsem v njihovi koristi, — navkljub Dunaju.	_____________
Nemci se organizirajo.
Nemci se vedno bolj okrepljujejo po vseh deželah naše monarhije. Organizacij na Nemškem, nasilne politike proti Poljakom naj niti ne omenjamo. Nekak nov varnejši in močnejši most na zunaj si hočejo Nemci ustvariti potom svojih „bundov“ po nenemških avstrijsko-ogrskih deželah. Kjer prebivajo Nemci vsaj deloma kompaktno, tam so itak narodne organizacije, ki vodijo boj za nemštvo, že dolgo zasnovane. Posebno vzorne so na Češkem in Moravskem, odkoder je takorekoč prešla inicijativa za nemške zveze po naših alpskih deželah.
To nemško organizatorično silo občutimo posebno na Koroškem, Štajerskem in žal, celo na Kranjskem. Potom organizacij so si Nemci v teh krajih osigurali obstoj med raznarodujočim se slovenskim prebivalstvom in gospodarsko premoč nad slovenskim življem. Šele zadnji čas se je pri nas nekoliko storilo in se s tem postavil prvi jez proti nemškemu prodiranju. Nemci, ki so doslej imeli celo vlado avstrijske države v rokah, pravzaprav podobnih združenj še potrebovali ne bi, saj jim je šla vlada itak vedno drage volje na roko. Nekak preobrat v Nemškem taboru so povzročile državnozborske volitve, kjer so Nemci prvič uvideli potrebo solidarno nastopiti proti tako-zvani slovanski večini. To je bil gotovo važen moment za tesnejšo splošno nemško organizacijo. Drugi vzrok pa so razmere v posameznih kronoviiiah.
Znano je, da je ravno vojaštvo in uradništvo glavni germanizator in da je ravno v njem največja sila nemštva. Šele ko je uradništvo doseglo uspehov, so prišli trgovci obrtniki itd. Te ljudi je doslej ščitila vlada, sedaj so pa naenkrat v mnogih krajih brez zadostnega varstva.
To se opaža zadnji čas posebno v Galiciji in Bukovini. V Galiciji in Bukovini se je razvila živahna agitacija proti vsakemu znaku nemštva, bodisi v javnem življenju ali pa v ostankih nekdanjega nemškega uradovanja. Ga-liška deželna vlada tudi podpira celo akcijo proti nemštvu in je izdala že mnogo tozadevnih odlokov. Zato je nemštvo v Galiciji in tudi v Bukovini očividno v vedno večjem upadku. „In da zbere te člene“ se je ustanovil v Galiciji pred kratkim „bund" galiških in bukovinskih Nemcev.
„Bund“ ima tudi svoje tedensko glasilo in je v prvi vrsti pisan, da „vzbudi pravi nemški duh“ v svojih Nemcih. Skupno našteva list nad 200 nemških kolonij po celi Galiciji in Bukovini.
Bolj kot gališki „bund“ nas mora zanimati „Zveza“ Nemcev iz Hrvatske in Slavonije. Na Hrvatskem, posebno v Slavoniji, kjer bi si človek nikdar ne mislil o kakšnem nemštvu ali celo o nemški nevarnosti, so začele v zadnjem času nemške naselbine jako cveteti in se neverjetno hitro razvijati, tako, da so Hrvati sami že začeli resno misliti, kako se ubraniti nemškemu prodiranju, po-
„Kako ste preplašili to mojo žival!“
Popravila je rokav, ki ji je bil zlezel daleč nazaj po roki, in mi je ponudila ozko in nenavadno fino dlan. Nato sem jo poljubil, in potem me je tikala.
„Poglej“ — je rekla — „kako sem se jaz vsa spremenila v tej najini ljubezni. Tako sem bila prej vedno vsa razposajena in vesela, zdaj pa me je nenadoma vse minilo. Je sicer res, da zaljubljen človek vedno sanja, ima v sebi neko medlo, mehko razpoloženje, ali ne žalosti. Jaz pa jo napol čutim včasih in dogodi se,, da mi stopijo solze v oči. Cesto me objame nenadoma strah, obda me domnevanje, da je vse to tvoje vedenje proti meni konvencionelno, iz praktičnih ozirov samo, in jaz in moj oče in moja mati smo pri tem slepi."
Končala je;	po	goličavah zunaj so tulili rogovi,	lajali
psi,	pokale puške	—	jaz sem jo komaj malo od	daleč
razumel.
„Ti si filozof, psihiater — no —, ali kaj sličnega. Navadni zaljubljenci ne rešujejo takih problemov."
Nato sem jo prijel za roke, potegnil ohlapni	rokav
do komolca nazaj	in	jo božal po beli in svetli polti.
„Mene je nekoč ljubil neki slovenski poet. Mlad je še bil, obraz je imel žalosten, skoro tragičen, pisal mi je pesmi in silno je bil vame zaljubljen. Nekoč sem mu rekla, da je zame največja sreča hoditi zimski večer po mestu, ko pada sneg, ko žare med snežinkami po oglih
sebno ker postajajo Nemci gospodarsko vedno bolj močni. Nemci imajo tam svoje zasebne šole in izdajajo nemško-nacionalno glasilo. Doslej so bili še razkropljeni in neorganizirani, sedaj pa se ustanovi „bund“, da ohrani razkropljene Nemce nemškemu narodu. Nemštvo na Hrvatskem vidno napreduje, še več, Nemci se počutijo tam kakor v rajhu. Pred kratkem so imeli Nemci v malem mestecu Jindiji, kjer je precejšnja nemška naselbina, veliko ljudsko slavnost Na slavi je so prišli tudi nemški burši iz Ilrvatko-Slavonije in Ogrske, ki so prepevali pred nosom Hrvatov nemškonacionalue pesmi. Dasi je to le hi^en pojav, vendar bržkone ne ostane brez posledic in nemško delovanje še pospeši in ojunači.
Ta pojav nas glede raznarodovanja Hrvatov in Srbov v hrvatskem kraljestvu nikakor ne more strašiti, saj na kakšno uspešno germaniziranje Hrvatske in Slavonije niti misliti ne moremo. Pač pa je tu drugi faktor, ki utegne Hrvatom prinesti še mnogo neprilik namreč gospodarska premoč, katero Hrvatje že sedaj precej občutijo. Ker so ravno priseljenci večipoma izobraženi in podjetni, ker pridno kupujejo posestva, se pečajo s trgovino in ustanovljajo razna podjetja, je mogoče, da postanejo nekoč odločujoč ne narodnostni pač pa politično-gospodarski faktor. In ako danes opazujemo nemški „drang" na vzhod, nam nikakor ne pride na misel toliko germanizacija narodov, kakor germanizacija slovanskega kapitala, naših zemskih zakladov. In ravno gospodarsko močni Nemci v Hrvatsko-Slavoniji bi tvorili močan in trden most nemštvu na vzhod. Nemci to tudi dobro uvidevajo in zato toži nekdo v graških časopisih, da naše Primorje posebno Trst tako 'zanemarja in da je nevarnost, da preide ves kapital v slovenske oziroma slovanske roke. Ako izborno posluje toliko slovanskih denarnih zavodov, pravi dopisnik, ali bi ne mogel shajati tudi nemški denarni zavod. So to pač dejstva, katere moramo pri svoji narodni in gospodarski politiki uvaževati. Ako se pri nas Nemci ali pa Italijani.narodnostno ukrepe, utrde se navadno kmalo gospodarski in gospodarska premoč jih zopet z dvojno silo narodnostno ojunači in mi moramo zopet dolga leta čakati in se boriti, da si pridobimo vsaj deloma svojo posest nazaj. Nemški „bundi“ in njihov „drang“ naj bi nam Slovencem bil resen opomin, da treba iti z vso silo na delo. Treba je buditi narodno zavest, čut in mišljenje, ki je pri nas tako zaspano in katerega se pri nas niti izobraženci ne zavedajo, treba je večjega drobnega in velikega gospodarskega dela, ki na.n edino more zagotoviti tudi narodnostni obstoj. Ako smo se tudi gospodarsko osamosvojili izpod tujega vpliva, smo samostojen narod in s tem je storjen velik korak uresničenja jugoslovanske ideje, ki edino more postaviti večno-trajen jez germanskemu navalu.
Izseljevanje v Ameriko in Slovenci.
II.
Po Statistiki, katero je priobčil advokat dr. Caro v časopisu za narodno gospodarstvo in socialno politiko, se je izselilo od julija 1900 do konca junija 1901 v Ameriko 17.905 Hrvatov in Slovencev; v istem času leta 1904-/05 pa že 35.104. Torej v štirih letih skoro še enkrat toliko! čeprav so drugi narodi v tej dobi navidezno še bolj napredovali, čehi so se v štirih letih potrojili, Nemci celo počvetorili — imamo vendar pri Slovencih in Hrvatih brezprimerno visoke številke že od nekdaj, ako se ozremo na številnost in velikost narodov in na množico izselnikov, zakaj od Čehov se je priselilo v istem času 8766, odnosno 11.757 in avstrijskih Nemcev
luči — iti tako naprej, imeti na glavi kapuco in misliti nekaj	lepega ... On je	rekel,	da	je to tudi zanj	največja
sreča.	Tako pa je dejal	zato, ker	me je ljubil. A	kako	bi
ti rekel?"
„No, jaz bi dejal,	da to	ni	največja sreča."
„Da! Ti bi rekel	tako,	a	poet, ki me je ljubil,	je
videl v moji sreči tudi svojo."
„To so nianse ljubezni!"
„Ne, nianse, stopnje so, stopnje toplote, prisrčnosti, globokosti. Visoko na vrhu se zlijejo duše v popolno harmonijo, tako, daje zadovoljnost in sreča ene, zadovoljnost in sreča druge. Prej pa se gibljejo še med disharmonijami: v toliko se privlačijo, v toliko se odbijajo, če je v prvem večja moč, se združijo, če je v drugem, se razstanejo . . . Zdaj sva še midva pod vrhom."
Umaknila je roko, gledala je v tla, a meni je zelo imponirala.,
„Ti si imenitna punčka, draga moja, jaz vidim, da bo moje življenje ob tebi vedno zanimivo in kratkočasno."
Nato sem jo objel in poljubil, in ko sem odhajal, sem ji na koncu vrta že zamahnil z roko in se nasmehnil. Ampak menda me ni videla. Gledala je predse, potem se je naslonila naprej in podprla glavo z rokami.
II.
Moja mati je zelo pametna ženska. Zdaj je stara dvainšestdeset let, a je po duhu še sveža in popolnoma
7816, odnosno 33.642. Procentualno s 4V2 milijonom Slovencev in Hrvatov in s 6 milijoni Čehov bi morali imeti zadnji leta 1901. okoli 24.000 izseljencev in 1. 1905. okoli 46.000. 10*/* milijona Nemcev v Avstriji bi pa moralo sorazmerno imeti 1. 1901. okoli 42.000 in 1905. okoli 82.000 izseljencev.
Te velikanske odstotne razlike nam jasno kažejo, da morajo gospodarske in socialne razmere pri Hrvatih in Slovencih na eni strani, in pri Čehih, oziroma avstrijskih Nemcih na drugi strani biti bistveno drugačne, za Slovence in Hrvate neugodne. Te razlike v procentih, kakršna je velikost narodov in izseljencev pri nas, in kakršno je število Čehov, oziroma Nemcev in množica izseljencev — kakor je v resnici pri teh kulturno in gospodarsko višje stoječih narodov in kakor bi morala biti sorazmerno z nami — pa tudi spremene v svoji vrednosti gori omenjeno potrojitev, oziroma početvoritev, zakaj med tem, ko sta se leta 1901. izselila od 1000 Slovencev in Hrvatov dva, se je izselilo v istem letu od 10.000 šest Čehov, odnosno sedem Nemcev. Leta 1905. pa jih je šlo od 1000 Slov^icev in Hrvatov osem in od 1000 Čehov dva, od 1000 Nemcev trije. Iz tega vidimo, da so se Slovenci in Hrvati leta 1901. in leta 1905. — obakrat skoro v stalnem razmerju — selili sorazmerno v trikrat večji množini kot Čehi odnosno Nemci.
Ako gremo za vzroki, kateri silijo oba bratska jugoslovanska naroda k izseljevanju, in zlasti za onimi, ki so merodajni za vedno množeče se izseljevanje, moramo pogledati na občne vzroke, ki so odločilni, da zapuščajo narodi in posamezniki svojo domovino. Ti so predvsem gospodarski in v drugi vrsti šele socialni. Premoženjske in posestne razmere posameznika kakor tudi celih narodov, stanje industrije in obrti po posameznih deželah in pri posameznih narodih, cene pridelkov in cene živil in pri gospodarstvu potrebnih stvarij, cene delavnih močij so v prvi vrsti merodajni za to, ako je mogoče izhajati v kakem kraju, in merodajni za to, kje se da bolje izhajati. Za tem pridejo tudi velike obremenitve posameznika kakor celih narodov, dalje zatiranje ter druge socialne krivice. Pri Slovencih in Hrvatih so i gospodarske i socialne razmere take,, da naravnost pospešujejo izseljevanje.
čehi imajo svojo bogato domačo obrt, svojo in tujo veliko industrijo, razpolagajo z lastnim kapitalom, imajo svoje dobro razvito narodno šolstvo, obilico strokovnih iz-obraževališč. Da so avstrijski Nemci z vsemi materielnimi in kulturelnimi blagri obdarjeni, mi ni treba omenjati. Če se kljub temu Čehi kakor Nemci v vedno rastoči množini selijo v Združene države, je iskati vzrokov v splošnih, za vse narode veljavnih vzrokih: vedno višjih cenah delavnih sil, kakor tudi za življenje potrebnih stvari, in zlasti propadanje kmetij, rastoče obremenitve, razkosavanje posestev, konkurenca velike industrije in propadanje male obrti, pešanje domače obrti itd. Na drugi strani vlečejo visoke cene za delo, vedno hitreji in vedno ceneji prevoz zmerom bolj vse narode onstran morja. (Sledi.)
Politični pregled.
Šolska stavka deških otrok.
Vsled novega	volilnega reda niso	Čehi v	manjših
krajih nič na boljšem, njihov položaj	se	je tam	celo še
poslabšal, ker delajo Nemci vedno večji pritisk na nje in jih skušajo na vsak način ponemčiti s svojimi šolami.
Toda čehi so trden in žilav narod, vsako nasilje vzbudi pri njih toliko večji odpor, vsak poskus germani-
ME* Dalje v prilogi.
mlada. Samo mene ima, a brez mlade ženske v hiši ne more živeti. Dozdaj je imela Anko, ki je bila lepa in se je zato letos omožila. Anko je vzela k sebi še takrat, ko sem bil jaz otrok. Igrala sva se potem skupaj in pozneje sem jo imel za svojo sestro. Zdaj se je torej omožila, a moja mati mi je rekla, da dobi v kratkem drugo istotako lepo dekle in jo vzame za svojo. Vpraševal sem, odkod jo je dobila, kako in kaj je z njo, a povedala mi je na, vse samo to, da je učiteljica. Drugo so ostale njene skrivnosti, kakor je bil to slučaj tudi pri Anki.
„Zdaj je moja	hči" — je rekla	na	taka vprašanja
— „in tvoja sestra.	To je navodilo!"
Neko jutro potem, ko sem prišel malo kasneje k zajtrku, je sedelo tik matere veliko, stasito in krasno dekle.
„Moja hči in tvoja sestra Nina. Objemita se in tikajta!"
Jaz sem bil nekolik vznemirjen, a sem vseeno pristopil bliže in ji ponudil roko.
„To je krasno."
Poljubil sem jo na usta, in njene ustnice so bile čudovito razpaljene in vroče in oči skoro rosne. Ves obraz je bil preplavljen s pekočo rdečico, spustila mi je mahoma roko in nato povesnila pogled in naglo sedla.
Potem smo govorili razne stvari in s Karlo se je dalo krasno razgovarjati. Ves čas med govorjenjem je igral
Priloga k 57. štev. „Nove Dobe“, dne 31. avgusta 1907
zacije parale lizirajo s tem, da tembolj vzbude narodno zavest in ustanavljajo tesne organizacije narodnozavednih bojevnikov. Največ zla pripravljajo Čehom nemške šole. Bili so časi kakor pri nas, ko so morali pohajati češki otroci nemške srednje in visoke šole, ko je vse mrgolelo nemških ljudskih šol, toda češki narod v svoji vztrajnosti ni obupal, ampak šel je v boj za svoje šole in dosegel pred dobrimi dvajsestimi leti, da se mu je izpolnila želja po čisto samostojnem češkem vseučilišču. Nekoliko ostankov nemškega šolstv« se je še ohranilo in še lansko leto je obiskovalo celo v Pragi mnogo čeških otrok nemške šole. Zato pa sedaj poživlja „Češki narodni svet“ češke starše naj pošiljajo svoje otroke le v češke šole ali pa nikamor.
Temu pozivu se je odzval ves češki narod in sklenil pošiljati otroke le v češke šole. Naj večjega pomena je ta akcija ravno v manjšinskih krajih, kjer preti narod s šolsko stavko, ako se mu ne da narodnih šol. Posebno so to kraji Toplice, Mosti, Bilini, Hrveuice in ostale večje češke naselbine na Sumavi in severnem Češkem. Rodoljubi se oglašajo, poživljajo poslance posebno ministra-krajuia Pa-caka, naj podpira narodno akcijo, narod pa, da naj vztraja pri svojem sklepu. Osrednja šolska matica, Narodna jed-nota pošumavska in severočeška pa pridno organizirajo svoj „lid česky".
Za Poljaki na Pruskem pridejo torej čehi na češkem torej na lastni zemlji. Lepo izpričevalo pravicoljubuost avstrijske vlade. Ker pa poznamo vztrajnost in žilavost češkega naroda, smo lahko uverjeni, da pridejo do cilja, da dobe prepotrebne narodne šole. Morda pridemo enkrat za čehi tudi mi z enakim sredstvom na dan. Ali niso naše šolske razmere na Koroškem še stokrat bolj kričeče in vnebovpijoče. Toda pri nas manjka narodne zavesti, vstraj-nosti. manjka nam res narodnih organizacij in mož, ki bi podobno akcijo vodili in se žrtvovali za njo.
Avstrija tožena v Haagu in Carigradu.
Na mirovno konferenco v Haag, kjer so zbrani delegati vseh držav, da se posvetujejo, kako urediti neznosne razmere v nekaterih deželah, kako zadovoljiti zatirano prebivalstvo in pomagati tlačenim narodom in potem storiti primerne korake v prilog zatiranim, so prišli, kakor znano, deputacije iz Koreje, Albanije, Macedouije in meji njimi tudi deputacije iz Bosne in Hercegovine. Bosanci so se pritožili na mirovni zbor zoper postopanje Avstro-Ogrske v okupiranih deželah, kjer širi le germanizacijo, izkorišča deželo in zanemarja gospodarstvo, šolstvo in sploh vse, kar bi moglo koristiti domačinom Hrvato-Srbom. Deputacija je navedla še razna nasilja, ki jih vprizarja vlada v Bosni in Hercegovini.
Drugo deputacijo pa so poslali Mohamedanci iz Bosne in Hercegovine v Carigrad k sultanu Abdul-Hamidu, kjer so razkrili svoj neznosen položaj velikemu vezirju, ki jih je prav presrčno sprejel. Prosili so turško istoverno vlado, naj vpliva na Dunaju, da se izboljša položaj mohamedanskega prebivalstva okupiranih dežel. Avstrijska vlada se ni prav nič zmenila za pritožbe deputacije v Haagu, še časopisje ji ni posvečalo pozornosti, in mirovna konferenca je odpustila Bosauce, kakor prej Korejce in Al-bance   ■— —	mauJ va^na J' Je deputacija moha-
medanskega prebivalstva v Carigradu. Avstrija je torej
zopet   zmagala. Pač žalostne razmere vladajo v Bosni
in Hercegovini in mi smo jih že neštetokrat odkrivali. Zato se vedno bolj širi misel, ki se bo spremenila v zahtevo : Bosni in Hercegovini avtonomijo !
Tudi mi Slovenci in ves slovanski jug bi morali posvečati več pažnje okupiranim deželam, ako smo že dozoreli za veliko jugoslovansko idejo, ki nam naj prinese lepšo gospodarsko in politično bodočnost. Še je mnogo
krog njenih ust silen ljubezniv smeh in vse njene besede so bile z njim preprežene in tako nekako posebno dopadljive. Še dopoldne sem ji razkazal vrt, polja, njive in travnike, peljal sem jo v gozdiček tam za njimi in pokazal sem ji moje najljubše mesto. Zelo ji je ugajal moj okus, tista klop namreč pod dvema borovcema ob visoki, mahoviti skali. Naposled sem ji razkazal doma svojo knjižnico, da bi se lahko poljubno zabavala z najrazličnejšimi knjigami. In to, da jo predstavim popoldne svoji nevesti, sem ji takoj omenil. Zanimalo me je pač, kaj bo rekla o njej lepa ženska, ki sodi gotovo v tem oziru nepristransko.
Popoldne ob kakih štirih sva šla skupaj k Angeli. Predstavil sem Nino njej in njenim staršem in kakor je bilo soditi po obrazih, je bil prvi vtis zelo dober. Angela je igrala klavir, tudi pela je zraven in opazil sem natančno, kako kritično jo je pogledala zdajinzdaj Nina, potem malo pomislila in se zopet potopila v vladajočo situacijo.
Angelin oče je govoril o ministrskih predsednikih, ki so se v tistem času nenavadno naglo menjali. Označil je vso stvar kot nervozne in nezdrave razmere, ki morejo postati nevarne in pogibeljne za celo državo.
„To ni za to pot duh časa, kakor ga opažamo n. pr. v literaturi in sploh v umetnosti. To je nekaj, kar ima svoje korenine razrite globoko po vsi državi in jih širi in razvija bolj in bolj. Na Buškem je šlo tako naprej iu kaj imamo zdaj? Revolucijo, dragi moj, revolucijo, da se Bog usmili 1“
zaprek, te najprej odstraniti! Torej na delo, na skupno delo za pravice jugoslovanskih narodov !
Madjarsko nasilje.
Znani so Madjari po svojem nasilju posebno uam Slovanom. Iu cela Ogrska ječi pod težkim jarmom krutega madjarstva.
Kakšne boje imajo Slovaki proti svojim tlačiteljem je splošno znano. Vsak narodni pojav med Slovaki je pri Madjarih že pojav panslavizma in veleizdaja proti ogrski državi. Kdo ne pozna bojev, ki jih mora biti Hrvatska, ki je pravzaprav samoupravna dežela, komu niso znane postave, ki so naperjene 1« proti nemadjarskim narodnostim ? Vse ječi pod njihovim nasiljem pa naj si bodo to že Nemci ali Rumuni, Slovaki ali pa Hrvati in prekmurski Slovenci, o katerih pri nas niti ne čujemo. Lep dokaz inadjarskega nasilja je bila volitev poslanca na ogrsko-sedmograški meji, kjer je precejšnja kolonija umetnih Madjarov. Dosedaj je bil ta mandat v madjarskih rokah, toda žilavost, odpor in zavednost Rumunov jim je iztrgala po hudem boju in kljub velikanskemu pritisku z madjarske strani mandat iz rok. Prišlo je do boja med rumunskimi kmeti in honvedom. Ubitih in ranjenih je mnogo. V koliko so to zakrivili Rumuni iu koliko zadene krivda madjarske šovinste, se še ne more reči, ker so poročila precej pretirana. Da pa Madjari niso nedolžni, smo brez skrbi, saj poznamo predobro njihovo miroljubje in njihovo pravičnost naprain Nemadjarom. S svojim nasiljem vzbujajo Madjari le še večji odpor med ostalimi narodnostmi In ako bo končno Ogrska prisiljena spremeniti volilni red in naj bo ta še tako umetno sestavljen v prid Madjarstvu, se bo ljuto prevarila, ker statistika posebno na Ogrskem je „vzorna".
Na vsak način dobivajo Ogrske narodnosti vedno več samozavesti in bližnja prihodnost jih bo v potrebi brez dvoma spojila v mogočno in občutno opozicijo, ki se bo borila za svoje pravo, dokler ga ne bo mirnim potom dosegla. Madjarska moč je le navidezna in le posledica velike popustljivosti Dunaja, ki njihov pogum in samopaš-nost le povečuje. Da bi Ogrska ne imela vojaštva, ki ga izrablja po svoji volji, težko, da bi sedanje razmere trajale tako dolgo.
Slavlje na Bolgarskem.
Dvajset let je odkar je nastopil knez Ferdinand vlado na Bolgarskem. Priznati se mora, da je Ferdinand kljub upornemu tedanjemu mišljenju in kljub temu, da je bil narod tedaj še le v povojih, dobro znal prijeti za vajeti in si posebno za časa Stainbulova popolnoma utrdil svoj prestol. Razen Stambulova mu je bila glavna svetovalka njegova mati, ki je umrla letos v 90. letu starosti. Ferdinanda se šteje tudi med najboljše evropske diplomate, saj si je znal kljub avstrijsko-ruskemu dogovoru in kljub svoji odvisnosti ohraniti popolnoma proste roke pri porti, in prijateljstvo Ruske, Avstrije in ostalih velesil v Evropi. Saj je znano, da preživi skoro večino svejega življenja le na tujih dvorih, dasi Bolgarske nikakor ne zanemarja.
Ob njegovi dvajsetletnici se mu je poklonila vsa ofi-cielna Bolgarija, ministrstvo mu je izročilo nad 600 strani obsegajočo spominsko knjigo, kjer so naštete vse naprave iu ves napredek Bolgarije za časa njegovega knježevanja. Tudi vojaštvo iu uradništvo praznuje knežev dan. Mnogo častitk so poslali evropski vladarji in politiki bolgarskemu slavljencu.	•
Edino	narod	bolgarski je ostal	nekako hladen	in
mrzel. Kdor	ui vezan uraduo, kdor je	samostojen in	ne-
odvisen ne praznuje knezove dvajsetletnice, ampak ostaja popolnoma ravnodušen, kajti s knezovo strahovlado ljudstvo ui nikakor zadovoljno. Prej ko se je Bolgarija razvijala v
Takrat	je bila	sicer res na Ruskem revolucija, a	pri
nas,	no, pri	nas so	bili taki časi daleč.
„To je resnica" — sem mu potrdil — ,, verodostojna je ta misel in ni nemogoče, da bi se ne uresničila."
Nato je zamahnil starec s kazalcem in pogledal svojo soprogo.
„Ali si dala pokusiti Brunu, kako dobre slaščice je napravila danes Angela?"
„Ah, papa!“ — je vzkliknila Angela, vstala od klavirja in mi nato pomigala.
»Nekaj ti imam pokazati. Ali bi šel zato, prosim, za hip v mojo sobico?"
Jaz sem takoj vstal, šel sem za njo in ko sem zapiral vrata, sem pogledal Nino. Gledala je čisto ostro vame, in ko sem se vrnil, se mi je zdelo, da hoče ostro presoditi naju oba. A to je trajalo trenutek. Naravno se mi je zdelo zanjo in zame, da se ženin in nevesta, kadar sta sama, gotovo poljubita. No, in midva sva to in bova že čez mesec dni mož in žena. Da bi torej iskala take sledove, je smešno, drugega pa ni na razpolago. Zato je od moje strani vse skupaj domnevanje, a pri njej sploh ničesar ni.
Mrak je že bil, ko sva se poslovila. Zunaj po cesti sva šla čisto počasi, in jaz sem prosil Nino, naj mi natančno razloži, kaj je vse opazila danes na moji nevesti, na meni in na najinem medsebojnem razmerju sploh. Za-
samostojno kneževino, je bil absolutizem umesten, toda sedaj, ko se je cela dežela tako rapiduo povspela na kulturni nivo evropski, ko so se Bolgari, ki so in pohajajo še sedaj v naravnost ogromni množini francoska, nemška in avstrijska vseučilišča in izobraževališča, je nastop kneževega absolutizma naravnost odtujljiv in vzbuja nezadovoljnost in srd v celem narodu. Kdo se ne spominja velepomembne vseučiliške afere, stavke železničarjev, učiteljev, profesorjev, boj žurnalistov itd. Vse to so okolnosti, ki so se prigodile ravno zadnji čas in ki so največ zakrivile, da se slavnost že ni vršila 15. avgusta in da se vrši sedaj le oficijelno, dočim je narod popolnoma ravnodušen.
Za sedaj so se nemiri nekoliko polegli, da se more vršiti slavnost nekaljeno, toda pozneje prično nezadovoljni elementi gotovo zopet boj na celi črti in knez bode prisiljen odnehati, ako ne bo hotel biti predmet znanim aferam, ki so se dogajale na dvorih balkanskih narodov. Bolgarski narod se je danes že tako visoko gospodarsko, politično in kulturno povspel, da se ne straši ničesar in niti ne pomišlja, da bi brez nemškega priseljenca ne mogel izvrševati in nadaljevati svoje poslanje uspešno. Nemško časopisje piše vobče jako laskavo o dvajsetletnici, dočim je slovanska žurnalistika nekako hladna napram takemu slavlju in se nič kaj rada ne spominja knezovih del posebno pa zadnjih ne. Bolgarska stoji ravno sedaj ob dvajsetletnici svojega kneza pred vprašanjem: ali reakcija in absolutizem, ali pa svobodui razvoj mlade kneževine v prospeh bolgarskega naroda.
Maroko.
Iz Maroka prihajajo vedno bolj zamotana poročila. Bolj ko kdaj poprej je sedaj življenje v nevarnosti. O sultanu poročajo, da je že mrtev, druge vesti zopet trde, da je ujetnik proti-sultaua, tretja poročila zopet pripovedujejo, da je vstalo nebroj mož, ki hočeje zasesti sultanov prestol. Tudi ne manjka vesti o pobojih iu bitkah teh pretendentov med sabo. Pri vsej tej zmešnjavi pa žanje poveljnik uprlih gorskih plemen Raisuli, ki pridobiva veduo več moči in simpatij med prebivalstvom. Dočim je torej med piebivalstvom samim velik nered in krvavo klanje, dobiva na drugi strani fraucoski general Drude veduo novih moči, da more uspešneje prodirati iz Kasablauke. Upori so razširjeni po celi deželi in mestno imovitejše prebivalstvo je v veliki nevarnosti za imetje iu življenje. Boj postaja vedno srditejši in opasnejši. Francija organizira še orožuištvo, da se bo mogla nanj pri svojih akcijah opirati. Položaj je reseu in se ne bo še kmalu izboljšal.
Dnevne vesti
domače.
— Časnikarska posurovelost. Povodom „Katoliškega shoda", ki se vrši v VVlirzburgu, in kongresa „Svobodue misli", ki se ima vršiti v kratkem v Pragi, prikipela je surovost „Slovenskega Naroda" iu „81ovenca“ zopet do vrhunca. Velik del „Dnevnih vesti" zavzemajo vsak dan v obeh listih dolgovezni izbruhi skrajne surovine. Za izraze, s katerimi se obkladajo naši akademičui in neakademični uredniki, zavidale bi jih gotovo vse kravovske barabe, tako glede mnogobrojnosti, tako glede zasoljenosti psovk. Nočemo tu navajati zgledov, kajti dobro vemo, da ti izbruhi skrajne surovosti še zvene po ušesih občiustva iu da so jih bralci siti do grla. Pomisliti pa moramo, da je naše občinstvo že v tem tonu vzgojeno in dokaj popustljivo napram takim izbruhom; vendar se pa sedaj zopet s studom obrača od listov, ki se imenujeta „vodilna lista" slovenska. Če pa pomislimo, da pridejo ti izrodki vendar tudi v roke kakega drugorodca, ki jih razume, ne bomo se mogli vzdržati rudečice, ki nam bo s tem večjo naglico
nimalo me je to, kako bo pojmilo vso stvar dekle, ki je lepo in se tega najbrž tudi zaveda.
„No, ženil se boš, kakor se ženi mnogo ljudi. Največ ljudi, recimo!"
Rekla je in utihnila, jaz pa sem jo vprašal naprej.
„To namreč misliš tako Večina ljudi se ženi navadno, vsled razmer, praktično in tako bom storil tudi jaz."
„Tako približno in to ni vse skupaj nevarno. Enkrat dvakrat doživi človek v svojem življenju kaj takega, s čimer bi bil od srca zadovoljen vse svoje življenje. To je enkrat, dvakrat in se navadno nobenkrat ne uresniči. Ko bi bil pač človek sam, kadar gradi svojo srečo, potem bi se zgodilo marsikaj lepega, a živimo pač med ljudmi, ki imajo razne predsodke, pametne in neumne, ki imajo zavist v razni meri. Ti navadno rušijo, dokler je zgradba slaba in zato čas primeren."
Govorila je rahlo, meni se je zdelo, da sanja, in tudi jaz sem pričel sanjati.
„Da! To je zelo res. Tako pred desetimi leti, takrat je bila ljubezen drugačna, tej niti podobna ne. Takrat je polnilo prsi hrepenenje, zdaj vsega tega manjka. No, jaz mislim, da mine to tudi zaradi let. Kaj pa bi bilo naposled, če bi trideset, štiridesetleten človek hodil po sobi, stezal roke kvišku, vzdihoval in hrepenel po ljubici? — To je, vidiš, za mlade fante I	(Sledi.)
udarila v obraz, če kak tujee v naši navzočnosti vzame ta ali oni „ vodilni" list v roke. Sodbo si delajo tujci o nas ne v najmanjši meri po našem časopisju. Zato pa se ne smemo čuditi, če izpade ta sodba skrajno neugodno in uničljivo za nas Slovence; zato se ne smemo čuditi, če tudi v nepristranskih tujerodcih nastopajo opravičeni dvomi o kaki slovenski kulturi; zato se ne smemo čuditi, če nas imajo za zadnjo avstrijsko pleme. Oe sodijo po ,, Narodu" in „Slovencu“ imajo prav. Ker pa Slovenci trpimo, da se v „vodilnih“ našib listih piše v tem tonu, blati, laže, obrekuje z najostudnejšimi izrazi, zato tudi mi kot občinstvo, kot bralci nismo dokazali, da imamo pojem o kulturi in o časopisju kulturnih narodov. Dokler ne bomo tega spoznali in tudi ne izvajali vseh potrebnih konsekvenc, da se temu nedostatku odpomore in popolnoma pomede enkrat za vselej s tako surovo, demoralizujočo polemiko, s tem ostudnim tonom osebnega, najpodlejšega žaljenja, — toliko časa bo sodba o naši inferiornosti opravičena in naš zagovor se bo vedno dal pobiti samo s tem, da se prinese eksemplar „Slovenca“ ali „Naroda" kot protidokaz. Žalostno! Edino tolažilo je, da slovenski jezik tako malokdo razume.
— „Slov. Narod" nam je sinoči prvikrat izrekel neomejeno priznanje. V članku „naše uboštvo — naša nesreča" razpravlja, da Slovenci ne napredujemo sorazmerno z drugimi narodi zbog svoje gmotne revščine in da je denar tista moč, od katere je odvisno vse. Končno vzklika „to spoznanje nam že pravi samo po sebi, kaj nam je storiti, kako moramo delati vsi skupaj in vsak posameznik in pač ni treba tega šele razlagati." Pristavljamo: to spoznanje je rodilo S. G. S. V neštevilnih člankih že smo v svojem listu prav isto poudarjali, kar naglaša „Slov. Narod" v sinočnem svojem uvodniku. Zaradi tega smo bili „puhli“, »bedasti" in dr. Gotova gospoda ima časih le tudi svoje trezne ure, ko bridko spoznava, česa nam je treba za samostojnost, svobodo, gospodarsko in s tem politično neodvisnost naroda slovenskega. Pa ne stori ničesar, da bi to dosegli. Po kratkih trenutkih jasnega pogleda pride zopet stari delirij. Mi pa pravimo in smo trdili že od vsega početka : boriti se za gospodarsko ojačenje, za gospodarsko neodvisnost svojo mora ali bi morala biti edina politika slovenskega naroda. To je načelni stavek programu S. G. S. Druge politike ne potrebujemo, vsaka druga politika dandanes je šport. Delo, ki služi gospodarski okrepitvi slov. naroda, pozdravljamo, pa naj pride s te ali one strani, naj se izvrši na „liberalni" ali „klerikalni" podlagi. Vsako početje pa, ki bi imelo namen, škodovati gospodarskim koristim našega naroda v njegovi celoti, bomo bičali brezobzirno. Stremljenje naše pa gre za tem, zbuditi narodu zavest, da mu je predvsem treba kruha ter kazati pota, po katerih ga doseže. To je za sedaj prva naloga S. G. S. in če smatra tudi „Slov. Narod", da „moramo tako delati vsi skupaj in vsak posameznik11, potem le priznava poluo upravičenost obstoja naše stranke. Slava mu!
— Finančni prokurator dr. Račič je bil povodom umirovljenja p o p 1 e m e n i t e n Ker imamo tudi Slovenci mnogo dobrih, celo izvrstnih uraanikov, in se že ne spominjamo dolgo takega odlikovanja, kakor so sploh pri nas taki dogodki — bele in uavadno sumljive vrane, je gotovo to plemstvo nagrada za strastno nemšku-tarjenje imenovanega gospoda. Znano je namreč, da je finančna prokuratura v Ljubljani že od nekdaj gnezdo doslednega uradnega uemškovauja, in mislim, da se malokdo spominja slov. odločb, tožb, rekurzov itd. tudi napiarn slov. strankam. Najstrožje je izvrševal to prakso pl. dr. Račič. — In upumo, da ostane vse pri starem, ker zadovoljno so zabeležili vsi časopisi imenovanje pl. Weukota za Račičevega naslednika. Morda zopet nova nemška posest?
— Slikarska in risarska šola gg. akad. slikarjev Riharda Jakopiča in M. Sternena v Ljubljani. Na jesen se ustanovi v Ljubljani nov eminentno kulturen slovenski zavod. Slovenska upodabljajoča umetnost zabeleži s tem novo pridobitev, ker s projektirano umetniško šolo dobi upodabljajoča umetnost direktnih stikov z našim občinstvom, ’ kajti iz kroga obiskovalcev lahko nastane med Slovenci trdna falanga, ki se bo zanimala in na podlagi strokovnega znanja tudi resnično razumela lepo umetnost. In take skupine je pri nas treba, če naj se umetnost zanese med najširše kroge, med ljudstvo. Umetniške izobrazbe dandanes zahteva časovni tok od vsakega res inteligentnega človeka. Ne le šport, nego duševna potreba bi morala biti umetniški užitek za vsakega izobraženca. V tujini je običaj, da zlasti mlade dame posečajo slikarske šole ravnotako kot glasbene zavode, kjer se uče godbe in petja; spada to k bon-tonu, čegar dobra stran se pokaže tudi v praktičnem življenju, kajti okusno urejeni dom nudi človeku vse drugačno prijetnost bivanja v družini kot nesmiselne in drage, pa naravnost neokusne opreme. Da pa si vse okolo sebe uredimo umetniško lepo, treba nam je umetniške izobrazbe. V tem smislu ima poleg velikega narodnokulturnega pomena nov učni zavod omenjenih gg. akad. slikarjev tudi velik praktičen pomen za nas. Umetniška šola gg. Jakopiča in Sternena ima na pro-
gramu vse tisto, kar se uči v privatnih umet. šolah po svetovnih umet. središčih kot v Monakovem, na Dunaju itd. Gojilo se bo risanje in slikanje po živem modelu in različnih neživih predmetih, v poletnih mesecih pa tudi slikanje na prostem (model in krajinske slike). Pouk bo dopoldne, popoldne in zvečer vsak dan razen nedelj in praznikov. Obiskovalci bodo lahko volili torej čas pouka, kakor bo pač prijalo dotičnikom. V šoli predavala se bode tudi anatomija in perspektiva, glavno pa bo praktični pouk. Honorar je določen jako nizko, tako, da to nikomur obiska ne bo otežkočalo. V slov. umetniško šolo vpišejo se lahko začetniki, ki se doslej še niso nič pečali s slikarstvom, zavod pa bo namenjem tudi takim, ki že imajo nekaj pojma o stvari ter se hočejo izpopolni t i. Pouk se bo tako uravnal, da bo zadoščal kot priprava za sprejemni izpit za umet. akademijo. Gg. Jakopič in Sternen sta odlična slov. umetnika, ki sta našla častno priznanje na razstavah v tujini, kjer je nastopala z velikim uspehom naša upodabljajoča umetnost. Njuni imeni in umet. zmožnost krajno priporoča novo umet. šolo. Naj bi se vzbudilo za to učilišče zanimanje v najširših krogih, zlasti pa med slov. razumništvom. Predvsem naj bi se oglasile k obisku polnoštevilno slovenske dame ter javile svoj vstop, in sicer mlajše in starejše. Vsa pojasnila dajeta gg. Rihard Jakopič, Ljubljana, Emonska cesta št. 2 in Matej Sternen, začasno na Godešiču pri ŠkofjiLoki.
— Grazer Tagespost ali kakor jo imenujejo graška tetka silno javka, ker se naseli slovenski gostilničar v Gradcu. Najemnik znanega ljubljanskega hotela „pri Lloydu" g. Karel Tavzes je namreč prevzel vsakemu Slovencu dobro znano Kavbetovo gostilno v Gradcu. Zaraditega je seve nemški značaj mesta Gradec v nevarnosti. Gradec je največje slovensko mesto. Nad 30.000 Slovencev živi v njem, žal, da se svoje narodnosti le malo zavedajo in da so večinoma že potujčeni. Nevarnosti torej, ki se je boji graška tetka, ni. Naj si raje čestita, da dobi graško mesto tako izbornega gostilničarja kakor je gospod Tavzes. Mi obžalujemo, da ga izgubimo v Ljubljani, obžalujemo tembolj, ker je g. Tavzes tudi zaveden in značajen narodnjak.
— Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, odnosno uradnika, ki preskrbuje prestave voznih redov, si dovoljujemo opozoriti, da se Rosenbach imenuje slovenski P o d r o šč i c a in ne Rosenbach, kakor je tiskano na vseh slovenskih voznih redih, če so se prestavili kraji kot Bolcan, Inomost, Monakovo, Draždane, moramo tembolj zahtevati ime slovenskega kraja slovenski.
— Na gorenjske postaje vedno bolj usiljuje tržaška direkcija nemške in laške uradnike in pod-uradnike. Nedavno smo pisali o Jesenicah, kjer sta prišla mesto dveh slovenskih uradnikov en Nemec in en Lah, mesto slovenskega načelnika zopet Nemec. Zvedeli smo. da je prišel na postajo Rateče-Bela peč namesto Slovenca — L a h o n. Slovenske prosilce za železniško službo pa se odbija! Vsemu slovenskemu časopisju priporočamo največjo pazljivost v zadevi imenovanj, ker drugače ne bomo prisilili naših birokratov do pravičnosti nasproti naši narodnosti.
— Izgubljeni nemški soroiaki. Pod tem naslovom priobčuje graška „Tagespost" sledeči energičen pamflet: nLe z veliko žalostjo v srcu moremo se spominjati nazaj na nemško preteklost Kranjske; ne samo vsa kranjska mesta bila so nemške zgradbe in obljudena po Nemcih, temveč tudi na deželi po Gorenjskem in Dolenjskem bilo je mnogo obsežnih nemških kmetskih naselbin, ki so se pa vse sedaj zlile s slovensko okolico skupaj v nacionalno (narodnostno) enoto. Takorekoč pred našimi očmi vršil se je ta pojav v Sorici pri Železnikih, kjer se je izjalovil poskus ustanovitve nemške šole zaradi fanatičnega mišljenja nekega katoliškega duhovnika. Povsod je bilo pomanjkanje nemških duhovnikov in nemških šol, ki je imelo kot neodvračljivo posledico žalostno propast nemškega narodnjaštva, o čegar minuli krasoti svedočijo sedaj samo še mnoga nemška imena prebivalcev in krajev v deželi. Če bi pred 50 leti že deloval kak „Nemški Šulferajn", koliko bi se bilo lahko rešilo! Vsaj kranjska mesta po deželi bi ohranila nemški značaj, kakor je bilo to pri štajerskih. Zakaj obujamo te neljube spomine? Da pokažemo, koliko se je izgubilo po lastni krivdi in opominjamo, da bi se dalo tudi sedaj še mnogo rešiti, če bi se poprijeli pravočasno odločnega dela in bi pri tem razvijali nekoliko živahnosti in požrtvovalnosti. Raztreseni po celi deželi tudi sedaj še bivajo mnogi Nemci z družino, z otroci. Naše šolstvo je še dobro razvito v vseh krajih, kjer je le količkaj Nemcev. Toda Nemci osamljeni v,čisto slovenski okolici se pogosto ne poslužujejo nemških šol in pošiljajo svoje otroke v najbližje slovenske šole, kjer se morajo izgubiti nemštvu brez rešitve. Tukaj bi se moralo poseči vmes! Pogosto bi zadostovalo, da se nujno pouči starše in jim razjasni položaj; da se jih privede do prepričanja,
kako hudo grešijo napram svojemu narodnjaštvu in na svojih otrocih s tem, da prepuste njihov materni jezik in njih nemško prepričanje gotovi propasti v slovenskih šolah. V drugih slučajih bi se moralo priskočiti z denarno pomočjo, da se omogoči obisk nemških šol revnim otrokom. Celo na Hrvatskem mislijo ustanoviti zvezo Nemcev v deželi, da se prepreči poslovanjenje. Tudi mi bi morali kaj podobnega ukreniti; vsaj organizacijo „S(idmarke“ morali bi tako razširiti, da bi se vsak Nemec pritegnil in da bi se spravili v dotiko in zvezo mnogi na deželi živeči Nemci."
— Kdor pozna agresiven značaj nemštva tudi na Kranjskem vedel bo, koliko resnice je pripisovati tem jokavim besedam, v katerih se hoče samo rešiti v nevarnosti se nahajajoče Nemce, vedel bo, da gre pri vsem tem v prvi vrsti le za raznarodovanje Slovencev. Zato pa zaslužijo vse te zveze Nemcev, ki se snujejo zadnji čas po celem Avstrijskem največjo pozornost in največji odpor od strani Slovanov.
— Odličen sotrudnik nam piše: Dovoljujem si vas opozoriti, da je pisava „Severnik za „Semmering“ napačna. Ta gora se je v starejših nemških listinah imenovala Semernigg, in čital sem o tem pred mnogimi leti v učeni nemški knjigi •— zdi se mi, da se je pisal pisatelj baron Reichenbach — v kateri so bila krajevna imena na Nižje-avstrijskem na podlagi arhivaričnega in jezikoslovnega preiskovanja raztolmačena, in to zlasti imena slovenskega izvora. A čital sem o tem predmetu tudi drugod, ker me tolmačenje krajevnih imen od nekdaj silno zanima, čeprav po poklicu nisem jezikoslovec. Ime „Semernik" ima za postavo S*m*r isto, ki jo ima beseda smreka. Končnica
- č k a*) je sploh značilna za slov. rastlinska imena; primeri: smreka, jerebika, dobrika, hudika, trsika, pesika itd. še nebroj drugih. „Semernik“ je torej toliko kakor Smerečnik in nima s severjem nič opraviti. Je pa v nekdaj od Slovencev zasedenih krajih še več krajevnih imen iste korenike; spominjam se v tem hipu le imen Semraich za Schokel-nom (o Schoklu je pred leti neki podlistkar nemškega mišljenja v „Tagespost" trdil, da je = sokol, in je priznaval, da so stari Slovenci bili bolj poetični pri stvarjenju gorskih imen, nego Nemci). Ako je torej današnji Semmering imel v starejših listinah popolnoma pristno slovensko ime „Semernik“, ne gre zdaj tega izpodrivati s hipotetično skovanko „Severnik". Kazalo bi marveč, ona mnoga imena slovenska v dandanes ponemčenih krajih na podlagi arhivaričnega proučevanja rekonstruirati ter jih v slovenski pisavi dosledno rabiti. Ker pa so take študije že davno različni učeni arhivarji popolnoma objektivno opravili, n. pr. arhivar Zahn v graškem „Joaneumu“, tako, da bi bilo le treba njih publikacije uporabiti.
— Sokolska slavnost v Ribnici dne 8. sept. obeta biti, po predpripravah sodeč, nekaj za celo ribniško dolino znamenitega. Ni treba omeniti, da so vsi lastniki hiš obljubili, da razsvetijo na predvečer vsa okna in okinčajo na slavnostni dan svoje hiše. Seveda še čaka pomnoženi odbor tudi v drugih ozirih ogromnega dela. Bratsko društvo v Novem mestu in gasilno društvo v Dolenjivasi sta že prijavila korporativno udeležbo z zastavami. Na to slavnost opozarjamo tudi vse širom slovenskega in tujega sveta živeče ribniške rojake, kateri naj to ugodno priliko porabijo in poletijo v svojo krasno rojstno dolino. Znova prosimo vsa bratska in druga društva ter posameznike, da naznanijo pravočasno odboru svojo udeležbo. Bratje v kroju so vseh vstopnin prosti ter dobijo tudi prenočišča zastonj. Odbor preskrbi rade volje tudi prenočišča v gostilnah, prejema naročila za skupni obed in posamezna kosila itd., samo da dojdejo prijave pravočasno.
— Nesrečno padla je 26 let stara posestnikova žena Marija Marolt v Gorenjivasi št. 21 pri Ribnici z odra na pod gospodarskega poslopja, kamor je šla po krmo za živino. Padla je na glavo ter ni skoro upanja na okrevanje. Mož je odsoten kot rešetar na Ogrskem in je bila ponesrečenka sama doma s štirimi malimi otročiči.
— Požar. Dne 24. t. m. je gorelo v Biščah pri sv. Jakobu ob Savi. Pogorela so posestniku Francetu Mer-čunu vsa gospodarska poslopja. Prihitel je prvi na pomoč pododdelek Dolskega gasilnega društvu iz Beričevega pod vodstvom g. Ivana Grada. Hitremu nastopu vrlih gasilcev je zahvaliti, da se požar ni razširil črez bližnjo Pšato, proti kateri je pihal močan veter. Ognja niso samo omejili na goreče objekte, ampak so celo obvarovali konec hiše, tako, da bo še dobra za stanovanje. Ljudi se je dosti nabralo krog gorečih poslopij, a bili so le gledalci, bližnjemu na pomoč niso šli. Energičnemu nastopu gasilcev so se šele toliko udali, da so tudi pomagali pri gašenju. Pa ni čuda, če so ljudje tako brezbrižni; saj niti župan, niti odborniki se niso potrudili na lice mesta. Šele proti koncu so enega odbornika skoro s silo privlekli k požaru. Župan in odborniki, ki so jim \judstvo deveta briga, so nesposobni, da sede na tako važnih mestih.
— Griža. V Borovnici so oboleli za grižo dva možka, štiri ženske in enajst oirok. Od teh je umrlo troje otrok. Od strani oblastij se je vse ukrenilo, da se bolezen ne razširi.
*) zraven -ika.
— Nesreča pri kopelji konj. Josip Gnezda iz Vojskega, hlapec pri gostilničarju Didiču v Idriji, je dne 24. t. m. peljal dva gospodarjeva konja kopat v Idrijco. V bližini tvornice za cinober pa je konj, ki ga je jahal Gnezda, zdrknil v vodo, pal na hrbet in pokopal pod seboj Gnezdo, da je utonil. Še-le potem, ko so vodo spustili, so našli Gnezdo. Dasiravno so ga takoj poskušali obuditi v življenje, so ostali vsi poskusi brezuspešni.
— Štajerske novice. Naravnost neverjetno je, kar se poroča „I)ornovini“ o ravnanju s Slovenci na mariborski sadje- in vinorejski šoli. Na tem zavodu se morajo Slovenci eno leto dalje učiti nego Nemci in sicer samo s tega vzroka, da se v prvem letniku privadijo toliko nemščini, da morejo slediti pouku v drugem in tretjem. Kak pa je ta pouk v nemščini, se kaže najbolj v tem, da imajo Slovenci le dvoje uemških ur na teden, in tudi v teh dveh urah se poučujejo tudi še drugi pripravljalni predmeti; drugače pa morajo slovenski učenci trdo delati, dočim sede Nemci lepo v šoli. Da je prepovedano Slovencem med seboj govoriti slovenski, tega niti poudarjati ni treba. Skrajni Sas je, da se te nezdrave razmere odpravijo in prva dolžnost je slovenskih poslancev, da store odločne korake proti temu modernemu suženjstvu. — V Trbovljah je dvakrat pičil gad dečka Ferdinanda Žagarja, ko je žel na njivi oves. — V Mariboru se je vsled lastne neprevidnosti težko ranil mizarski pomočnik Kramberger pri žagi mizarja Berarska. — Za načelnika okrajnega zastopa v Gornji Eadgoni je bil dne 28. t. m. izvoljen g. Anton Trstenjak, župan v Ivanjcih, za njegovega namestnika pa g. Jakob Zemljič, veleposestnik v Radincih. — V Dramljah se je ustanovila hranilnica in posojilnica. Prvi uradni dan bo dne 1. septembra od 8 do 12. ure dopoldne. Delokrog hranilnice obsega tudi Ponikvo, Št. Jur, Vojnik, Crešnice in Špitalič. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 72 %, posojila pa po 5‘/2%. — Nekateri mariborski podjetniki mislijo izrabiti vodno moč Drave in napraviti blizu Wi!d-hausa osrednjo električno postajo, odkoder bi dovajali električni tok v Maribor in vse postaje južne železnice do Slov. Bistrice. Vodne moči bo za 7000 konjskih sil. — Prihodnjo spomlad prično zidati železniško progo od kolodvora Slov. Bistrice pa do mesta. Vozove bo gnala elektrika iz električne postaje ob Dravi. Proga je že trasirana, — „Narodni dom“ v Slov. Bistrici bo zgrajen do zime. Kazen dveh lepih stanovauj bo v nj,em tudi hotel z desetimi sobami za tujce. — V Savinji je utouil te dni 14 letni Ignac Kopriva iz Arjevasi pri Petrovčah; pri kopanju je zašel v pregloboko vodo in se ni mogel več rešiti. — Parcelačna banka iz Zagreba je kupila od grofa
, Salma grad Novo Celje pri Žalcu z vsem posestvom in namerava razprodati vse med domače kmete. Posnemanja vredno za vse domače posojilnice, ki razpolagajo z velikim kapitalom. — Pri posestniku Irgoliču v Slov. Bistrici sta prejšnji teden zboleli dve svinji, od katerih je ena takoj poginila, drugo so pa zaklali. Komisija je konstatirala na svinjah svinjsko kugo in opozorila na to oblasti, ki so takoj vse ukrenile, da se bolezen ne razširi.
— Tržaške razmere. Rarburjenje, ki ga je povzročil nedeljski uprav lopovski napad tržaške od irridentov in agitatorjev iz Italije podkupljene fakinaže na slavnostni sprevod povodom razvitja zastave pevskega društva „11 i -rija“ , se ni še pomirilo. Nasprotno, lažnjivo in skrajno izzivajoče pisanje laških listov stopnjevalo je in še stopnjuje to razburjenje do vedno večje višine, ki zna postati za izzivače in za dotične tržaške oblasti, ki to izzivanje dovoljujejo, usodepolno. Kakor za ironijo na dolžnost, vplivati pomirjevalno na razburjene duhove, je pa tržaška c. kr. policija še vrbutega nepremišljeno in vse Slovence skrajno žalečo odredbo, s katero prepoveduje nastopiti z razvitimi zastavami pri slavnosti, ki jo namerava prirediti tržaško „Delavsko podporno društvo" povodom petindvajsetletnice blagoslavljenja svoje zastave. Ge pomislimo, da se je to zgodilo v Trstu, ki je z okolico po številu Slovencev največje slovensko mesto, v katerem je velika večina vseh stalnih in solidnih prebivalcev Slovencev ali pa vsaj najbližjega slovanskega pok.olenja, v katerem so poleg tega skoraj samo privandrani tujci, židovski, italijanski, grški trgovci! oni sumljivi elementi pa, ki so vzrok vednoi se ponavljajočim umorom, ropom, vlomljanjem, tatvinam in pretepom v Trstu, so pa samo izvržki, ki so se večinoma priklatili iz kraljestva Italije in ki so se nabrali v mestu že v groznem in za vse poštene meščane nevarnem številu, če torej pomislimo, da se-taka krivica godi ravno edino stalnim prebivalcem tržaških tal, to pa na ljubo po večini protiavstrijskim, revolucionarnim, privandranim elementom, mora vskipeti kri tudi naj mirnejšega Slovenca. V tem slučaju podpira vlada ravno oni živelj, ki je v svojem jedru protiavstrijski; vlada dovoljuje razobešati zastavo kraljevine Italijanske, ki mora izzivati vsakega Avstrijca, kaj šele Slovenca, nam pa, ki tvarjamo edino in potrebno protitežo proti temu za vstaško propagando tako dovzetnemu življu, prepoveduje javno kazati narodne znake. Tako ravnanje vlade mora izzvati v nas Slovencih najskrajnejši odpor že kot avstrijskih državljanih, v tem slučaju moramo nastopiti proti vladi in njenim oblastim, že če hočemo braniti avstrijsko idejo proti pod zaščito vlade na-
raščajoči moči iredentovstva. V tem slučaju podučiti moramo našo c. kr. vlado Slovenci s svojim odporom, kaj da je in mora biti njena prokleta dolžnost, če se hoče imenovati avstrijsko vlado. Neustrašeno naprej za pravice našega naroda tudi proti c. kr. policiji in podobnim v službi italijanske proti avstrijske sodrge stoječim oblastim, kajti brez močnih Slovanov ni Avstrije!
— Konferenca primorskih organizacij jugoslovanske social nodemokratične stranke se je vršila dne 25. t. m. v Trstu v „Delavskem domu“. Na dnevnem redu je bilo 1. poročilo politjčnega odbora, 2. volilna pravica za deželne zbore in 3. časopisje. Posebno o drugi točki seje vnela burna debata, v kateri se je izreklo, da mora socialna demokracija, ki stoji na stališču narodne avtonomije, zahtevati, da dobi vsak narod svoj narodni zbor, ki je merodajen za vse člane dotičnega naroda. Konferenca je sprejela resolucijo, ki zahteva za vse tri primorske deželne zbore splošno, enako, tajno in direktno' volilno pravico s proporcialnim sistemom. Glede časopisja se je izreklo, da se bo delalo na to, da se zagotovi s 1. oktobrom na teden trikratno izdajanje „Rdečega Praporja" ; razen tega naj se ustanovi tudi tržaški lokalni list.
— Tržaške novice. Dne 28. t. m. okoli treh zjutraj je pričelo goreti na parniku „Sirio“, ki je usidran ob novem pomolu „alla Sauit;'i“. Ogenj, ki je nastal na sprednjem delu parnika pod krovom, sta opazila dva čuvaja, ki sta spala na parniku. Pristaniški kapetan pa ni pustil gasiti, temveč je raje parnik toliko potopil, da je ugasnil ves ogenj. Škode je okoli 10.000 K. — V bolnici je umrla dne 28. t. m. 501etna Klara Mazzuccato, ki jo je našel grobar na pokopališču pri Sv. Ani ležečo na tleh. Mazzuccato, ki je samka, se je zastrupila s karbolovo kislino. — Dne 28. t. m. ponoči sta na trgu pred kolodvorom južne železnice stopila pred Henrika Rossija, sobarja na Lloydovih parnikih dva neznanca, katerih eden ga je naprosil vžigalic. Rossi mu je rekel, da nima vžigalic. Med tem pa je že drugi planil nanj in ga zabodel z nožem v levo stegno in roko ter v čelo. Prvi mu je pa med tem skušal pobrati zlato uro in verižico v skupni vrednosti 120 K. Toda rop se jima ni posrečil, ker je Rossi enega udaril z boksarjem po glavi, na kar sta oba zbežala. Rossi je prijavil ta napad policiji.
— Goriške novice. Po Gorici in po okolici je beračil neki 17 letni Ivan Bubnič; pripovedoval je, da ima eno roko, ki jo je imel skrito pod suknjo, pohabljeno. Ko mu pa v neki hiši niso hoteli dati miloščine, ga je to tako razkačilo, da je pozabil, da ima eno roko pohabljeno, in pričel mahati in žugati z obema rokama. Sedaj bo v zaporu premišljeval, kaj se bolje izplača, zdrava ali pohabljena roka. — Neka ženska iz Šlorenca pri Moši je našla pred leti uhan, ki ga je obdržala, misleč; da ni dosti vreden. Ko ga pa je te dni čistila, je opazila, da so kamni v uhanu le prelepi, in šla je k zlatarju, ki ji je povedal, da je uhan vreden 100 K. Tega se je tako prestrašila, da ga je takoj oddala na goriški policiji. — V San Vito di Cranglio je te dni prav ravnodušno prikorakalo iz Pal-mannove na Laškem 15 mož posadke z enim častnikom in si tam vse ogledalo. Žandarmerija je sicer javila to okr. glavarstvu v Gradišču, toda pomagalo ni nič, ker so ptički zopet zleteli nazaj čez mejo. Dne 24. t. m. pa je zopet 22 mož z narednikom prijahalo v Jalmico, toda kmetje, ki so videli, da jim teptajo konji polje, so naglo poslali po žandarmerijo, nakar so jo Italijani zopet pobrisali. Goriška do Soče je seveda po njihovem mnenju teritorij, ki bi že davno moral pripadati Italijanski. Kaj bo neki rekel nato Tittonijev prijatelj Aerenthal?
Tiye.
* Roparski napad na Dunaju. Na binkoštno nedeljo t. 1. je bila starinarica Amalija Wahly na Dunaju v svoji prodajalnici napadena od 38-letnega stavbenega tehnika Karola Vogela; dne 21. t. m. se je vršila pred dunajskim porotnim sodiščem razprava. Vogel je pred napadom na starinarico bil že dvakrat v Wahlyjevi prodajalnici in se je delal,	kakor bi hotel	kaj kupiti. Ko	je tretjič prišel, se je
vrgel	na	Wahlyjevo,	61 let staro ženico, in jo pričel	da-
viti ter jo naposled metal ob pohištvo v prodajalni, tako da jo je precej težko ranil, Strah in bolečine so vrgle starinarico v nezavest in med tem je Vogel pobral tri srebrne in dve zlati uri ter eno zlato zapestnico, kar je takoj nesel v zastavnico, kjer ga je takoj spoznal neki pisar, s katerim je Vogel pred časom skupaj stanoval in katerega je tudi okral. Vogel ima dovolj šolske izobrazbe, napravil je maturo na realki in študiral tudi na tehniki; vendar je imel smolo, da nikjer ni dobil stalnega zaslužka, tudi potem ne, ko se je na nič oženil. Beda in bojazen, da se mu vsled tega izneveri njegova žena, so ga pripravile	do	ropa. Porotniki so ga	spoznali krivega in	sodišče	ga	je ob,sodilo	na 8 let težke	ječe.
* Krut oče je kapelnik Steindl iz Stuttgarta na Nemškem. Svoje tri sinove, s katerimi je skupno nastopal v kvartetu, je skozi celih deset let tako pretepal, da se je moralo sodišče zavzeti za otroke. Posebno na najmlajšem je bilo toliko ran, da je bilo telo, kakor je sodni zdravnik
konštatiral, kar posejano z njimi; enkrat ga je celo prisilil, da je moral sesti na razbeljeno peč. Večkrat je silil starejša sinova, da sta morala na glasovirju takt igrati, kadar je naj mlajšega, ki	je	star sedaj 14 let,	pretepal.
Celo svoje žene ni pustil	na	miru. Sodišče ga je	zato	obsodilo na sedem mesecev	in	tri dneve težke ječe.
* Strašna nesreča	z	avtomobilom. Ameriški	mi-
lijonar Root se je hotel meriti z brzovlakom, ki pelje iz New Yorka proti zahodu, in je vozil z neznansko brzino svoj avtomobil po cesti, ki vodi ob železniški progi. On in štirje njegovi sorodniki, ki so se peljali z njim, so bili popolnoma gluhi in ta gluhost je bila vzrok, da nikdo ni slišal svarilnih znamenj iz brzovlaka, s katerimi se je hotelo avtomobiliste opozoriti, da za nekim ovinkom prekorači brzovlak cesto, po kateri je vozil Root. Posledica je bila, da je avtomobil z vso silo zadel v lokomotivo in se razletel. Root in njegova teta sta prišla pod kolesa, ki so ju raztrgala; mati in žena sta v velikem loku zletela na travo in obležala mrtva; le sestra je ostala pri življenju, a je tudi jako težko poškodovana.
* Zasledovanje Teodora Proscha, ki je sodeloval pri poskušenem umoru prodajalca avtomobilov Krausa, je jako mučno, ker vidijo Proscha sedaj tu, sedaj tam. Zadnji čas se je videlo nekega človeka, ki je popolnoma podoben Proschu na tiralici, na kolodvoru v Gloggnitzu na Nižjem Avstrijskem, odkoder se je napotil proti Schottwienu. Žandarmerija v Gloggnitzu se je takoj napotila z dvema redarjema za njim, toda vse iskanje je bilo zastonj. — V Trstu so prijeli dne 17. t. m. nekega nemškega visoko-šolca, ki se je pripeljal iz Benetk in ki so ga imeli za Proscha, pa so ga morali izpustiti, ker so uvideli, da so vse njegove izpovedbe resnične.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Zelo ugodno je vplivala na Dunaj peštanska borza, ki se je te dni izvrstno držala. Zato so se tudi vse ogrske akcije, bodisi železnične, hipotečne ali kreditne, znatno zboljšale. Tudi zunanja ugodna poročila so dobro vplivala na poslovanje dunajske borze, ki je bila ta teden povsem zadovoljiva in tudi dobro obiskana. Razen ogrskih delnic so se zboljšale tudi skoro vse akcije domačih denarnih zavodov kakor tudi industrijskih podjetij.
V Trstu ni zaznamovati nikakršnih važnih sprememb na borzi. Poslovanje je splošno ugodno in zadovoljivo.
Zagrebški trg je miren in zelo dobro obiskan. Domače delnice prihajajo vedno bolj v promet.
Promet s pridelki.
Žitne cene ostajajo še vedno zagonetne in se nikakor ne more zatrditi kam in do katere višine še dospo. Pšenica se je zadnji teden podražila zopet za 5 v. Istotako se je podražil oves tudi za 5 v. Koruza je dražji ta teden za 15 v. Ječmen je ostal nekako pri stari ceni. Zelo pa je poskočila cena rži, ki je dražji ta teden za 40 do 50 v.
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška nova, 78 do 82 kg K 1105 do K 12-50; banaška nova 76 do 79 kg K 1M0 do Kll‘35; slovaška nova 76 do 81 kg K 10 95 do K 11-50; nižeavstrijska in moravska, nova K 1M0 do K 11-40.
Rž, slovaška nova 72 do 74 kg K 9 85 do K 10-05; peštanska nova 72 do 74 kg K 9-95 do K 1015; avstrijska 71	do 74 kg K 9-80 do K 10-—; ogrska	72 do	74	kg
K 9-75 do K 10-—. Letošnji pridelek.
Ječmen K 8 25 do K 10—. Novina.
Koruza, ogrska K 7-30 do K 7-50.
Oves, ogrski srednje vrste K 8-55 do	K	8'80;	prve
vrste K 8-70 do Iv 8'90.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 59-20 D, K 59-60 BI. Nekoliko dražji.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 96 50 D, Iv 98'—. Cena se je zvišala zopet za 1 K.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 71-— do K 71-50. Cena enaka.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11'5£> D, K 12-— B. Cene se zadnji teden niso nič spremenile.
Meso. Cene za kilogram so sledeče:
goveje meso prednje	K	061	do	K	1-60
„ „ zadnje	rt	1-40	n	n	1-76
telečje „	n	0-88	n	n	104
svinjsko „	n	1-12	n	n	1-36
ovčje	n	0 90	n	n	M2
Živo meso.
Mast za vsakih 50 kg; domača, svinjska, s sodom prompt K 73-50 D, K 74-50 B ab Dunaj.
Slanina, bela z zabojem prompt K 70'— D, K 71'— B ab Dunaj. Pri slanini in masti so cene zopet vedno iste.
Loj, prompt K 4P50 D, K 42-—. B ab Dunaj.
Sladkor, v kockah za	100 kg;	brutto	K	74'— D,
K	75*— B, kristalni sladkor	prompt K	65‘—	D,	K 65'50B
ab Dunaj. Sladkorni trg je zelo miren. — Cene vedno enake.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos	navadna K 40"— do
K	42-—, bolja K 52*— do_______________K 54’—.	Cene	se	niso spremenile. ’	______________
Stanje domačih živali na Kranjskem. Koncem leta 1906. se je štelo na vsem Kranjskem 24289 konj, 129 mul in oslov, 210.131 govedi, 23.133 ovc, 2920 koz in 112.399 prešičev. Napram 1. 1905. je nazadovalo samo število ovac in koz, vse drugo se je pomnožilo.
Bistvo In ustroj Raiifeisenskih in Schulze-Delitschevih posojilnic. (Dalje.) b) Slišali smo nadalje: Delokrog posojilnica se sme raztezati le na kak manjši okraj, več sosednih občin ali župnij.
^ Ravnotako kakor glede zaveze nastanejo lahko pri ustanavljanju nove posojilnice tudi glede te točke težkoče in ovire.
Dobro je, če načelstvo vse člane pozna po njih premoženju in značaju in to pa je le mogoče, če so člani iz manjšega okrožja. S tem je delovanje jako olajšano in udje načelstva, ki opravljajo posle, prihranijo sebi in zadružnikom mnogo časa in potov.
Na drugi strani pa je časih tudi dobro in morda celo potrebno, da sme posoditi posojilnica kakemu izven okrožja stanujočemu človeku, česar pa seveda ne sme storiti, ako jej pravila tega ne dopuščajo, ker bi zadela posojilnico v nasprotnem slučaju, ako prekorači svoj delokrog, občutljiva kazen, kakršno določa zakon. Mogoči so slučaji da pride kdo, ki stanuje izven posojilniškega okrožja, ki je popolnoma zaupanja vreden in prosi posojila Ima sicer v domačem okraju tudi posojilnico, a ne more ali noče iz gotovih vzrokov tam prositi. V takih slučajih nastanejo seveda za Raiffeisenske posojilnice težkoče, katere mora načelstvo po svojem najboljšem preudarku odstraniti znati. Vendar ti slučaji niso taki, da ne bi smeli svetovati, snovati Kaiffeisenskih posojilnic, ker dobrote, katere te posojilnice na drugi strani uživajo, gotovo popolnoma odtehtajo take in enake pomisleke. Tudi v tem oziru je naša Zveza zlasti v poslednjem času, uvaževala ugodnost omenjenega okrožja, to pa še zaradi tega tembolj, da se posojilnice medseboj obvarujejo škode. Lahko se namreč pripeti, da se kdo zadolži najpoprej pri domači posojilnici, potem pa ko potrebuje zopet novega posojila, ko še prvega ni vrnil in ko tega novega posojila ne dobi več od domače posojilnice, pa gre k sosednjemu zavodu in naredi tudi tam dolg, če je mogoče. Naenkrat pa se pripeti, da do-tični dolžnik postane insolventen, to se pravi, da ne more več izpolnjevati svojih obveznostij, ker ga vsi upniki začnejo tožiti, ali da obuboža vsled elementarnih nezgod, kakršnim smo izpostavljeni vsi; kdor je prvi vknjižea na posestvu isti pride do svoje terjatve, drugi upniki pa z ube, ako skupilo ne znaša toliko, da bi zadovoljilo labko vse upnike, kateri so se še-le pozneje oglasili, oz. svoje terjatve prijavili. In takih slučajev bi se dalo našteti še več. Posojilnice dolžnost je pa tudi, da varuje po možnosti i poroke eventualne škode.
Ker z ozirom na omejen delokrog načeljstva funkci-jonarji poznajo skoraj osebno vse zadružnike po njih značaju in premoženju, naj preskrbujejo Raiffeisenske posojilnice istim tudi gospodarske in gospodinjske potrebščino kakor semena, umetna gnojila, stroje itd.
c) Visokost deleža ne sme presezati svote 25 gld. = 50 kron.
To se pravi, deleži naj bodo kolikor mogoče nizki. Raiffeisen je sploh deleže izključil, Schulze-Delitsch pa jih je na vsak način hotel imeti. Tudi v tem oziru se je lahko zjediniti zlasti pri sedajšnjih odnošajih, ko je treba snovati takozvanih kmetskih posojilnic. Naravno je namreč, ker se hočejo udje medsebojno podpirati, da ne smejo iskati od zadruge, to je od svojih deležev nobenih ali vsaj ne prevelikih obresti in ker naj bi deleži ravno ne prinašali nobenih obresti je dobro, da so deleži mali. Sicer se
da pa tudi v tem oziru pomagati onim članom, kateri lahko vložijo velike vsote v deležih, da vložijo po več deležev, kakor imajo to vpeljano že sedaj nekatere naše posojilnice in da se določi potem za lastnike prvoimenovanih, to je za take, kateri niso obenem dolžniki, primerno obrestovanje. Pri tem se namreč nikakor ne sme prezreti, da so deleži denar, ki stalno ostane v posojilnici, ker se jih ne more brez odpovedi vzdigniti tako, kakor na pr. hranilne vloge in da si pridobi posojilnica s tem mnogo upravnega premoženja. Ker pa morajo imeti posojilnice, o katerih govorimo, veduo in vedno pred očmi poglavitno svojo nalogo, pomagati posojilojemalcu po ceni do posojila, je toraj gotovo vse hvale vredno, da se določijo nizki deleži, da sprejme dolžnik pri doštetju posojila kolikor mogoče največ na roko.	(Sledi.)
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Ustanovljeno 1842.
'IYU>fon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in firneža. Slikarija napisov. Dekoracjjska, stavbinska in pohištvena pleskanja. Električni obrat.
Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške ulice 6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
i
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS JAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
V/-V/ V/Af	Ki_\,	K/ \/
t\ J\ A" n *7Y	7tvt TVVt
$
K*
K-H
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno KI'— lit. Tropinovec navad. K l-— lit.
III.	n MO	„	„	IH.	„	1-10	„
II.	- 1-30	n	„	JI.	„	1 20	„
I. .. 1-50 „	I.	„	1-40	„
Drožnik III	„ 130 „ Brinjevec III. „ 1 40 „
II-	..150„	„	H.	„	180	„
'•	" 1-80	"	..	I	n	2 —	„
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = litra.
sp.oij.uteu ,Slovenec* “irsr
od K 1*10 do K 1*20 liter.
Destilacija vsakovrstnih naj finejših likerjev od K 1'— do K 1'60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i, t. d., i, t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno 1
m
48
K*
»Učiteljska tiskarna1* v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
■ ■	—	Gradišče	št.	4	=====
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
solidna postrežb a!
1* o 6 t e n a
I
FR. STUPICA
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Marije Terezije eesta št. 1 poleg „Figabirta“ Ljubljana Valvazorjev trg št. 6 poleg Križev, cerkve,
Največja zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepelnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, Dlugov in bran, pump in oevi za vodo, vino in gnojnico. — Kavnotam se dobijo vedno po najnižjih cenah, železni nagrobni križi, Štedilniki, peči, kuhinjska oprava, vse orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje in tesarje, portland in roman cement, traverze in železniške šine. Za kmetovalce posebne važnosti so roiSno-povlefine grablje, s katerimi naredi jedna oseba v istem času toliko, kakor z navadnimi grabljami šest oseb, dalje plugi ------- patent	„Sack“. Postiemulniki za mleko in vsa druga oprava za mlekarne. -—
m
Poštena In solidna postrežba!
GRIČAR & MEJAČ
ISTajTrečja zaloga zgoto-vljenila cflolels: za go-spode, gospe, d.ečls:e in d.e3slice. Oenilri zastonj
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 9.	-----------	poštnine	prosto.
V
V
V
AVGUST BELLE
Unec pri Rakeku,
prva In edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressnng).
Izdeluje zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko.
V
v
v
C.rn]{ L- cvAfimf Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-OVUJI IV »VUJIIII. čajte blaga pri prolislovanskih tvrdkah!	-
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke”. Lastnina „Slov. gosp. stranke". Tisk »Učiteljske tiskarne14 v Ljubljani.