PoSnba pfaJaoa t Eofovftrf. x
Leto XI., št. 138
Ljubljana, torek 17. |imi]a I930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Urednižtvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
St 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celie: Kocenova al. 3. Telefon St. 190.
Rokopisi se ne »račajo. — Oglasi po tarifu.
.Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455+ Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241.
Demislja dr. Hainischa
Avstrijski trgovinski minister je odstopil zaradi podpisa dodatne pogodbe k avstrijskomadžarski trgovinski
pogodbi
Dunaj, 16. junija, g. Trgovinski minister dr. Mihael Hainisch je sklenil podati ostavko in se popolnoma umakniti iz političnega življenja. Dr. Hainisch se je bavil z mislijo, da bi odstopil že nekaj tednov ter je koncem ma;;a vložil ministrskemu svetu formelno ostavko, ki pa ni bila prediožena zveznemu predsedniku. Danes je minister dr. Hainisch prošnjo obnovil in to v taki obliki, da je njegov izstop iz vlade gotova stvar.
V razgovoru z vašim dopisnikom ;e izjavili minister dr. Hainisch, da je glavni vzrok njegovega odstopa ta, ker je zvezni kancelar dr. Schober preteklo soboto podpisal z madžarskim poslanikom, grofom Ambrossiem dodatno pogodbo k avstrijsko-madžarski trgovinski pogodbi.
Minister je že ob priliki predložitve novele k carinskim tarifom pred zbornico obrazložila svoja naziranja glede tega vprašanja in je, ker se med tem njegovo stališče ni spremenilo, prisiljen izvajati posledice. »Menim,« tako je izjavil minister, »da bi nam bila trgovinska pogajanja lahko nudlila resno priložnost, da bi bili svoje trgovsko-poli-tione odnošaje uredili napram sosedom na vzhodu v bistveno drugačni obliki. Madžari uvažajo v Avstrijo za 72 milijonov žita in moke in prejmejo samo za 27 milijonov industrijskih proizvodov
I iz Avstrije. Tukaj bi bilo treba zastaviti in lahko bi bilo doseči ceneno izravnavo.« Minister dr. Hainisch se razen tega ne strinja z dolgotrajnimi pogajanji, ki so se vršila zaradi krize pri zveznih železnicah. Izjavil je, da je v oktobru glede ureditve tega vprašanja stavil predlog, ki bi bil lahko ves problem takoj in komčnoveljavno rešil. Žal se je tega vprašanja lotila politika in sredi poletja so še vedno v teku pogajanja, kako bo mogoče ta problem razčistiti. Trgovsko ministrstvo, ki bi bilo moralo tej zadevi izreči zadnjo sodbo, se v zadnjih mesecih s tem vprašanjem sploh ni več bavilo.
Minister dr. Hainisch se bo popolnoma umaknil v zasebno življenje in namerava, razen nekaterih znanstvenih del, izdati tudi svoje spomine, za katere je že dobil založnika. Njegovi spomini začasno ne bodo prišli v javnost, temveč šele po njegovi smrti. V parlamentarnih krogih se je zvečer govorilo, da namerava vlada poklicati kot naslednika dr. Hainischa bivšega guvernerja Avstro-ogrske banke in bivšega finančnega ministra dr. SpitzmuHerja. V primeru, da bi dr. Spitzmiiller ne hotel stopiti v vlado, namerava predlagati zveznemu predsedniku, generalnega ravnatelja družbe Vitkovitzer-Eisen werke dr. Susterja.
Namen obiska grofa Bethlena v Londonu
Zahvali! se bo angleški vladi za pomoč izkazano Madžarski v Haagu in Parizu - Komentarji angleških listov
London, 16. junija. M. Obisk madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena je izzval v angleški javnosti veliko zanimanje. »Temips« in Daily Mail« posvečata Bafolenovemu prihodu uvodne članke. »Temips« naglasa zasluge grofa Bethlena v akciji za gospodarsko in politično konsolidacijo Madžarske in poudarja, da ie prišel v London zahvalit se angleški vladi za podporo, ki jo ie nudila Madžarski, da si ie mogla zopet priboriti v mednarodnem svetu ono mesto, ki š gre.
Beftblen se hoče pri tej priliki tudi osebno spoznati z uglednimi angleškimi državniki in razpravljati z njimi o vprašanjih, ki so važna za Anglijo in Madžarsko. List govori nadalje o vlogi, ki io je igral grof Bethlen v povojni evoluciji Madžarske in naglasa, da je grof Bethlen najbolj upravičen zastopati Madžarsko, ker ie neprestano njen ministrski predsednik ter ga odlikujejo sijajne državniške sposobnosti.
Glasilo znanega lorda Rothermera, ki se Je že ponovno zavzel za revizijo mej v korist Madžarski »Da.ly Mail« posveča srofu Bethlenu toplo pisan članek, v katerem poudarja, da je sedaj tudi že angle-
ška javnost uvidela krivice, kii so se zgodile Madžarski s trianonsko mirovno pogodbo.
Pariz, 16. Junija. AA. Havas poroča iz Londona, da so uredniki lista »Sunday Re-feree< potrdil, da britska vlada v nobenem primeru ne bo pristala na ponovno razpravo vprašanj, ki so bila definitivno urejena z mirovnimi pogodbami in s sporazumi v Haagu.
' - o ■ *
London, 16. junija, s. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je danes pričel svoie politične razgovore v Londonu. Tekom dopoldneva ie imel polurni razgc-vor z zunanjim ministrom Hendersonom, dočim je bil za popoldne določen sestanek z Ba klvinom.
London, 16. junija. AA. Danes je priredilo madžarsko poslaništvo na čast predsednika Bethlena in njegove soproge večerjo, katere sta se udeležila tudi Henderson in ministrski predsednik Macdonald. Jutri bo kosil Bethlen pri Macdonaldu in večerjal v spodnji zbornici kot gost zunanjega ministrstva. V sredo se udeleži Bethlen konjske dirke v Ascotu in bo sprejet še isti dan od angleškega kralja. Kakor pričakujejo, odpotuje Bethlen iz Londona v četrtek.
Maniu o smernicah romunske zunanje politike
Romunija bo storila vse za osiguranje miru, nikdar pa ne bo pristala na povratek Habsburžanov
Bukarešta, 16. junija, d. Ministrski predsednik Maniu je sprejel predstavnike tujega časopisja ter odgovoril na razna vprašanja o stališču nove romunske vlade v raznih mednarodnih političnih vprašanjih.
Predsednik Maniu je uvodoma izjavil, da ne bodo izpremembe na romunskem prestolu imele nobenega vpliva na zunanjo politiko Rumunije, ki bo ostala tudi v bodoče neizpremenjena. Ruimuni-ja želi živeti v prijateljskih odnošajih z vsemi državami, prav posebno pa še z neposrednimi sosedi. To željo je na-glasil tudi kralj v svoji nastopni izjavi, ko je prisegel na ustavo. Skrajni cilj rumunske zunanje politike je samo storiti vse za utrditev in osiguranje miru in dela v Evropi.
Na vprašanje nekega madžarskega novinarja, kako stališče bi zavzela Ru-munilia v slučaju, če bi se vrnil na madžarski prestol habsburški nadvojvoda Oto, je izjavil g. Maniu, da ne bi mogla Rumunija preiti molče preko tega dejstva ter bi storila vse, da bi se spoštovale in izpolnjevale določbe trianonske mirovne pogodbe, ki zabranjuje Habs-buržanom povratek na madžarski prestol. Madžarska se bi morala že z ozirom na evropski mir in na. svoje sosede dobro premisliti, prej ko bi se odločila za povratek Habsburžanov. ^ Na vprašanje, kaj bi storila Rumunija, ce bi se bivši avstrijski prestolonaslednik Oto poskusi! p o spe ti na madžarski prestol na #čen način, kakor kralj Karol v Rumunlji, je odgovoril Maniu, da je bil povratek kralja Karola interno notranje-politično rumunsko vprašanje, dočim bi značil povratek princa Otona
na Madžarsko veliko kršitev mednarodnih dogjovorov.
^ Na vprašanje, kakšno je njegovo mišljenje o pismu lorda Rothermera kralju Karolu, v katerem izraža željo, da bi korigiral ta rumunsko-madžarske meje v korist Madžarske, je odigovoril Maniu, da ni nikdar mogoče misliti na kaj takega, ker bi kralj Karol, če bi tudi skušal ugoditi željam lorda Rothermera, s tem kršil svojo prisego in oškodoval integriteto Rumunije. Ob tej priliki je še opozoril na to, da je baš kralj Karol v govoru po prisegi še posebej podčrtal dejstvo, da bo čuval neokrnjenost Rumunije ter je že spričo tega vsaka misel na kako revizijo meja izključena.
Bukarešta, 16. junija, b. Vlada Je nt svo.
jii današnji seji sklenila, da odda romunski brzojav in telefon v zakup ameriški finančni skupini Morgana. Tozadevni zakonski predlo? bo že te dni predložen parlamenta in bo bržkone sprejet z veliko vjgino.
Bukarešta. 16. junija. AA. Kongres liberalne stranke^ ki ga je sklical Jurij Bra-
tianu, je izrekel, da ostaja kroni zvest. *
Bukarešta, 16. jlunija. s. K svečanosti ob priliki kronanja kralja Karla II. kS se bo vršilo 12. oktobra, bodo povabljeni suvereni vseb zavezniških držav Rumunije. Za izročitev vabil na kronanje sta bila določena maršal Presan in prot Jorga.
Oficijelno ee poroča, da je bil za romunskega poslanika v Parizu imenovan Dinu Ccsianu.
Končno je izjavil ministrski predsednik Maniu glede Briandove spomenice o Panev. ropi, da je pristaš panerropske ideje, o kateri meni, da bo priredla do ngoilnega
uspeha. Prepričan je, da se bo ideja, ki se danes predvsem kaže kot moralična sila. v bodočnosti razvila v praktično, resnico.
SOKOLSKI DAN NAŠE VOJSKE
Vzorni nastopi - Prisotnost kralja ln kraljice — Oduševljena pw bilka — Večerni koncert 400 vojaških godbenikov
Beograd, 16. junija, r. Včeraj ie bil v niizu prireditev povodom vsesokolskega zleta dan naše vojske, diruga glavna vse-sokolska prireditev. Nastop naše narodne vojske, na sokolskem zletišču ni bil samo dokaz njene moči in discipliniranosti, marveč je bil tudi krasna priča, kako tesno je naša vojska spojena z vsem prebivalstvom. Mnogoštevilna publika, ki ie prihitela od blizu in daleč, ie na javni telovadbi z naraščajočim navdušenjem pozdravljala oddelek za oddelkom, vzklikala in ploskala strumnim mladeničem, ki so podali svoje vaje tako harmonično in tako lepo, da so zadivili prav vsakogar. Njihov nastop je bil obenem živa priča, kako uspešno in s kakim razumevanjem se goji v naši vojski telesna vzgoja. Vsi oddelki so bili deležni vsestranskega priznanja, a najboljši med njimi so dotrili tudi kraljevo nagrado in nagrado vojnega ministra.
Lahkoatletske tekme so pričele že v soboto. O doseženih rezultatih, ki so daleč nad povprečnostjo, :e »Jutro« že poročalo. Včeraj dopoldne so se tekme končale. Zjutraj se je vršila tekma v nagli hoji na progi 10 km. Udeležilo se je je 319 vojakov. S poino bojno opremo so se kljub neznosni vročini tekmovalci zelo dobro odrezali in pokazali, kaj zmore dober vojak. Najboljši čas so dosegli štlrji podporočniki, ki .£o prehodili progo v 57 minutah, a tudi ostali tekmovalci niso mnogo zaostajali.
Kraljeva nagrada krasna zlata ura z vgaviranirm kraljevimi inriciali, je bila po doseženih uspehih priznana artiljeriijskemu podporočniku Milošu Pavičeviču, ki je dosegel od 170 dosegljivih 168 točk. Drugo mesto ie zasedel pešadijski podnaredmik Sava Novak, tretje podnarednik Ivan Vranjek, četrto pa Viii-jan Lanček.
Nagrado vojnega ministra bronast kip borca na marroonatem podstavku z vdelano uro, si je priborila I. ar-miija, ki je po pripadnikih svojih polkov dosegla najlepše rezultate.
Najzanimivejše tekmovanje ie predstavljalo plezanje v popolni vojni opremi. Vojak, ki je imel na sebi kakih 40 kg ;n ruško, je moral preplezati 2.2m visoko leseno pregirajo. Naiiitrejiši je bil podporočnik Miloš Pavičevič, ka je preplezal ogirajo v treh sekundah, takoi za njim pa je bila cela vrsta podoficirjev in redovov.
Višek dneva je bil popoldanski javni telovadni nastop
Na zletišču se je zbralo izredno •veliko število gledalcev. Že pred početkom nastopa so bili v loži poleg kraljeve navzoči skoro vsi Slani vlade. Poleg ministrskega predsednika generala Zivkoviča so tuli navzoči še ministri Uzunovič, Srškič, general Hadžič, dr. Švegel, dr. Korošec. Tri-funovid, Mafcsimovič Demetrovid, Preka, Šeibenčk, Frangeš, -švtrigulija, Drinkovic in minister dvora Boško Jeftid. Na levi strani kraljeve lože so bili zbrani vsi vojni ata- . šejd v naši državi akreditiranih poslaništev. Kakor prejšnje zfletne dni, je tudi tokrat vladal na zletišču vzoren red.
Nastop vojske se je pričel malo pred 4. uro. Pred pričetlkorn telovadbe je vojni minister general Hadžič s kratkim nagovorom izročil zmagovalcem v laaikoatli-tskih tekmah kraljevo nagrado in nagrado vojnega ministrstva, ki je prehodna in ostane oni armiji, kj si jo pribori trikrat zaporedoma.	1
Z vežlbami so prvi nastopali gojenci zrakoplovu e šole. Želi so živahne aplavze. Vaje gojencev vojno-godlbene šole, zlasti njihove »jutrantie vaje«, pa so občinstvo naravnost elektriziraie. Ob spremljanju lastne godlbe so izvajali najtežje gimna-stične vaje skladno jn enakomerno, da je bil res diven pogled.
Ko so simpatični bodoča vojaški godbeniki zapuščali telovadišče, je bila med vi-himrtim navdušenjem in ploskanjem razvita nad kraljevo ložo državna zastava v znak, da prihajata
Nj. VeL kralj ta kraljica.
Vojaška godiba je zasvirala državno himno, po zletišču pa so zaorilii gromki vzklika v pozdrav vladarskemu paru, ki je med tem vstopil v kraljevsko ložo in se prijazno zahvalil za viharne ovacije. Ko so se pvaoi-je končno polegle, se je nadaljeval telovadni nastop. Gojenci vojno-tehničnega zavoda so za svoj nastop želi zasluženo priznanje. Nastop so zaključili s figuralnim razhodom, frvoreč' na telovadišču velike iniciijalke V. T. Z. V odmoru se je nokbroil kraljevskemu paru podstarosta SKJ g. Gangl. Nij. Vel. kralj se je podrobno zanimal za potek dosedanjih ziletnih dni in se informiral o pripravah za glavne zletne dni, ki se bližajo nagilili korakov. G. Gan<d je ostal v kraljevi loži tudi med prihenji-mi točkami sporeda.
Zanimanje občinstva }e doseglo višek, ko se je telovadišče pretvorilo v jahalnico teT so nastopili
oficirji konjiške šole in kraOeve garde
na krasnih. Šilih konjih. Skupni je poveljeval konjeniški podpolkovnik Seunig, eden
naj,boljših jahačev naše vojske. Vsi brez izjeme so pokazali prave čudeže jahalne umetnosti, tako da ploskanja in priznanja ni bilo ne konca ne kraja. Zaključno točko tega nastopa je tvorilo skakanje preko ovir, ki bo ostalo gotovo vsem gledalcem v trajnem spominu. Ves nastop je potekel brez nezgode. Eden izmed tekmovalcev ie pri skoku preko ovire s konjem vred padel, toda oba, konj in jahač, sta bila že v naslednjem trenutku zopet na nogah ter sta se kosala v spretnosti in hitrosti z oslaii-md, tako da so mnogi imeli utis, kakor da je bil padec namenoma izveden.
S tem je bil včerajšnji program javnega nastopa naše vojske zaključen. Zmagovalcem v skakanju preko ovir je razdelil podstarosta Gangl od zletskega odbora razpisane nagrade. Prvo si je priboril poročnik konjeniške šole Milorad Gjorgjevič, drugo podporočnik Branimir Popovič, tretjo pa poročnik kraljeve garde Dragoljub V.ukovič.
Med viharnimi ovacijami sita se Nj. Vel. kralj in kraljica okrog pol 7. vrnila s svojim spremstvom v kraljevi dvorec, na zletišču pa so se začele priprave za
večerni monstre _ koncert
Takega koncerta Beograd še ni doživel. Sredi telovadišča je bil zgrajen ogromen oder, na katerem je zvečer ob 8. nastopilo 400 najboljših vojaških godbenikov, izbranih iz vojaških godb po vsej državi. Koncert je dirigiral višji vojni kapelnik Prohaska, sodelovali pa so kot solisti odlični kapelniki vojaških godb. Zletišče je bilo bajno razsvetljeno. Vse lože, vse tribune so žarele v tisočerih lučkah, a nad godbenlm odrom je 6vetilo deset ogromnih obločnlc.
Za koncert je vladalo med občinstvom
skoro enako zanimanje, kakor za popoldanski nastop. V prijetnem večernem hladu je bilo na zletišču tudi mnogo prijetneje, kakor ob vročem popoldnevu. Izvajanje koncerta. ki ga je prenašala tudi beograjska radio . postaja, je trajalo pozno v noč. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da je morala godba dodati po končanem programu se dva komada. Bil je to res efekten zalcljiu čeik dneva naše vejske, ki ee je tako v vsakem pogledu izkazala in žela zasluženo pri. znanje ne samo našega občinstva, marveč zlasti še številnih navzočih inozemskih vojaških strokovnjakov, ki eo se o sposobnosti naše vojske izražali nad vse laskavo.
Ureditev srediteljske službe
Beograd, 16. junija. AA. Za vzdrževanje reda na zletišču v dneh glavnih prireditev vsesokolskega zleta bo rediteljska sekcija zietnega odbora povečana na preko 500 rediteljev. Za reditelje, ki bodo vzdrževali red na zletišču in vodili občinstvo na tribune, se je prijavilo mnogo starih in preizkušenih sokolskih delavcev, med njimi mnogi starešine društev. V soboto 14. t. m. je bil ob 6. zjutraj sestanek vseh rediteljev na zletišču, kjer je bila definitivna razdelitev dela. Deci izpod 6 let je dostop na zletišče prepovedan.
Posnemanja vreden vzgled
Beograd, 16. junija. AA. Dr. Milovan Nešič je daroval zletnemu odboru tisoč izvodov svoje znanstvene knjige o socijalnl higijeni in izrazil željo, naj se te knjige razdele med brate zdravnike iz Češkoslovaške, Poljske, med ruske Sokole-zdravnike, med lužiške Srbe in med jugoslovenske zdravnike-Sokole.
Kritičen položaj nemške vlade
Enodušen odpor proti vladnemu predlogu o zasilnih dajatvah - Položaj finančnega ministra dr. Moldenhauerja
Berlin. 16. junija, g. Državna vlala je zašla znova v težaven položaj. Le redko se ie zgodilo, da bi bili krogi vladnih strank tako eiiodušno proti državni vladi, kakor eedaj. in sicer posebno glede vprašanja zasilnih dajatev Demokrati so danes kot prvi po svoji državnoaborski frakciji izjavili, da nimajo namena sprejeti državnih zasilnih dajatev v dosedanji obliki. Osnutek o kritju teh izdatkov je bil šele dane«; predložen državnemu zboru, ki se bo z njim bavil v četrtek. . . ..	. . ..
Tudi v državnem svetu bo treba izvvje-vati izredno oster boj za ta osnutek. Držav, ni svet bo moral razen tega že prve dni prihodnjega tedna razpravljati o finančnem programu <1 ravne vlade. Situacija je s.rdaj ravno takšna, kot takrat, ko Je nastopila dr. Brilningova vlada. V političnih krogih, ki so blizu vlade ali prijateljsko naklonjeni vladi, preiioduje prepričanj?. <la bo tfb* finančni program temeljito spremeniti. Iz vsega vladnega tiska, vključno listov nemške. ljudske stranke izhaja, da se bo državnemu kancelaiju dr. Briiningu komaj posre-ž.lo nauovc zaeesti finančno miaistV vr».
omajan
Pozicija finaiienega ministra dr. Hfolden-hfnerja se zdi sleikoprej zelo omajana. K
temu mnogo pripomoglo tudi poročilo reparacijskega agenta Parker Gilberta. V političnih krogih so skoraj sporazumni glede tega, da Gilbertovim ugotovitvam skoraj ne bo mogoče ugovarjati Temeljna misel v zaključnem poročilu reparacijskega agenta je ta ,da bi bila morala vlada z dohodki, ki jih je imela na razpolago, ravnati drugače, rie pa proti lastnemu načelu, da ne bo delala izdatkov brez kritja. V splošnem ugotovitve reparacijskega agenta ne presojajo pesimistično, ker je tudi on izrazil prepričanje, da se da finančni problem rešiti, če bo prevladala dobra volja.
Stranke pozivajo sedaj vlado, naj resno misli na znižanje izdatkov. Posebno z demokratske strani se prepričevalno dokazuje. da je v državnem proračunu, v kolikor nišo postavke obvezne, mogoče Se mnogo piištediti.	. . ,
Berlin, 16. junija, s. Državni zbor je danes nadaljeval drugo posvetovanje o proračunu za leto 1930 z razpravo o proračunu notranjega ministrstva.
Protest v Rimu
Pariz, 16. junJja, AA. »Havas« poroča iz Rima, da sta francoski in jugosloven-sik poslanik v Rimu izvršila demaršo pri italijanski vladi zaradi incidentov v Bariu.
Pravilnik o železniškem pomožnem osobju podpisan
Beograd, 16. junija. AA. Na predlog zastopnika ministra prometa dr. Koste Ku-manudlja je predsednik ministrskega sveta podipdsa! pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov. S tem pravilnikom so urejena vprašanja osebnih in rodbinskih pokojnfn, kakor tudi službeni odno-šaja delavskega }n pisarniškega pomožnega osetoja pri prometnih ustanovah.
Avtomobilska nezgoda v Zagrebu
Zagreb, 16. junija, č. Na Savski cesti pred hišo, kjer se nahaja savsko intendant-sko skladišče, sta danes zadela skupaj dva avtomobila. Velik tovorni avtomobil se je zaletel v avtotaksi in mu zdrobil ves levi del. Kakor vse kaže, je do nesreče prišlo, ker je vozil pred tovornim avtomobilom velik voz sena, zaradi česar šofer ni mogel videti, da je pred njim avtotaksi. Avtotaksi št. 169, ki ga je šofiral Natale Con-fino, je vozil iz Frankopanske ulice proti Savski cesti. Od udarca mu je zlomilo obe levi kolesi, levo stopnjico in strlo prednji del. Šofer trdi, da ima okrog 12.000 Din škode. Lastnik avtotaksija je Ivo Ravher. Zanimivo je, da je njegov drugi šofer nedavno zavozil pri Maksimirski mitnici v spuščeno zatvornico, ki je težko poškodovala nekega policijskega stražnika. Pri včerajšnji nesreči ni bil nihče poškodovan.
Iz higijenske službe
Beograd. 16. junija, p. Minister eocijalne politike je postavil za uradniškega pripravnika pri Zdravstvenm domu v Mariboru Josipa Papo, doslej dodeljenega Higijenskčmu zavodu v Ljubljani. ,
Metlika dobi električni tok iz Karlovca
Karlovec, 16. junija, n. Na včerajšnji se« ji električnega odbora v Karlovcu je bila podpisana pogodba z zastopstvom mesta Metlike za dobavo električnega toka. Poa godba je veljavna 10 let ter se avtoma« tično podaljša, ako se ne odpove. Ta za» deva se je obravnavala že 20 let. Metlika bo dobivala iz električne centrale tok 20 tisoč voltov napetosti.
Policijsko kaznovani opro-icenci beograjskega procesa
Beograd, 16. junija. M. Po izvršeni razglasitvi sodbe v procesu proti Ivanu Bernardiču in tovarišem pred državnim sodiščem za zaščito države dne 14. t. m., je odšel del oproščenih obtožencev skupno z nekaterimi zagovorniki v Zemun. Tam so priredili v hotelu »Central« skupno večerjo. Ker se je mestna policijska oblast zavedala, da bi lahko prišlo do nedopustnih demonstracij in kršenja miru, je pravočasno poskrbela za to, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi. Kljub temu so nekateri udeleženci te skupne večerje začeli tendencijoz. no vzklikati in izzivati nerede. Policija jih je pozvala, naj se razidejo. čemer pa eo se nekateri izmed njih uprli. Eden je celo dejansko napadel in udaril policijskega organa in e tem zagrešil dejanje, ki je imelo za posledico, da je izgrednika policijska oblast kaznovala. Na 30dnevni zapor je bilo obsojenih skupno 11 oseb, med njimi odvetnik dr. Dušan Boškovič. dr. Peter Gvozdič, dr. Milan Kostič in dr. Filip Markotič.
Priznanje vernega ministra železničariem
Beograd, 16. junija. AA. Prevoz rekrutov k njihovim komandam je bil letos zaradi razumevanja, vestnosti in požrtvovalnosti uslužbencev državnih prometnih ustanov, ki so razumeli pomen tega posla, opravljen pravočasno in točno po načrtu. Zato je smatral minister za vojsko in mornarico za svojo dolžnost, da izreče prometnemu osobju svojo zahvalo in zadovoljstvo. Zastopnik ministra prometa dr. Kumanudi je sporočil gornjo zahvalo prometnemu osobju s posebno okrožnico i
Nova Maniova vlada
Maniu je sestavil novo rumunsko vlado, kakor tudi ni bilo drugače pričakovati. Pred očmi moramo imeti ♦ dejstvo, da je Maniu v poglavitni meri pripomogel k spremembi na rumunskeui kraljevskem prestolu; to sedaj ni več samo domneva, marveč javno ugotovljen fakt, ki ga je zelo demonstrativno, dasi ne v kričeči oblik: podčrtal v svoji izjavi Maniu sam. Ako je šei vlade in nacijonalno-caranistične stranke sam izvedel akcijo, ki je dovedla na prestol kralja Karola, pač ni bilo pričakovati, da se bo sedati umaknil v ozadje in prepustil državno krmilo drugim osebnostim, ki za enkrat nimajo drugega za seboj kot velike aspiracije. Zato se na izločitev šefa narod no-kmetske stranke in kakor ni moglo računati.
Niti z možnostjo, da bi namesto homogene nacijonalino-caranistične vlade stopila koncentracijska vlada, se ni moglo računati. Liberalna stranka, ki je po ogromni večini ostala v opoziciji, že sama po sebi ni prihajala v poštev. Koncentracija z ostalimi strankami pa bi pomenila, ako bi se izvedla na osnovi dejanskega stanja v parlamentu, samo navidezno koncentracijo. Nt sme se namreč pozabiti, da razpolaga naci-jonalno-caranistična stranka v parlamentu z ogromno večino in da so v ruimmski Zbornici šefi strank, kakor so Avaresou, Jorga in Lupu. le voditelji z neznatnim številom poslancev, kar velja posebno še o prvih dveh. ki sta dejansko generala brez vojske. Ker je kralj Karol v svoji proklamaciji izjavil, da se hoče držati parlamentarnega režima, se je na vsak način morala upoštevati v poglavitni meri n ac i jon alno -car ani stična stranka, saj brez nje ne more biti parlamentarne vlade. Vsi opozicijonalni politiki — brez liberalcev — bi mogli računati kvečjemu na enega zastopnika. Toda v nasprotju s takim dejanskim
stanjem so »šefi opozicijonalnih strank« stavili silne zahteve, kakoT da zastopajo neznanske množice, ter si izb,ral portfelje v snujočem se kabinetu. Zdi se pa, da so bile pretirane zahteve teh gospodov namenoma postavljene, zakaj tudi če bi se izpolnile, bi strankam ne prinesle bistvenih uspehov spričo dejstva, da mora biti večna ministrskih mest brezpogojno v nacijonalno-cara-nističnih rokah. Tj politki očividno računajo. da more bodočnost enemu aili drugemu od njih prinesti mnogo več v obliki mandata za volitve, kadar bi iz kakršnegakoli vzroka sedanja večinska stranka morala iz vlade. To so speci-jelno romunske kalkulacije.
Vrh tega moramo računati, da si v nacijonalno-caranistični stranki nihče ni želel koncentracijske vlade, niti ni resno računal z njeno možnostjo. Zdi se po vsem tem, da so bila pogajanja za sestavo koncentracijske vlade bolj formalna zadeva in da ie bilo onim faktorjem. ki so sodelovali v igri. že od vsega početka jasno, kak izid bo imela vladna kriza. Novi monarh je želel samo pričetek svoje vlade zvesti strogo po parlamentarnih načelih in je zato. vsaj formalno, hotel koncentracijo, ki bi bila v teoretičnem oziru najlepša uvertura v novo stanje.
Situacija, ki jo imamo s spremembo na prestolu ter sestavo nove Maniuove vlade, pomeni tedaj izdatno okrepitev pozicije za nacijonalno - caranistično stranko, pomeni pa tudi pomirjenje z državnega vidika. Seveda ostane odprto vprašanje, kak bo režim novega kralja in v zvezi s tem. kako se bo nadalje zadlržala liberalna stranka narvram ustvarjenemu stanju. V tem nogledu pa ie vsakršna prognoza negotova.
Vsekakor na je Maniu svojo akcijo sijajno izvedel.
Tek je slovenskega obrtništva
Intervencije delegacije slovenskega obrtništva v finančnem ministrstvu in pri Državni obrtni banki
Protiboljševiška vstaja v Sibiriji?
Vstali so že zasedli mesto Blagovješčensk ob reki Amur Upornikom se pridružujejo tudi rdeče čete
London, 16. junija. S. Tukajšnji listi objavljajo alarmantne vesti o položaju v Sibiriji in trdijo, da se vstaško gibanje v Sibiriji rapidno širi. Baje so vstaši zasedli mesto Blagovješčensk ob reki Amur.
Agencija »United Press« poroča iz Šanghaja, da so se posadke sovjetskih monitorjev na reki Amurju pridružile vstašem in da se sedaj pripravljajo v področju Vladivostoka vstaši za organizacijo začasne vlade in odcepitev tamošnje
pokrajine od Moskve., Otok Ruski pred Vladivostokom je zasedlo 60.000 oboroženih vstašev, ki so se jim pridružili štirje topovski čolni Habarovsk in Vladi-vostok sta še v rokah spvjetskih oblasti. S padcem Blagovješčenskega je prekinjana železniška zveza,vc. Vladivostokom, Kar je ojačilo možnost vstašev, da zasedejo tudi Vladivostok, Baje so zelo dobro organizirani in jih vodilo belogardistični oficirji, ki so te dni došli iz Mandžurije na področje Vladivostoka.
Protesti proti izgonu majorja Pabsta
Tirolska deželna vlada obžaluje izgon in sklicuje izredno zasedanje deželnega zbora
Inomost, 16. junija, d. Tirolska deželna vlada je izdala ob priliki izgona in aretacije majorja Pabsta daljši razglas, v katerem pravi med drugim siedeče: »Deželna vlada je sprejela z obžalovanjem na znanje vest, da je biil šef štaba Heimwehra, major Pafost, ki je stalno nastanjen na Tirolskem, brez predhodnega sporazuma z njo aretiran in izgnan. Deželna vlad ne vidi v tem samo nasilnega nastopa proti osebi maj. Pabsta, temveč proti pokretu, kateremu pripada večina državi zvestega prebivalstva. Deželna vlada obžaluje to odredbo tem boli, ker je prepričana, da ie bila izvršena na pobudo katerega člana vlade, ki ie sovražno razpoložen proti Heimwebru. Zaradi tega je sklenila deželna vlada sklicati izredno zasedanje tirolskega deželnega zbora, ki bo obravnaval to zadevo ter primerno nastopil proti vmešavanju v tirolsko deželno avtonomijo.
Dunaj, 16. junija, d. Včeraj se je vršila skupščina Heinrvvehra v Oberwartu, ki sta se je udeležila tudi voditelja doktor Pfrimer in dr. Steidle. Ta je imel krajši govor, v katerem je pozdravil člane organizacije in jih pozval, naj bodo pripravljeni za sodelovanje pri osnovanju avstrijske ljudske države. Dalje je izrazil nado, da bodo prebivalci Bur-genlanda ostali zvesti načelom organizacije tudi v težkih časih, ki bodo najbrže v kratkem nastopili za Heimwehr. Dotaknil se je tudi vprašanja izgona majorja Pabsta in naglasil, da postaja Avstrija policijska država, kakor je bila za časa Badenija ali Metternicha. Večinske stranke se neprestano sklicujejo na parlamentarizem in demokracijo, pri tem pa pozabljajo na to. da je prvi pogoj resnične demokracije omogočitev svobodne diskusije, ki se jo na ta način kakor ga uvaja sedaj vlada, pač ne pospešuje. Po Dunaju se potika banda fa-lotov in lopovov, za katere se policija prav nič ne briga, dočim pa je smatrata, da je njena največja naloga aretirati majorja Pabsta, ki je imel smolo, da je še vedno nemški državljan. Kake posledice bodo te afere, za enkrat še ni mogoče napovedati. Na vsak načhi pa bo Heimwehr storila vse, da bo ta udarec primerno kvitirala.
Odmev izgona v avstrijskem tiska
Dunaj, 16. junija, d. Sklep o izgonu majorja Pabstva je vzbudil v avstrijski javnosti veliko zanimanje. Zanimivo je, da odobravajo ta odlok tudi listi kr-

ščanskih s>ocialeev,-ki.rmeaijo, da je bil major Pabst premalo poučen o posebnih avstrijskih razmerah, da ni mogel uspešno in brez škode za avstrijsko fjudstvo opravljati svojo funkcijo. O tem odloku so bile pravočasno obveščene vse vladne stranke in njihovi zastopniki; med njimi tudi podkancelar Vau-goin.
Naslednik majorja Pabsta
Dunaj, 16. junija, g. Vo političnih krogih se pripisuje velik pomen današnjemu zborovanju zastopnikov vodstva avstrijskih samoobrambnih organizacij v Leobniu, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju, predvsem pa o izgonu heimwehrovskega voditelja ■bivšega majorja Pabsta. Na zborovanju so bili sprejeti razni sklepi, ki pa se drže strogo tajno, zaradli česar so se pojavile o njih razne domneve. Za naslednika izgnanega maijorja Pabsta ie bil izvoljen Rauter. ki bo prevzel vse njegove posle. Številne tirolske občine ponujajo izgnanemu majorju Pabstu domovinsko pravico, da bd ma na ta na, čin omogočile povratek v Avstrijo.
Grško-turški sporazum
Atene, 16. junija. A A. Komisija za zu« nanje zadeve, ki je davi zasedala, je skle« nila, da v glavnem podpre vladni predlog o odobritvi pakta s Turčijo. Proti temu so bili samo šefi opozicije Kondilis, Ka« fandaris in Fladaris, dočim bo Papanasta« ziju podprl vlado. Tako bo ustvarjena do* voljna večina za ratifikacijo. Narobe pa so se vsi skladali z vlado v tem, da vlada ne bo ustregla zahtevam beguncev, ki so davi postavili vladi svoj ultimat. Menijo, da bi bil Venizelos predal ostavko vlade in šel na volitve, če bi bila opozicija ood« prla stališče beguncev. Tako pa je izlčlju« čena vsaka možnost demisije vlade. Jutri dopoldne predloži vlada parlamentu pred« log o ratifikaciji s Turčijo sklenjenega pakta. Pri tej priliki bo imel g. Venizelos pomemben govor.
Kita jski guverner ubit
Kanton, 16. junija, s. Guvernerja provin« ce Kvangsi je umoril njegov telesni straž« nik. Morilec je zbežal na ulico, vendar ga je policija prijela, nakar je priznal, da mu je poveljnik uporniških čet v provinci Kvangsi obljubil za guvernerjev umor 6000 dolarjev nagrade in najvišji čin.
London, 16. junija č. »Times« poročajo iz Šanghaja, da je guverner Mandžurije odredil mobilizacijo mandžurskih čet ter sporočil vladi v Nankingu, da ji hiti na pomoč proti severnim kitajskim genera« lom. »Times« izraža mnenja, da bodo se* verne kitajske čete podlegle v tej dvojni borbi.
Beograd, 16. junija, p. Včerajšnjega kongresa Saveza obrtnih udruženj kraljevine Jugoslavije (o katerem je obširnejše poročal že »Ponedeljek«) so se udeležili tudi zastopniki obrtništva iz dravska banovine in sicer iz Ljuo^ane načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek ter gg. Milko Krapež. Fran Iglic. Ivan Šimenc, Pavel Šimenc. Herzmanskv in Ivar. B zovičar ter iz Maribora predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Prane Bu-reš in g. Anton Krajcer. V spremstvu tajnika ljubljanske zbornice za TOI dr. Pretnarja so slovenski obrtniki na včerajšnjem zborovanju dosledno zastopali stališče slovensk-h obrtnikov glede novega obrtnega zakona in protestirali proti temu, da nastopa beograjska obrtna zbornica kot zastopnica vseh Jugoslovenskih obrtnikov. Naglasili so. da žele o-brtništvu le dobro, ne dajo pa si odvzemati pravice, da sami izraziio svoje mnenje.
Tekom današnjega dne je obrtniška delegacija iz dravske banovine poseti-la pomočnika finančnega ministra dr. Letioo ter intervenirala pri njem, naj bi
finančno ministrstvo določilo primeren eksistenčni minimum za obrtnike, ki naj bi se upošteval pri odmeri davkov.
Dr. Letica je obljubil, da bo ) pozor i 1 na to finančnega ministra in ie izrazil prepričanje, da bo tej želji obrtništva ustreženo.
Slovenski abrtniki so posetili tudii beograjsko obrtno zbornico, nato pa so šli še v Obrtno banko in so tam intervenirali v zadevi otvoritve podružnice Obrtne banke v Ljubljani. Opozorili so obenem na to. da je prospeh podružnice Obrtne banke v dravski banovini mogoč samo tedaj, če bo banka primerno znižala obrestno mero. Sedanja obrestna mera je mnogo previsoka in se slovenski obrtniki ne bi mogli po-siužiti kreditov pri Obrtni banki. Žele pa. da pridejo do lastne kreditne ustanove in zato upajo, da bo. kakor sta že Narodna banka in državna Hipotekama banka, sedai tudi Obrtna banki znižala obrestno mero in tako z dajanjem cenenih kreditov koristila tudi obrtništvu dravske banovine.
Nove takse v civilnopravdnem postopku
»Službene Novine" objavljajo zakon o novi določitvi raznih sodnih taks za sporne in izvensporne zadeve
Beograd, 16. junija, p. »Službene Novine« objavljajo zakon o sodnih taksah skupno s tarifo, ki podrobno določa višino raznih taks v civilno-pravdnem postopku pred rednimi sodišči in obveznimi razsodišči, nadalje v postopku po zakonu o izvršbi, po konkurznem zakonu. pri prisilni poravnavi izven konkurza itd. Takse, predvidene v tem zakonu, se plačujejo v kolkih, le pri višjih zneskih lahko finančni minister do-
voli plačilo v gotovini. Pri konkurzih in pri sporih, kjer gre za imetje, se predpisuje taksa po vrednosti soornega predmeta. Pri vpisih v trgovski in zadružni register znaša taksa za vsako polo 20 Din, za vpise tvrdk 100 Din, za vpis obrti 50 Din, zia vpis delniških družb z glavnico do 100.000 Din 500 D n, do pol milijona 1000 Din. do 1 milijona 1500 Din, do 5 milijonov 2000 Din. a nad 5 milijonov 4000 Din.
Huda avtomobilska nesreča v Beogradu
Nabito poln avtobus se je prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike - Trije so težko, vsi stali razen dveh otrok
pa lažje ranjeni ?
Beograd, 16. junija, p. V bližini Avale se je davi pripetila huda avtomobilska ne* sreča. Velik potniški avtobus, ki vozi na progi Beograd«Kraljevo, se je prevrnil v obcestni jarek. Avtobus je davi ob 4. kres nii;;hr JCraljeva; it njem je bilo poleg šo« ferja še 18 potnikov. Ko je privozil avto« bus do kavarne Divac, je nenadoma odpo« vedal volan. Šofer si je na vse načine pri« zadeval, da bi avto ustavil, toda zaman. Avto je zdrvel v cestni jarek, kjer se je prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike. Izpod prevrnjenega avtomobila je bilo sli« sati klicanje ranjenih in prestrašenih p >t« nikov. Iz bližnje kavarne so kmalu prihite« li ljudje, ki so začeli reševati ponesrečence. Sprva se je mislilo, da je katastrofa mnogo hujša. Skoro vsi potniki razen dveh malih I
Grandi posetil dr. Schobra
Dunaj, 16. junija. AA. Korbiro poroča, da je italijanski minister za zunanje za* deve Grandi, ki je sedaj na Dunaju, včeraj v privatnem poslu posetil avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra.
Zasedanje angleške zbornice
London, 16. junija AA. Jutri se sesta« neta obe zbornici. Ministrski predsednik, ki je prebil del počitnic na svojem domu na Škotskem, se vrne danes z letalom v London. Predsedoval bo jutri konfcrenci lokalnih oblasti, dočim bo v sredo najbrž seja ministrskega sveta. Sedanje parlamen« tarno zasedanje bo zaključeno najbrž prve dni avgusta. Ker je parlamentarno delo za« stalo ,bo nazbrže potrebno podaljšanje za« sedanja. Možno je, da se sestane parla« ment po poletnih počitnich za nekaj ted« nov v jeseni. —
Položaj na Malti
London, 16. junija, s. Iz Marseilla poročajo, da je prispel tjakaj malteški ministrski predsednik, lord Stickland. Iz Mar-sailla bo ministrski predsednik potoval dalje z letalom v London, kjer bo razpravljal z vlado o verskem sporu na Malti.
London, 16. junija, g. Položaj na Malti se je bistveno poostril. Demonstracije itali« janskih elementov proti angleški«malteški vladi zavzemajo vedno ostrejše oblike. Vlada je prepovedala vse javne demon« stracije in zborovanja na prostem. Tretja flotilja torpedovk je odplula proti Malti, kjer se bo združila z ostalim delom angle« ške mornarice v Sredozemskem morju.
Nastopna avdijenca novega čsl. poslanika
Beograd. 16. junija. AA. Danes ob 12. je bil sprejet v avdijenci nri Nj. Vel. kralju novi češkoslovaški poslanik Robert Flieder, ki je pri tej priliki predal ob običajnem ce-remonijelu svoje akreditive.
Nova ameriSka carinska tarifa
London. 16. junija. AA. »Reuter< poroča iz Waehingtona, da je predsednik Zedinje-nih držav dT. Hoover objavil, da bo podpisal zakonski načrt o novih carinskih tarifah.
Proslava 1000-letnice islandske zbornice
Praga, 16. junija, h. V zastopstvu češkoslovaškega parlamenta sta včeraj odpotovala predsednika poslanske zbornice in senata v Islandijo, kjer se bosta udeležila proslave 1000-letnega jubileja islandskega parlamenta v Rjekjaviku. Na Islandijo bosta dospela dne 25. t. m.
otrok, so bili obliti s krvjo. Pozneje pa se je ugotovilo, da jih je le nekaj težjeTanje« nih, dočim so drugi dobili samo lažje po« škodbe od razbitih šip.
Avtomobilisti, ki so privozili mimo, so ranjence takoj naložili na svoje avtom o s bile ter jih prepeljali v beograjsko bolnico, kjer so jim nudili zdravniško pomoč, iež« ko so ranjeni direktor vračarske hranilnice Gjorgje Matejič in beogTaiski inže« njer Aleksander Bunjin ter njeg<^a sopro« ga. Inž. Bunjin ima razbito lobanjo in zlomljeno'. levo roko. Zdravniki nimajo upanja, da bi ostal pri življenju, šofer je dobil lažje poškodbe. Preiskava 'e ugoto« vila, da ne zadene na nesreči Šoferia nekaka krivda. Razbiti avtomobil so - spra« vili v Beograd v popravilo.
Najhitrejše angleško letalo
London, 16. junija. AA. Prihodnji teden bodo poizkušali novi monoplan, ki je opremljen z Napier »h« motorjem, k> ga smatrajo za triumf letalske znanosti. Novi stroj, katerega podrobnosti varujejo za enkrat v najstrožji tajnosti ima 16 cilin« drov, ki so razvrščeni v štirih vrstah. Ka« kor zatrjujejo, je novi monoplan, ki ga I bodo preizkušali prihodnjo soboto, eno j najhitrejših bojnih angleških letal. Motorji letala so dvakrat močnejši od strojev dru« gih letal. Načrt za to letalo je izdelal zna« ni motorni dirkač major Halford.
Smrtna avtomobilska nesreča na Dunaju
Dunaj, 15. junija, d. V ranih jutranjih urah se je dogodila na Dunaju strahovita avtomohilska nesreča. Neki mladi šofer je hoteč se postaviti pred svojim dekletom, vzel avtomobil svojega gospodarja povabil na izlet svoje dekle in še dva svoja tovariša. Takoj izven Dunaja se je avtomobilom zaletel v kostanj. Avto se je prevrnil in razbil, šoferjeva ljubica in eden sopotnik sta se ubila, dočim se šoferju ni zgodilo ničesar. Tudi četrti potnik je bil težko ranjen. Nesreča bi lahko bila še mnogo hujša, ker je par korakov od tam, kjer se je avtomobil prevrnil, taborila ciganska družina jn bi bili najbrže vsi mrtvi, če bi avto padel na ciganski šotor.
Nenavadna letalska nesreča
Chicago, 16. junija, s. Nenavadna nezgoda se je zgodila tukaj pri startu nekega letala. Aparat se ni dovolj naglo dviguj! s tal in je zaradi tega posnel strehe številnih avtomobilov, kj so stali v bližini letališča. Prj tem sta bili dve osebi ubiti, ena po težko ranjena.
Newyork, 16. junija, s. Pri Lobeyu v državi Indiani je zadelo letalo, ki je moralo za silo pristati, v avtomobil v največjem di.ru. Trije potniki v avtomobilu so b;li ubiti, četrti pa težiko rani en. Letalo se je popolnoma razbilo.
Smrt francoskega politika
Pariz, 16. junija. AA. Tu je umrl v 62. letu Louis Klotz, ki je bil sedemkrat francoski finančni minister.
Iz straha pred operacijo se obesil
Zagreb, 16. junija, n. Včera.i se je obesil na neki češnji 171 etri kmetski mladenič Stijepan Kegerin, ker: bi moral danes oditi v Za®reb, da bi ga operirali na očesu.
Elektrarna na Ljubljanici
Ljubljana. 16. junija.
V listih je bilo objavljeno, da se bo pri banski upravi v Ljubljani jutri dopoldne nadaljevalo vodo«pravno postopanje žara* di vprašanja, ali naj ima prednost vodni projekt, ki ga je mestna občina ljubljanska pred 17 leti vložila za izkoriščanje vodne sile Ljubljanice pri šentpeterskem mostu v svrho ojačen.ja svoje elektrarne, ali pa pro* jekt, ki ga je v zadevi iste vodne sile -lo« žil svoječasno deželni odbor vojvodine Kranjske.
Spor med mestno občino ljubljansko in kranjskim deželnim odborom je bil pred 15 leti končan začasno z razsodbo uprav« nega sodišča na Dunaju tako. da se je raz« vel javila odločba poljedelskega ministrstva na Dunaju, ki se je. soglasno z odločbo deželne vlade kranjske, izreklo za pred« nost projekta deželnega odbora nred pro« jektom mesta Ljubliane. Z razsodbo uprav« netra sodišča je bilo izrečeno, da ie bi'o tedanje vodojpravno postopanje pomanj« kljivo in da je treba še marsikatere stvar« ne ugotovitve za določitev prednosti pro« ;ckta.
Zadeva je zavzela takrat velepolitičen značaj. Deželni glavar dr šušteršič in dc« želni odbornik dr. Lampe sta hotela na vsak način doseči koncesijo za svoj pro« jekt proti mestu Ljubljani, ki ie prav tako v interesu svojega mestnega gospodarstva in napredka zahtevala to vodno moč za svojo elektrarno. Boi je bil na večdnevnih raznravah pri prvi instanci meseca niarca 1. 1913. jako hud med zastopniki ene in druge stranke ter tudi med obojestranski* mi veščaki inž. Ciuho ?n pokojnim inž. Viktoriem Zupancem za mesto ter inž. Gailhoferjem in inž. Dušanom Sernecem kot ravnateljem elektrarne na Završnici na strani deželnega odbora.
Naravno je bilo, da je že na prvi instan« ci zmagal deželni glavar dr. šušteršič, k? je imel baš tedaj tako rekoč v rokah de* želnega predsednika barona Schwarza. Vod* ja razprave je bil tedanji deželno«vladni koncipist dr. Bicek, ki je pozneje v vojni padel. Dr. Bicek je bil pošten mož, ki ni skrival svojega mnenja, da je pravica v tej stvari na strani mestne občine, kljub tema pa se je moral izreči po diktatu deželnega predsednika Schwarza v prilog deželnem« odboru.
Z odločbo deželne vlade je bila torej priznana prednost projektu deželnega od* bora. Proti temu se je pritožila mestna ob« čina na poljedelsko ministrstvo. Znano je bilo, da je bil minister Zenker, češki rc« jak, naklonjen ljubljanskemu mestu. Zlasti je to veljalo tudi o njegovem referentu ministrskem svetniku šešarku. Ljubljano je kot tedanji drž. poslanec zastopal dr. Ravnihar, ki je bil član češkega kluba inf ki se je poleg poslanca inž. Hraskega, ne* kdanjega občinskega svetnika v Ljubljani, prizadeval, da bi se ustvarilo pri vrhovri instanci ugodno razpoloženje za Ljubljano. Nasprotno pa je dr. šušteršič pridobil za svojo stvar ministrskega predsednika grofa Sturgkha, ki je izrecno naglašal, da smatra to zadevo za »politicum«, in naročil mini« stru baronu Trnki ,naj veščalci v ministr« stvu javnih del podpirajo mnenje za pre* jekt deželnega odbora. Pri tem pritisku ni preostalo poljedelskemu ministru nič dru* gega, nego da je zavrnil pritožbo siestne občine ter potrdil prednost projekta dežei* nega odbora. Utemeljitev te ministrske odločbe je bila jako slaba. V imenu mest* ne občine je njen tedanji pravni zastopn.k dr. Danilo Majaron sestavil sijajno pritož* bo na upravno sodišče in je pobijal mini* strsko razsodbo zavoljo neutemeljenosti in pomanjkljivega postopanja.
Razprava o tej pritožbi je bila hitro do* ločena in sicer v maju 1. 1915. Določenega dne so se pred senatom upravnega sodišča zbrali ministrski svetnik dr. šešark kot branitelj ministrske odločbe, deželni glavar dr. šušteršič za deželni odbor in advokat dr. Majaron za mestno občino. Razprava je trajala poldrugo uro, senat pa se je po* svetoval nad dve uri. Neprestano so pri* hajala telefonična vprašanja iz raznih mi* nistrstev o izidu, kar je dokaz, koliko je bilo zanimanje za stvar. Naposled je pred« sednik senata baron Sch\vartzenau razgla« sil razsodbo, da se pritožbi mestne občine ugodi in se administrativne odločbe zaradi pomanjkljivosti postopanja razveljavijo. V razlogih je bilo povedano, v koliko je tre* ba postopanje dopolniti. O razsodbi uprav« nega razsodišča je bil telefonično obveščen poljedelski minister Zenker, ki je b:l baie jako ugodno presenečen, ker njegova od« ločba ni obveljala. Obljubil je, da bo na* daljnjo razpravo vodil izjemoma delegat iz poljedelskega ministrstva.
Zadeva je zaradi vojne, ki je regulacijo Ljubljanice potisnila v ozadje, počivala ves čas do letos, ko je postalo vprašanje re« gulacije Ljubljanice zopet aktualno. Bano« vina, ki se smatra za naslednico kranjske dežele, je predlagala nadaljevanje postopa« nja pri kr. banski upravi. Banska uprava ima torej sedaj odločati o vprašanju, ka« teremu projektu je treba priznati prednost, ali onemu, ki ga zastopa ona sama kot na« slednica kranjskega deželnega odbora, ali projektu mestne občine ljubljanske.
Tak je torej položaj zadeve, ki je svo« ječasno vzbudila toliko prahu in ki se se« daj po 15 letih zopet obnavlja.
Samomor neznanke
Osijek. 16. junija, č. Snoči okoli 7. je opazil mesarski pomočnik Stiepan Faler, ki se ie vozil s čolnom po Dravi, da hiti neka žensk proti bregu in da je skočila v Dravo. S čolnom je Mtro zavil proti kraju kjer ie skočila v vodo, preden pa je dospel na mesto, je že izginila v vodi. Po njegovem vtisu ie Ma stara 30 do 35 let in srednje rasti Na bregu so našli po-stel in o odejo, vendar pa brez vsakega znaka, zaradi česar še niso mog® ugotoviti identitete samomorilke.
Japonska : ČSR 2:1
Praga, 16. jtfnija. h. Danes se je nadaljevalo tekmovanje za Davisov pokal med Češkoslovaško in Japonsko. Japonski par Harada-Abe je zmagal nad Cehoma Kože? luh-Menzel je 1:6, 7:5, 7:5, 9:7. Stanje po današnji igri 2:1 za Japonsko.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved ia torek:
Pretežno jasno; začasno nekaj nižja, vozna, je zopet višja temperatura.
Maši kraji in ljudje
študiju ie na dunajski univerzi študira! medicino im filozofijo ter si pridobil obojni doktorat. Od ustanovitve ljubljanske univerze daiie ie dekan medicinske fakultete. Za nieno ohranitev in izooooinitev vlaza ves nesebični trud. Niezovo veliko delo »Živčevie« (v dveh delih: Anatomija in Fi-zioloziia) ie na.ibo!'iš: učbenik slovenskih medicč.ncev in vsakogar, ki za zanima zdrav niška veda. Po raznih reviiah so raztresene številne niezove obravnave nairazlične iši h filozofskih in dušeslovmih problemov kakor tudi strok avn.iaške kritike filozofskih del. __
Vprašanje krošnjarstva v kočevskem okraju
Kočevje. 16. iuniia
Zveza trgovskih zremiiev za dravsko banovino. ki ie zborovala ietos v Kočevju se ie v eni izmed svoiih resoluciti odločno izjavila za odoravo knošniarstva. Danes ie vseh vrst že tako razvita v mestih trzovina trzovina vseh vrst že tako razvita v mestih kakor tudi o« deželi in to v naiboli zorskih vasicah, da ne ootrebuiemo več Tiikakih krošniariev. Iz teza razJoza naj se krošniarstvo odioravi.
Krošniarstvo ie pomenijo še prav do zadnieza časa za vso Kočevsko kakor tudi za obkoloske kraie velevažno zosoodarsko vprašanje. Kdor ie že kdai hodil oo Kočevski. ie mo-zel videti, da ie svet silno neorikladen za obdelovanje, ker ie veliki večini kamen it. zemlja sama Da Pusta in nerodovitna. Klima ie mrzla in za nekatere vrste žita soloh neorikladna. Dočim vitdimo. da na enaki nadmorski višini (Ko-čevie 464 m) na Gorenjskem krasno zoni pšenica irn rž ter da ie aida pomekod zlavni Dr: dele k teh kraiev. ie nasprotno ooažati na Kočevskem, da rži. pšenice. a.ide in Dro-sa soloh ne seieio. ker iim to zaradi ne-rodovitnosti zemlje in klime ne usoe. Zato so se Kočevarii in tudi naši vrli Kostelci že zzodai napotili v svet. oprtani s težkim košem nairazličneiših drobnarij, do večini sladka™. Odhaiali so v pozmi ieseni im ore-bili vso zimo do Drve pomladi v mestih, kier so hodili im še danes hodijo od zo-stilne do zostilne. ponuia.ioč svoi-o robo.
Mars:kak priden Kooevar in tudi Kostelc si ie ori tem nabral toliko, da ie namesto »hatrarania« odorl v kakem mestu, koder sn za liudie nariboli poznali. malo trzovind-co. ki ie zrastla večkrat v moderno mestno veletrzovi no. Po vseh več i'h mestih nale-t:te še danes na kako veletrgovino. ki ima ime kočevskeza lastnika.
S krošniarstom se ie Kočevska živela lahko rečeno štiri sto let. Krošniarii. ki so prihajali začetkom pomladi domov, so Dri-nesli s seboi toliko denaria. da so se lahko orehranili s svoiimi družinami do ieseni. ko ie potem zemlia dala zopet hrane za nekai mesecev in so krošniarii zooet odšli tki svetu. Brez dvoma ie bilo krošniarstvo za vse te kraie prav eksistenčneza pomena im bi ostalo še danes, da se niso prilike nekoliko iopremenile.
Danes se te namreč krošniarstvo PTecej opustilo. Kočevarii silijo vsako leto v večjem številu v tunino, v Ameriko. Fantie. ki ^dslužiiio svoi kadrski rok. dotaiiio od doma šziplačamo doto. kar porabijo potem za potne stroške za v Kanado ali Arzentino, ka-moT jih zidai nai več zre. Kočevska poi.ia postaiiaio čedalie boli zapuščena, ker nedo-s>taiia delavne sile. Prei še dobro obdelovane nwve se spreminjajo sedai v Duste pašnike. Kočevska rabo sedai kmečkeza de-
lavstva. Danes so kmečka posestva ood ceno naorodai in kdor ima smisel za intenzivno ofcdelovanie polia po vseh novih sistemih. bi lahko tudi na Kočevskem žfivei
od t»oIia.
V toliko bi odprava krošrriaTstva prav prišla tudi Kočevski, ker bi s tem dobila zopet delavne moči. katere zdai niima. Liudie bi se čutili privezane na rodno ZTudo. ki bi iim daiala dovolino živi za prehrano še tako številne družine.
Skupščina Jugoslovenske gasilske zveze
Za sodelovanje na gasilskem kongresu se je prijavilo že 5640 slovenskih gasilcev — Novi častni člani
Dr. Robert Flieder
novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru, je dospel 13. t. m. iz Stockholma, kjer je do sedaj služboval, v Beograd in je bil včeraj sprejet v nastopni avdijenci od Nj. Vel. kralja.
Novi rektor dr. Alfred Šerko
Na včerajšnji seii Sveta profesorjev ljubljanske univerze ie bil za rektorja 1930/31 izvoljen univ. Drof. dr. Alfred Šerko. Novi rektor, splošno znan kot znanstvenik in kot delavni predsednik društva Zoo. ie iz uded-ne cerkniške družine, kier se ie rodil 16. iuiiia 1879. Po končanem zimnazijskem
Ljubljana. 16, junija
Kakor je obšimeie poročal že »Pomede-deliek«. se ie vršila v nedeljo v dvorani Mestneza doma redna skupščina JGZ. ki s^ se ie udeležili delezati iz vse dravske banovine Zborovanje ie otvoril starosta z. J. Turk. ki ie v uvodnem nazovoru pozdravil vse nazvoče. v prvi vrsti zastopnika banske uprave z. Kristana, častneza člana z. fenaca Mrharia iz Dolenie vasi. novinarje teT vse zasilske tovariše, nakar ie podal v zlavpiih obrisih delo odbora tekom leta. omeniaioč zlasti priprave za Dredstoieči zasilski komzres v LiubLiani. Z zborovanja ie bila med splošnimi navdušenjem odposlana Ni. Vel. kralju pozdravna brzoiavka. Zborovanje ie nato pozdravil zastopnik banske uprave z. Kristan, ki ie želel Zvezi tudi v bodočnosti naivečii uspeh. Zatem ie prečita! tainiškn poročilo a žilni tainik Zveze z. Pristovšek Iz Poročila ie razvidno, da so bili sklepi lanske skuoščime izvedeni skoro v celoti. Omeni a' ie daiie. da so lani dosežene uzodno^b' trikratne polovične vozni e za lezitimaciio po novem Prometnem pravilniku ukinjene ter so uzodnosti voznic določene le za posebne Prilike. Smešno se čuiie. da ie bila Prošnia za trošarine prosti benoin rešena nezativno. Tako se sme tudi v bodoče s trošarino Drostim bencinom samo zasiti, ne Pa tudi pripeljati in odpeljati brizzaine na ali s nozorišča. Za-lezio ni tudi ponovno poiasnievanie. Tainik ie nadalie rmienial. da ie poverjena izdelava spomenika pokoineza staroste tvrdki Frana Kunavaria Dri Sv. Križu, ki že betomira temelje. Ob koncu pretečeneza Poslovneža leta ie štela Zveza skupno 6765 društev, med katerimi so tudi že pred kratkim pristopivša društva mest Celje. Maribor im Ptul ter manikaio le kočevska društva.
Podstarosta z. Ludvik Muzek ie predlagal n„ tamikovem poročilu, da se izvoli starosto z. Josipa Turka za častneza člana JGZ. kar ie bilo soreieto z burnim odobravanjem. Ko se ie Povrnil z. Josip Turk zopet v dvorano, mu ie oodstarosta orioel.na Drsi častn„ kolaino. kar 'e bilo podkrepljeno z burnimi ovaciiami od strani delezatov. Iz blazainiškeza Poročila sledi, da ie bilo tekom Jeta. podeljenih izrednih podpor posameznim društvom iz 1% za s H ske za sklada za obnovo Dokvarieneza orodia. poškodovane vorežne živine. Dožzaneza oblačka in obutve ter za zdravlienie n-onesirečenib zn-siilcev 168.504 Din im iz 2 % sklada 89.300 Din. skupno 257.804 Din. Zveza izkazuje v blazaini ob koncu leta 279.116 Din Dodoor-neza sklada. Na Dredloz delezata z. Ka-dunca ie bil absolutorii spreiet sozlasno. O. Cerar rz Kamnika ie podal poročilo o odseku samopomoči. Po daljši debati, ki so se ie udeleževali skoro vsi delezati. ie slednnč_ obveliat Dredloz z. Ceraria. da se v bodoče odpravi splošna obveznost ori-spevkov za samooomoč. V bodoče bodo člani samopomoči samo celotna društva, ki oristoDiio k olačevaniu v fond O delovaniu literarnega odseka ie podal Doročilo z. Kle-menč;č. Precei živahna debata se ie razvila okroz predlozov tehniškeza in kom-zresneza odseka ki m fe poda? z. Milko Hoian. V nekai tednih bo prišla iuzoslo-venskn ?asilst\'o oresoiat evrooska iavnost Naša doižnost '"e. da se pokažemo zastopnikom evropski^ zasilsk;h zvez v dostoini luči z lepim uspehom. Čehi sa že Pred leti sodili o nas Slovencih, da smo za niimi v Evropi naiboliši easilci. Treba ie Dokazati niim in vsem družim, da smo vredni te sodbe. V okviru zasilskih konzresnih dni se bodo vršile v Lmbliani razne Drired'itve Pod Dokrovitelistvom Ni. Vel. kralia Aleksandra. Uprava Stadiona ie nastavila Pretirane zahteve za uporabo teza prostora v zasilskih dneh in so se zato Dozaiatiia ore-kinWa. Treba bi bilo plačati ozromno vsoto 150.000 Din in preskrbeti upravi Stadiona se brezobrestna posonlo v znesku 300.000 Din^za dobo 10 let. Konzresni odbor se ie ^oričo takih Dozoiev obrnil na uoravo SK Ikriie. ki ie na svoii seii sklenila oddati izrišče brezplačno, za kar ii dolcuiei^ naši zasilci naiiiskreneišo zahvalo. Krai i a Aleksandru. ki ie prevzel po-krovitelistvo nad konzresom. ie sklenil odbor na eni svoiih zadnjih sei Dokloniiti soh~ »Gasilca«, ki fe zelo leoo delo eneza naiPriznaneišiih čeških kiDariev. Na razne okrožnice in na Pozive »Gasilca« se ie d.o danes prijavilo za izlet £640 zasilce^' i,z Slovennie. od katerih se ho udeležilo Vonzresa v kroiih 4.400 mož. ostali Pa v civiiu. Za izvaiamie vai s sekiricami se ie PTTiiai\"Tlo 1068 mož. Prijave Pa še vedno dohajalo in JGZ pozreša še vedno kakih 200 društev. Pred koncem
želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grencice s tem, da jo izpiiemo kozarec, predno lezemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Danes samo ob 4. popoldne
BELE SENCE
Večerne odpadejo danes zaradi produkcij
konzervatorija!
Zvočni film najnežnejše romantične ljubezni
MONTE BLUO
RAQUEL TORRES
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
zborovania so bili izvoljeni za častne člane še naslednji delavci na Polju zasilstva: Jernej Vensust. Celie. Lzudevit Muzek. Št. Vid pri Phiiu. Franc Pristovšek. Ljubljana, Iv. Rus. Bled. Ivan Rakoša. Straža pri Novem mestu. Konrad Golozranc. Gaberie. Josip Arhar. Št. Vid pri Liubljani. Fran Ladovic. Litiia. Franc Hanzelič. Ormož, im Janko Hoian. Liubliana. Novo izvoljene častne člane so delezati iskren^ pozdravili in jim izrazili naiiskreneiše čestitke.
Na red ie ori šla določitev članarine za Zvezo, ki ie zvišana od 3 na 4 Din. Po raznoterostih ie zaključil zborovanje starosta z. Turk. ki ie pozival delezate k še intenzivnejšemu delu. ki nai Pride do izraza v konzresnih dneh od 1. d.. 4. avzusta.
I. Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši
Jubilej gorenjskega obrtnika
Kranj. 16. junija Včerai ie pričel naš znani Alojzdi Pečnikf eden najstarejših in še vedno delavnih obrtnikov zoreniske metropole, nositi že osmi križ živlienskih let
Tako visokeza iub:leja našemu jubilantu bi človek ne prisodil. Sai mu ie vsakodnevna delavnost v žilah kakor oetdeset. šestedesetletniku Sa.i stoii še danes na po-nedelikov tržni dan v vrsti stojnic mestnih obrtnikov in kram ari ev ob svoiem »štantu«. zvrhanem klobukov in fantovskih krivcev, oomeria fantu. možu klobuk in kuDčuiie. Nobene zledališke predstave ne zamudii. nobeni narodi prireditvi v Narodnem domu še ni odrekel. To ie še mlada sila našeza jubilanta!
Kot mlad fant se ie posvetil klobučar-stvu. keT ie bila ta stroka domena niezo-ve stare kranjske mestne familiie. V lastnem domu v Cvetlični ulici ima lastno ozniišče. ob katerem ie vzzoiil leo~ družino 3 sinov im 5 hčera.
Kot mlad obrtnik se ie takon pričel udei-stvovati v narodnih društvih. Sodeloval ie ori ustanovitvi »Južneza Sokola« v Kranju leta 1886.. bil Drvi načelnik zasilneza mestneza društva, katero za ie sedai izvolilo za svoieza častneza člana, več let Da je sodeloval v mestnem občinskem odboru.
Kot stari Dristni kranjski napredni korenini, ki ie vedno neustrašeno v vseh časih odločno manifestral svoio narodno zavest in napredno oreDričanie. iubilantu osemde-setletniku iskreno čestitamo k častni ohlet-nioi!
Miiller bo danes pokopan v Dovjem
XT	Liubliana. 16. iunija
Nemški konzulat v Zacrebu ie snoči sporočil v Moistrano. da iz Nemčiie ni oreie! nikak'h naročil srlede Drevoza Donesreče-neza turista Heinza Mulleria v domovino. Zato se bo pozreb vršil iutri dopoldne na pokopališču pri farni cerkvi v Doviem. Z dopoldanskim vlakom ob do! 11. bo v Mojstrano prispe' evanzeliski Dastor. nakar se bo pokoo izvršil proti Poldnevu. Pozreba se bo udeležilo tudii večie število planinar-iev iz Liubliane. Jesenic in druzih zoreniske kraiev.
Pokojnikovi tovariši se ob krsti noč in dan menjavajo kot častna straža. Vsi so zelo potrti, a na stanovanin pri »Šmovcu«. kier iim zdč. Sokličeva izkazu ie vso zo-stodiubnost. se počutiio kakor doma. Kar ie včerai Prišlo turistov v' Moistrano. so vsi oosetili mrtvaški oder. oa tudi množi okoličani so Prinesli svežeza cvetia in vencev.
Stanie ramieneza Fnvina Liidecka v liiA" lianski bplnid ie zadovoljivo. Ker ob vestni nezi ni Pričakovati komplikaoii. una-io. da bo ranienec v doz! ed ni h tednih oo-oolnorna okreva!
OTROŠKE OBLEKCE
in predpasnike v vseh velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra, klota, kretona in bele, kakor tudi razno damsko perilo v veliki izbiri po jako nizkih cenah nudi F. J. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v naših izložbah!	8806
Jubilej življenja in dela g. Frana Mulačka
Liubliana. 16. lunša
Doseči svodih 80 let ostati ori tem čil in krepak, obranien na duši in na telesu, ni dano baš rrmo«im. Kdor pa le nosi na hrbtu osem križev. pa k ori tem raven ko sveča in hoče ostati še dalie cel mož. takega sa lahko osledamo Dobližie in mu bomo vsi čestitali.	i i ■ ■	'
Otrleite si za. z. Frana Mulačka. treov-skeza poslovodjo v veletrzovind I. C. Maver. kako bister ie niezov oozied in kake-za moža postavlia. čeprav ie v nedelio v krozu svodih domačih, sina Franceta, podpolkovnika v d., druzeea sina Josipa uradnika Kmetijske družbe, hčere Vere. vdove po ministerialnem tainiku d-r. Ferdinandu Tomažiču. im dveh vnučkov. praznoval 80-letnico svoieza življenja, ki tudi ni bilo vedno postlano z rožicami. V delu si ie krepil telo im blažil dušo in vztrajal v trzovski hiši I. C. Maveria celih 25 let. Rojen Liub-liančaji se ie e. Mulaček posvetil trzov-skemu stanu in se izučil v trzovimi Ivana Veča. nato Da služboval še ori Francetu Rezoršku. 66 let ie že v trzovimi im ie nie-zova sedanja služba tretje službeno mesto. Takih pač ni v Liubliani.
»Zdravi« me ni zapustilo skoro nikoli bil sem telovadec-Sokol. nekai časa tudi načelnik. Sokol me ie izvoli! celo za častneza člana. Gibljem se rad zunai v prosti naravi. čeDrav nisem baš turist. Jem kolikor je treba. Diiem nikoli čez mero in ie zmernost v vsem soloh lepa lastnost, ki ohranja človeka do poeme starosti.« pripoveduje sivolasi iubilant »Hud„ bo le tedaj, če bom kdaj moral zapustiti trgovino, v kateri se sučem že toliko let . . .« se nasmehne in Dosrfeda okroz sebe. kieT dela in živi toliko niezoviih mlaiših kolezov. ki zledaio v ravnem. visokem zospodu svoieza vzornika ter se mu pridružujejo v čestitkah z ostalo javnostjo vred.
Otrok pod vozom sena
Rimske TooUce. 16. famja .
V soboto popoldne ie posestnik Aloizči Peršek s svojimi domačima soravliai seno. Ko so domači nalazali seno. so se otroci izraJi okroc voza.
Vola. ki sta biila nestrpna in zaTadi nad-ležnosti muh nedevolma. sta naenkrat oo-teznila voz in za zavlekla za seboi. V tistem trenutku se ie nahajali pri kolesih 4-letni Jože. sin Edvarda Gromka, ki ie zdaicd Dadel pod kolo in voz. že do polovice naložen s senom, ie zaoeliaJ preko nieza.
Domači. oDazivši nesrečo, so Priskočili otroku na pomoč im za takoj odnesli domov. Kct se ie otrok zaradi zrozmih bolečin. katere mu ie Prizadel težak voz. zvijal in neprestano iokal. So takoi skočili do avto na Dostaio. ki nai bi za odDelia! v bolnico. Po srečnem nakliučiu so naleteli na šefa Tovarne podpetnikov na Gračnioi z. Carotto. ki ie kaj rad priskočil v skrajni sili na pomoč s tem. da ie dal na razoolazo avto in sam z očetom odoelia! ponesreče-neza otroka v celjsko bolnico.
Stanie otrokovo ie ooasno. dasiravno nima dosti vidnih poškodb. Dobil ie težke poškodbe v notranjosti in bo po iziavj zdravnikov naibrže potrebna ooeraciia.
To bodi staršem zooet resen ooomin in svarilo, da nai ne Duščaio otr -k brez nadzorstva!
Zbori
Izšla ie 3. številka VI. letnika le naše revije, ki nam po neverjetno nizki ceni nu. d i najboljše nove in tudi starejše zborovske skladbe. Izvedel 6em. da ima revija le 279 naročnikov, česar nisem mogel verjeti, dokler mi Prelovec žalostnega dejstva ni potrdil. Ako priredi kakšen klub, n. pr. društvo za zaščito mladoletnih tazbecev ali kdorsibodi cvetlični dan. gotovo kasira tekom nedeljskega dopoldneva več kot dobi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na naročnini Zborov v teku leta. Je že tako! In je tudi mogoče, da bo še nekaj Časa pri tem ostalo. Kako dolgo?
Zbori prinašajo tokrat dvoje mešanih in en moški zbor, razen tega pa še lažji samospev s spremljevanjem klavirja. Oba mešana zbora. Hubadov v »Potrkan plese in Adamičev >Zabučale gore«, sta polifoni priredbi narodnih napevov ter zaslužita kot taka po. sebne pozornosti. V obeh primerih ne gre za šablonsko ali izumetničeno harmonizaci-jo. temveč za samostojni umetnini. Da sta skladbi ^hvaležni s pevskega stališča, za to nam pač jamčita imeni Hubad ln Adamič. Prelovec je objavil zanimivo nagrobnico >Zadnje slovo« za moški zbor. Melodično preprosta, harmonsko zelo pestra skladba, tehnično lahko izvedljiva. Adamičev samospev »Ribice po vodi plavajo« na prekmuski napev in besedilo je prav hvaležen za povce z višjim glasom in med večinoma slabimi priredbami narodnih za samospev srečna iz. jema. Literarni del objavlja Kunčičevp pesmico »Ptiček in ptička«, po en Mantuanijev in Vurnikov članek, poročila o operi, koncertih ter mnogo zanimivih informacij iz glasbenega sveta. Zbore najtopleje priporočam.
Slavko Osterc.
IZGUBLJENIH!
1600 UR NA LETO
Clevrolet — Pontlac — OlAjmobile . Oakland -Vaux«ll - Buick - Mar-quette - L« Salle - Ca-ciillac - Ckevroletovi tovorni arti - G. M. C.
tovorni aTti - FijkerjeTe karoserije.
PROIZVOD! GENERAL MOTORS
Preglejte svoje račune in izpišite si prevozne izdatke ..»•••
in videli boste, da izgubi vaše prevozniško osobje dve uri izmed treh, če mu ne daste na razpolago naglega, zanesljivega tovornega avta.
Tovorni avto Ckevrolet vas obvaruje tek ogromnih izgub časa in denarja. Stopite Jo Cke-vroletovega zastopnika in si dajte razkazati odlike tega izkornega šestcilindrskega tovornega voza.
Poslovni ljudje in ravnatelji vsek vrst industrijskih podjetij so si izkr ali tovorni avto Cke-vrolet, da rešijo proklem prevoza — in tako razširijo krog svojega okmočja.
Pa tudi v vasem lastnem podjetju vam ko Ckevroletov tovorni avto v veliko korist. Zakte-vajte od našega zastopnika, naj vam priredi poskusno vožnjo s Ckevroletovim tovornim avtom ter vam da vse podatke o njem.
Ckevroletovi Avtomobili za trgovske svrhe
Če trgujete v eni izmed doli navedenik strok, van Ckevroletov tovorni avto pripomore do zvišanja dobičkov. Povprašajte pri našem zastopniku za ceno in primerno karoserijo zahtevajte, naj vam voz razkaže!
Drva in premog Gradbeni materijal Poljski pridelki Ekspedicija
Tekstilno blago Pivovarstvo Pohištvo Skladišča
Pekarstvo Kolonij alno blago Vino in špirit Slaščičarne
Domače vesti
*	Kraljica Marija t Beograda. Ni. Vel.
kraljica Marija je v soboto zvečer skozt Ljubljano odpotovala v Beograd, kjer je ▼ nedeljo z Nj. Vel. kraljem prisostvovala so-kolskim prireditvam naše vojske.
*	Diplomski Izpit iz geodezije sta položila v Zagrebu gg. Tone Bauer iz Fare pri Kočevju in Rado Medved iz Pišec pri Brežicah.
*	Poroka. V soboto 14. t. m. sta se porodila v Mariboru g. Jože Lazar, pristav pri banski upravi v Nišu Ln gdčna Ivanka Zega iz ugledne kraške družine. Mlademu primorskemu paru iskrene čestitke!
*	Prihod ameriških izletnikov. V nedeljo dopoldne je prispela v Ljubljano skupina 56 ameriških izletnikov na oddiih v domovino. Vozili so se po francoski Kniji čez ttavre z brzoparnikom »Ile de France«. V Parizu jim je dala družba več avtomobilov na razpolago, da so si lahko ogledali prestolico Francije. Izletnikom želimo mnogo veselja in zabave v stari domovini!
*	Razpis učiteljskih služb. Za mešano
osnovno šolo na Barju v Ljubljana so razpisane službe za dva učitelja in eno učiteljico.
*	Pravilnik za železniške delavce in rokodelce. Prejeli smo: V »Slov. Narodu« je bila v štev. 135 priobčena notica iz Beograda, da je bila deputacija Saveza železničarjev v soboto pri prometnem ministru in da je ta dan izposlovala podpis delavskega pravilnika. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da je bil delavski pravilnik že davno gotov, podpisan pa. predno se je deputacija zglasila v raznih ministrstvih. UJNŽB je bilo brzojavno obveščeno, da je bil pravilnik podpisan začetkom preteklega tedna. Članstvu UJNŽB je dobro znano, da je dedalo to Udražemje na uvel ia viljemu delavskega pravilnika polnih 6 let in bo znalo cenit? ddčenje s pavovim perjem gotovih ljudi.
*	Razpuščeno je društvo najemnikov za Slovenijo v Ljubljani, ker že več let ne deluje m nima članov.
*	Kongres rezervnih avijatikov. V nedelj© dopoldne se je v Novem Sadu vršil tretji. veliki kongres rezervnih avijatikov, ki se ga je udeležilo par sto rezervnih letalcev iz vse kraljevine. Vodil ga je rezervni letalski major Miodrag Matejid, ki je biil pni volitvah ponovno izvoljen za predsednika udruženja. Kongres ie potekel v najlepšem redu. G. Gedeon D.randjerski je bil izvoljen za častnega člana.
*	Za pospeševanje tujskega prometa v dravski banovini je g. ban izpremenil bivši tujsko - prometni svet ljubljanske oblast^ v tujsko - prometni svet dravske banovine. Za ravnatelja tega sveta je postavljen banovinski uradnik g. Narte Veli-konja, člani izvrševalnega odobora pa so gg.: načelnik dr. Mam Rudolf kot delegat kraljevske banske uprave; dr. Andrejka Rudolf sreski načelnik v Ljubljani; Gogala Josip, direktor drž. trg. šole; Hribar Rado, industriiec; dr. Dular Milan. hon. konzul in ravnatelj velesejma: dr. Ratej Franc, banski svetnik; Šebenik Drago, ravnatelj; Koritnik Anton, hotelir v Ljubljani.
Hufoinj&fto posodo
t največji izberi in po najnižjih cenah dobite edino le ori tvrdk: z železnino
Stan&o ^Corjattčič 734o
Ljubljana, Sv. Petra cesta ši. 85.
'Razpis službe banskega cestarja. Na
banovinski cesta Ljubljana - Litija je razpisano mesto banskega cestarja za cestno progo od Ljubljane do občinske hiše v Dobrunjah. Pravilno opremljene prošnje nai prosilci predložijo do 10. julija 1930 kraljevi banskj upravi v Ljubljani.
*	Male pomote, ki pa vendar bistveno kvarijo smisel posameznih stavkov, so se vrinile v nedelio v nedeljski članek o razmerju med vi niča rji in vinogradniki. Pravilno se mora glasiti: ime Franjo Hauc, ne Hanc, v 3. odstavku zrnski ne vinski de-putat ter v 6. odstavku slovenijegoriSki, ne slovenjegrašfcj vinogradnik.
*	Otvoritev Češke koče. SPD javlja, da je Češka koča od nedelje 15. t. m. dalje odprta in oskrbovana. Pota proti Savinjskemu in Mlinarskemu sedlu so mestoma še zasnežena, kar naj turisti upoštevajo.
*	Nova rastrna soja. Na razna vprašanja, kje se dobi sojino seme, obveščamo interesente, da ie seme do nedavnega razdeljevala Kmetijska dTužba v Ljubljani. Sicer pa ie sedaj že prepozno za saditev soje. Torei drugo leto!
*	Otvoritev umetniške razstave v Beogradu. Društvo prijateljev umetnosti »Cvi-jeta Zuzorič« je otvorilo v nedeljo skupno
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda t Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: I. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlazo v %, 5. smer m brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin,
16. junija 1930.
Ljubljana: 7, 763.2, 18, 75, —, 3, —, —. Maribor: 7, 761.6, 21, 75, —, 9, —, —. Mostar: 7, 757.3, 22, 65, NW2, 8, dež, pršil. Zagreb: 7, 760.6, 23, 75, WSW2, 2, —, —. Beograd: 7, 757.8, 20. 85, WNW2, 1, —, —. Sarajevo: 7, 759.5, 16, 99, —. 10, dež, 70. Kumbor: 7, 755.3, 27, 65, E6, 7, —, —. Split: 7, 757.4, 27, 45, NE6, 2, —, —. Rab: 7, 758.5, 27, 75, NNE2, 3, —, —. Vis: 7, 757.7, 22, 55, NE8, 8, —, —.
Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.49, luna vzhaja ob 23.56, zahaja ob 9.40 — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 29, najnižja 14. Najnižja temperatura: v Mariboru 18, v Mostaru 14, v Zagrebu 20, v Beogradu 18, v Sarajevu 14, v Splitu 23.
z odsekom za turizem ministrstva trgovine jfa industrije in društvom »Pufrnik« d. d. v Beogradu r paviljonu na Kalimegdanu turistično-pe-jsažno razstavo pod nazivom: »Jugoslavija v sliki«. Svrha razstave ie težnja, da spozna inozemska in domača publika turistične lepote in zanimivosti naše zemlje, na drugi strani pa da pobudo našim umetnikom za čimvečje udejstvova-nie v peisažnih slikah, s katerimi se more vršit^ usipešna propaganda za naš tujski promet. Razstava bo trajala do 30. t. m. Vstopnine ni.
*	Na tekstilni šoli v Kranju le z nastopom v šolskem letu 1930-31 razpisano 1.) mesto upravitelja (direktorja); 2.) dve mesti profesorjev; 3.) dve mesti strokovnih učiteljev; 4.) mesto predmetnega učitelja. Za mesta pod 1. in 2. pridejo v poštev samo ittženjerij z drugim drž. izpitom (diplomski izpitom), ki imajo razen tega še speoijetoo izobrazbo v tekstilni stroki. Za mesti pod 3.) pridejo v poštev kandidati, ki imajo poleg absolvirane tehniške srednje ali nižje obrtne šole še specijelne študije v tekstilni stroki. Za mesto pod 4.) pridejo v poštev meščanskošolski učitelji, odnosno kandidati z absolvirano filozofsko fakulteto. Prošnje opremljene po 51. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih. naj se naslovijo na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, vložijo pa do 30. junija 1930.
*	Francoski novinar okraden v Beogradu. V noči od sobote na nedeljo ie bila na zagoneten način izvršena velika tatvina v stanovanju Gastona Carsterrana, dopisnika agencije »Havas« in »Tempsa«. bivajočega v Cetinjski ulici 26. Tatvina ie bila izvršena pod nenavadnimi okolnostmi. V hiši so bih ljudje, a niso culi nikogar ropotati, niti ni bilo mogoče najti sledu, ki bi pojasnil. kako je lopol mogel vedeti, kje je g. Casterran skrival svoj denar. Ko ie vse mirno spalo, je tat odnesel dragocen nakit novinarjeve soproge in okrog 70.000 Din gotovine v francoski in naši valuti. Policija z vso intenzivnostjo išče sledove za nenavadno spretnim tatom.
*	Otvoritev velike nove gimnazije. V nedeljo je bila v Sremski Mitrovici na izredno svečan način blagoslovljena in otvorjena novo zgrajena gimnazija, ki nosi ime kiralja Petra Velikega Osvoboditelja. Svečanosti pe prisostvoval kraljev odposlanec ter zastopniki ministrstva pro-svete, ministrstva iavnih del in mnogi drugi odlični predstavniki. Nova gimnazija ie imipozantna stavba in vsekakor v čast ponosni Sremski Mitrovici
Premiera ob 4., pol 8 in 9. zvečer! Dolores Costello in Conrad Nagel v filmu ljubezni
jjožanska getsy
Znižane cene!
KINO IDEAL
*	Javna dražba v gradu viteza Strahla v Stari Loki dobiva, kakor nam pišejo, poslednje dni prav posebno 'uteresantne obiske. Zanimanje za dražbo ie naravnost ogromno in se kupcev vsake vrste ne manjka. Boj med interesenti je dostikrat prav trd. Posamezni kosi se proda:ajo visoko nad cenilno vrednostjo. Tabernakel, bosrato vložen in dobro -hranjen, iz dam-ske spalnice, cenj?n na 4000 Din, it bil p-odan za 10.000 Din: Več stvari je pokupi! finančni minski- dr. Švrljuga. Imere* se-rda za nekatere predmete sta še dva druga aktivna roini-sita. Pohištvo, med ka. Urim je več kom .letnih salonskih sam tur iz nemške renesns;, ernpira, rnk-koja, Biedermayerja, dunajskega mizarskega dela okoli 1. 1850. mnogo krasno izrezljan.h stelov, mizic, zr^al, kredenc, skuiifiij (iz 1. 1700) šatuli, klopi, lestencev in stojal se picdaja od 14. t. m. dalie. Posebno pozornost vzbujata salonski garnituri 'z velikega salona, črno lakirani, v rdečem baržunm in pletivu, bogato izrez'.iani iz posesti grofov Gallenbergov, cenjeni na 21.200 Din.
*	Smrt gimnazijca v Dunavu pred očmi lastnega brata. Blizu dijaškega kopališča na Dunavu pri Beogradu se ie v soboto popoldne kopal četrtošolec Rajko Jovanovid, sin inšpektorja monopolske uprave. V kopališču je bil z njim mlaiši brat. katerega ie Rafko neprestano svaril, naj ne zahaja predaleč v vodo. Hoteč mu pokazati, kie se pričenja globoka voda, se je Rajko preveč oddaljil od plitvine in se začel potapljati. Njegovo truplo so našli šele v nedeljo zjutraj.
*	Pogrešan hlapec. Pred par dnevi )e ne-zrnano kam izginil 474etni Hlapec Anton Simončič, zaposlen v Graščini Loka pri Zidanem mostu. Simončič je odšel od dela in krenil proti Savi, nakar ni prišel več na spregled. Ljudi e domnevajo, da je skočil v Savo in izvršil samomor. Izginul Simončič. ki je nekoliko slaboumen, Je srednje postave, podolgastega obraza ki črnih kratkih las. Oblečen je Ml ▼ delavno obleko.
TONE POLJŠAK
Ljubljana, Aleksandr. c. 5*
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.
• Zopet z brezposelnostjo ogroženih 500 delavcev. Rišejo nam: Ker n( od strani države, banovin ki občin nikakih naročil za tlakovaje cest z granitom, bo slovenska kamenarska industrija Prisiljena ustaviti delo. S tem bozopet kruto prizadetih 500 delavcev, ki ne bodo imeli zaslužka in kruha. Zaloge gotovega granitnega mate-rijala za tlakovanje so zelo velike, a do danes ni nikjer razpisana kaka licitacija za
granitni tlak. Oposarjamo nKnxhJne fltei-tefte na gornja dejstva ka nad poskusijo kakorkoli preprečiti brezposelnost tako velikega števila delavev.
* Oblake in klobuke kemično čisti, barva, pllslra In iika tovarna Jos. Relch. ITO — zobna pasta najboljša I
Iz LJubljane
u— Iz opere. Drevi bodo izvajali poslednje delo v seriji tedma domačih oper, glasbeno dramo »Povratek«, ki ima močno dramatično vsebino, podprto z glasbo širokih melodičnih lirraj, polno ognja in temperamenta. Nato sledi Ipavčev »Možiček«, ki je pri zadniji predstavi zelo ugajal ter Zajcev »Svatovalec«. Predstava bo za red D pri izredno znižanih cenah. Jutri bodo peli za red B »Dolarsko princeso«, kj bo zadnja operetna predstava v tej sezoni.
o— Preporodaši! Kdor se namerava udeležiti saveznega kongresa v Beogradu, na katerega odpotujemo 30. t. m. naj javi to takoj odborniku, do 20. L m. od 10.—11. Prav tako se naj zglasijo tudi vsi oni, ki so se že javili.
u— Gostovanje na Viču. V četrtek, na Telovo, 19. t. m. ob 20. uri gostuje v vi-škem Sokolskem domu dramska družina »Soča« s Strindbergovo dTamo »Oče«. Odlična dramska družina je gostovala že po različnih krajih širom Dravske banovine z uspehom, ki tudi pri nas gotovo ne bo izostal.
n— Potovanje dveh Slovencev po Egiptu. Iz LJubljane sta v soboto ponoči odpotovala prof. Adolf Lapajne in gradbeni tehnik Bojan Tavzes preko Trsta v Egipt. Za dalje časa se bosta ustavila v Aleksan-driji. G. Lapajne. kS je profesor risanja na učiteljišču, bo slikal egiptske zanimivosti in nam je obljubil več popotnih pisem.
u— U. Javna produkcija gojencev kon-
servatorlja bo drevi ob 20. v dvorani Fil-hanmonične družbe. Nastopijo gojenci klavirskega oddelka prof. gg. Antona in Janka Ravnika, violinskega oddelka prof. Jana Š-laisa, solopevskega oddelka g. Julija Betetta, ge. Foedranspergove in Wisting-hausnove, instrumentalnega oddelka: čelo prof. Berana in oddelka za klarinet prof. Launa. Tu nastopi gojenec Gregorec Janko, ki letos absolvira instrumentalni oddelek. Program je bogat in ravnateljstvo vabi starše, gojence, kakor tudi prijatelje konservatorija. da v obilnem številu pose-tijo javno produkcijo. Sedeža po 5 Din, stojišča po 2 Din se dobe v Matični knjigarni. III. javna produkcija konservatoristov bo v petek.
u— Mestni vojaški urad na Ambroževem trgu 7-1, bo v petek in soboto (20. in 21. t. m-) zaradi čiščenja za stranke zamrl Izvzeti so le neodložljiv, primeri.
u— Zadruga brivcev, frizerjev hi lasnl-čarjev v Ljubljani sporoča, ceni. občinstvu kakor tudi članom, da bodo brivnice in damskii saloni v četrtek na dan Sv. Reš. Telesa ves dan zaprte. — Načelstvo.
u— Družabni zlet Sočanov. Poleti, ko le prevroče za predavanja si idilične ozko na mesto vezane prireditve, zrna društvo »Soča« izvrstno poskrbeti, da se družabnost njenih članov ohrani nezrahijana. V nedeljo popoldne so Sočani z lastnimi godbeniki in pod vodstvom vsestransko delavnega aranžerja g. SfiKgoja napravili izlet v Tomačevo, kjer je bilo pri Kovaču pod senčnimi kostanji vse lepo pripravljeno in okrašeno. Na razpolago 3e bilo tudi lepo postavljeno plesišče, kjer se je osobito v prvih večernih urah začelo razvijati veselo, a dostojno rajanje. Razpoloženje je bilo sijajno, pa t-udn postrežba izvrstna. Svoje vrte Sočane je seveda poseti! tudi župan g. dr. Dinko Puc, a družbo Hm je prišlo delat mnogo, mnogo prijateljev iz Ljubljane.
u— Nadležni berači. Berača se v zadnjem času postavljajo posebno radi na Miklošičevo cesto, ka je vsekakor najbolj fre-kventirana, zaradi česar se zds tam pro-sjačenje načbolj primemo. Včeraj dopoldne so se pojaviti tam spet trWe nepoznan berači, od katerih Je W1 eden dozdevno slep. drugi brez leve noge, tretji pa Je bil le malce pohabljen. Vse tri je namestil tam neznan, elgantno oblečen moški, očividno njihov »impresarij«, ki Jih ie pripeljal cd bogizna kod. Berači so ostali tam le okom dopoldneva in popoldanskih ur, nakar so izginili. Po Miklošičevi cesti rad berači tudi neki domačin, o katerem ie znano, da ima v nekem drugem mestu dve hiši. Pojavlja se še drugi berač, katerega žena .ie branjevka, ki zasluži popolnoma dobro in živi sploh ▼ popolnoma urejenih razmerah. Za tega se govori, da ga sili k beračenju žena, W zahteva da S prinaša denar, ker mu sicer ne da hrane. Skrajni čas }e, da se za take tipe pozanima poMaja in magistrat, kajlbi ljudje so siti večnega nadlegovanja.
n— Na cesti Je obležal. PoMe N. je bil
PEGE odpravi hitro ln brez sledu
..CREME ORIZOL"
Dobiva se ▼ lekarnah, drogerljab m parfumerijah. Depot: Cosmocbemia, Zagreb, Smtčikl asova 23. Telefon 49—99.
Radlomanacllsko termalno kopališče
DOLEN.ISKF TOPLICE
(Pri Novem mestu). Zdravi traino ta siiaroo -evmatizera, nevra.lyn«, ženske boletni itd. Edino kopališče, t katerem so vse kopališčn« na-prave nad Izvirki 37—38® C toplin«. 2e-ezniška postala Straža - Toplice. Zahtevajte ospekt«. Cene »rižane. posebno t pred in ______IPO sezoni__U9
Autotaksi
H. Juvan
Kocenova al. 5. ti
2821
pozvan te dni v Zagreb, kier ao am povedali, da mu pripada večja dedS&ia. Polde se Je seveda podvizal in res kmalu prejel večjo svoto. Predsinočnjfrm se Je srečni dedič vrnil nazaj v Ljubljano, kier je zavil naravnost v gostilno. Ostal pa ni kar v prvi, marveč se je selil in zbiral okrog sebe vinske bratce. Ponoči pa so ga ti zapustili jn Je obležal Polde sam na ulici. Našel ga je stražnik, ki je menil da gre za poskušen samomor, zaradi česar so Poldeta odpeljali v spiošno bolnico. Tam so seveda takoj uganili, da se ga je Plde le preveč nabral. Zavrnili so ga in je moral navdušeni Polde spat na deske v policijskem zapora.
u— Pretep na gostin'škem vrtu. V nedeljo okrog 23. je bila viška stražnica telefon ično obveščena, da je nastal na vrtu gostilne »Pri mostioku« med nekimi delavci hud pretep. Ko sta prišla na mesto nadzornik in stražnik sta našla tam brata Franceta in Jožeta Ro.isa. oba zidarska delavca, vsa krvava po obrazu. Izpovedala sta. da so .iu malo poprej napadli trije dragi' delavci brez vsakega posebnega vzroka. Enega izmed napadalcev in sicer Vida K. sta stražnika aretirala, dočim sta Milan K. ter Aleksander I. neznano kam pobegnila. Oba ranjena brata sta bila ponoči odpeljana v bolnico.
Iz Celja
e— Gostovanje CPD v Rogaški Slatini. Celjsko pevsko društvo bo priredilo t nedeljo 22. t. m. koncert v Rogaški Slatini z istim sporedom, kakor ga je izvajalo pred kratkim v Celju. Zaradi tega se vrše ta teden strogo obvezne vaje za ves zbor danes, jutri in v petek zvečer.
e— Športni jubilej v Celju. Klub slovanskih kolesarjev v Celju bo proslavil 3. avgusta 301etnico svojega obstoja v zvezi z IX. zvezdno dirko v Celje. Vsa prireditev se bo vršila v velikem slogu. Za prireditev vlada med kolesarji vse Dravske banovine ie sedaj veliko zanimanje. Ostala celjska društva ee naprošajo, naj ta dan opustijo svoje prireditve.
e— Tudi pri nas naj bi se avedU Izletniški vlaki po znižanih cenah. Pred dnevi smo čitaK ▼ listih o voznih olajšavah ln ugodnostih, ki jih uživajo turisti in »letniki v LjuMjani In na Gorenjskem ter Do-l-enjskem. Dasi Jim teh ugodnosti ne zavidamo, si jih vendar vroče želimo tud3 n» v savinjski metropoli. Stotine turistov ln izletnikov pohiti vsako soboto in nedelio na razne vrhove in planinska izletišča v vseh smereh bližnje in daljnje okolice Celja. Memmo, da bi lahko železniška uprava tudi tem ljubiteljem narave in turizma dovolila vsaj znižano voznino, če že ne mor' nuditi posebnih izletniških vlakov. Pomisli ti pa moramo, da prihaja v CeJJe in droge sosednje kraje vsako poletje ogromno število Ietoviščarjev — tujcev, ki bi potem še boli zahajaj v razna oddaljenejša izle-tišča in nosili svoj denar med itak težko živeče in za vsakdanjS kruh trdo se boreče pod«želsko in hribovsko prebivalstvo.
e_ Brivnice na praznik Rešnje^a telesa
bodo po novi naredbj o odpiranju ia zapiranju trgovinskih obratov ves dan zaprte.
e— Najdeno kolo brez lastnika. V soboto je našel Franc Šorn, stanujoč na Ljubljanski cesti, na dvorišču svoje hiše dobro ohranjeno moško kolo znamke »5teyr« s številko 34.932 in ga je izročil policiji.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: 15. t. m. 49-letni posestnik Filip Voh iz Podloga pri št. Petru v Savinjski dolini in 45-letni kočar Anton škoberne iz Hrastja pri Susmu, 16. t. m. pa sta umrla 68-letni dninar Jurij Horvat iz okolice Šmarja in pa 17-letni krojaški vajenec Karol Kuder iz Levca obč. Petrovče.
e— Nezgoda. Na Bežigradu je padel 16-letni poljski delavec pri Ivu čaterju Josip Kosec iz Arclina tako nesrečno, da si je na-lomil levo roko v zapestju. Poiskati je moral zdravniško pomoč v celjski javni bolnici.
e_ Nepoštena prijateljica. Pred dnevi ata
bili aretirani aaradi suma tatvine neka Elizabeta J. in 231etna Ana Forstnerjeva iz Avstrije. Dočim je morala Elizabeta ostati v zaporu, je bila Ančka izpuščena po končanem zasliševanju na svobodo. Nikakor pa ji ni do poštenega načina življenja, ker je nemudoma odhitela k stranki Parfantovi v Razlagovo ulico, kjer ima njena prijateljica, aretirana Elizabeta shranjeno svojo košaro z oblekami in perilom. Parfantovi je dejala. da jo pošilja Elizabeta po nekaj perila in obleke. Parfantova ji Je rea verjela in ji dovolila, da }e izbrala več kosov perila in obleke ter vse to odnesla. Seveda je bila V6a zadeva zlagana. Forstnerjeva Je z ukradenim perilom in obleko pobegnila brez sledu nekam na deželo.
e— Prijateljico Je okradla. K neto stranki v Vodnikovi uioi je prišla 19-letoia Štefka Hanžičeva te Konflc, brezposelna služkinja v Celju in rekla, da Jo Je posdala njena prijateljica Nežika O., k« je shižila še pred par dnevi, naj i prinese njeno obleko jn perilo. Nežikina gospodinja 1 je verjela in Ji je izročila košaro z vsem Nežikinim imetjem. Šele pozneje se Je izkazala šteikina prevara, toda prepozno, ker je Štefka že izginila i« Celja neznano-kam. Vrednost vseh ukradenih stvari znaša 9.272 Din. Za Štefko je bila izdana tiralica.
e— Tatvina kolesa. Tovarnarjevemm sinu Maksu Westnuje r soboto opoldne neznan tat odpeli al i® veže gostilne Škoberne na Ljubljanski cesti lepo kolo. Policija
išče drznega tatu.	«_«„
e— Grd zločin mesarskega pomočnika. V nedeljo Je bil ▼ Celju aretiran 22-letni mesarski brezposelni pomočnik Bernard Knez iz Celja, ker Je 11. t. m. zvečer storil silo ob cesti, ki vodi iz LaSkega proti Sv. Lenartu, neki mladenki. Vozil se je skupno z njo z večernim ljubljanskim vlakom iz Celja do Laškega, nato pa ji sledil in jo na samoti z grožnjami preteč Ji z velikim kuhinjskim nožem v roki zlorabil. Izročen je bil sodišču.
e— žrtev fantovske podivjanosti. V celjsko javno bolnico je bil pripeljan v nedeljo ponoči 52-letni delavec Alojzij Soline iz škofje vasi, ki so ga po njegovi izjavi napadli domači fantje, ko se je vračal od svojega brata na Ljubečno, kjer je zaposlen. Fantje so ga pošteno namlatili, tako da je dobil Soline težke poškodbe na glavi In po vsem telesu.
Iz Maribora
a— Švicarski oevski zbor »Harmonie« v Mariboru. Zastomiilc vlade, mesta Maribora. pevskih društev, iavnih činiteliev. šol in dr. so s ceJotnim »rebivalstvom naravnost tekmovali v urizadevaniu. da se štirim stotinam švicarskih oevcev Drimavi soreiem ki nai Dokaže naše mesto in Jugoslavijo soloh tem razvaienim svetovnia-kom v kar naiboliši luči Združenim močem ere zahvala, da ie bila »Harmonia« soreieta siiaino m prisrčno, kakor doslei še nobeno tako društvo. Zat- so bil- Švicarji najorei vzhičeni nad tistimi deset tisoči. ka so naDoinil5 ulice in Glavni trz. ooteni oa einieni do očitni prisrčnosti, ki ie odsevala 'z oozdrava. V niih imenu izreka Glasbena Matica v Mariboru vsem naiiskre-neiš~ zahvalo: smeio biti uverieni. da so s tem našemu Mariboru ter Slovencem in soioh naši državi zagotovili ueled ored svetovnim forumom, kakor ie baš svobodna Švica: s spoštovanjem in i liubezniio se bodo ondi soominiali našega orebivalstva. osobito naše mladtine. Imenoma Da izrekamo zahvalo tistim. k! so »Harmoniji« na pot naklonili žlahtni Diod naše zemiie. od* brane steklenice vina. ooiesr častnih diolom Glasbene Matice edini dar Dlemen;tim eo-stom. Darovali so take steklenice zz. dr. J. Glančnik. Vinoreiska šola. K. Hausma-ndnger. dr. Pfrimer. Ivan Voller. Herman Wogerer. Fran Jančar F. Schmiderer. Pu-gl & Rossmann. B Meiovšek. F Balono-va. J. Gnilšek. F. Božič. — Odbor Glasbene Matice
a— Ponovitev cerkvenega koncerta Glasbene MatTce. Na splošno željo ponovi Glasbena Matica svoj prvi cerkveni program »Dewestvenuja laturgija« v jeseni. Misli pa ga dati tudi; v Ljubljani, Celju in Zagrebu.
a— Osebna vest Gospodična Kandida ZavadBavova. oradmica pri borzi dela ▼ Mariboru, Je premeščena k ekspozituri v Celje.
a— Iz gledališča. Danes se uprizori zad-njfič resela komedija »Bobrov kožuh« za abonemte B. — Jutri bo poslovilni večer člana gledaKšča g. Harastoviča. ki bo nastopil v zabavni operetj »Adien Mirni« kot taj?^k. — Baletni večer članov ljubljanske opere bo 20. t. m. za ab. C. Poslednja premije na za zakijuček sezone bo zabavna francoska komedija »Sestrična iz Varžave«.
>— Cepljennje zoper škrlatinko. V Maribora se že par let pojavlja škrlatinka v številnejših primerih kakor kjerkoli drugod v območjiu teritorija mariborskega inšpektorata. Mestni fizflcat je sicer odredil najstrožje mere, kakor izolacijo, karanteno te desinfekcijo, vendar kljub temu ni opažati padanje skrlatinke v mestu. Zato pozivamo javnost, naj se po služi najuspešnejšega sred®tva rn to ie cepljenje. Cepil en je zoper škrlatinko izvršuje Zdravniški dom ▼ Koroščev! uties. 3 proti malen-Kostnš odšodnini, manj premožnim slojem pa tudi brezplačno Sedaj poleti je za cepljenje najbolj primeren čas. Svetujemo vsem staršem, da dajo otroke čimprej e cepit prot? škrllatinki.
a— Narodno slavje na Mariborskem otoku. Povodom obnovitve kopališča na Mariborskem otoku, se Je razvilo tamkaj r nedeljo pravo narodno slavje. Na idiličnem otoku Je bilo nad 5000 ljudi, kopališča pa se je posluždlo nad 1000 kopalcev. Toliko ljudstva že dolga desetletja ni bilo na tem otoku, tei bo sedaj nedvomno postal najbolj privlačna točka. Zmerne vozne in kopališke cene ter nenavadno solidna in iz-borna postrežba restavraterja g. Majdiča so izzvali med občinstvom splošno Dolivalo. Kdor še na videl kopališča na otoku, temu svetujemo, naj se čimprej e posluži njegovih blagodati.
a— Borza dela ▼ Mariboru potrebuje nujno 1 železo livarn, 2 kolarja, 1 usnjarja, 1 brusača za karoserijo, 4 presvečevai-ce za jajca, 1 tekačico, 1 delavko, 1 perico. 2 prešivalfci za gornje dele čevljev, 2 vzgojiteljici, 1 hotel, sobarico, 2 natakaric«. 3 gospodinje, 5 kuharic za na deželo, 6 dekel in 5 delavk za vinograd.
a— Otroci za kolonije na Pohorju In na morju. Komisija mestne občine za izbiro otrok za otroške kolonije na Pohorju in na morju, tei gredo na počitnice na mestne stroške, Je iimela sejo v četrtek 12. t m. Ker je bilo 336 prosilcev, je bilo treba izbirati izmed 205 v Maribor pristojnih. Mestna občina ima iz proračuna na razpolago 80.000 Din. Zato so mogla izbrati samo 148 otrok in sicer 117 za Pohorje ter 31 za morje. Ostale prošnje v Maribor pristojnih prosilcev pa je oddala mestna občina Društvu za zdravstveno zaščito otrok «i mfladine, ki hna na razpolago nekaj banovinskih sredstev.
a— Več pozornosti na kolesa. — Kljub vsakdanjim tatvinam koles ljudje še vedno Puščajo svoja kolesa na neprimernih mestih. Tako Je bilo tudi v petek jz veže Celjske posojilnice ukradeno kolo Miroslavu Špelcu, slugi Prve hrvatske štedionice.
a— Brezvestno hujskanje proti novemu kopaliSču se je opazilo včeraj iz gotovih krogov, ki pa so jim že na sledu. Agitiralo se je proti obisku otvoritvenih slavnosti, češ. da ie vstopnina 20 — celo 50 Din, in pa z lažmi o višini pristojbine za kopanje. Vstopnina Je bila. kakor je bik) to ponovno Javno razglašeno. 4 Din. Od danes naprej pa je vstopnina na otok za one, ki ne bodo uporabljali kopališča, 2 Din, z uporabo kopališča vred pa 3 Din. Kdor kupi kabino ali omarico, pa ne plača niti vstopnine. Kabine so med tednom po 6 Din, ob sobotah popoldne, nedeljah in prazndkin pa po 12 Din, oniarice ob de-lavmikSh so po 4 Din. ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih pa po 6 Din. Kabine m omarice lahko uporablja tudi po več oseb in plačajo ostali le navadno kopalno Pristojbino po 3 Din.
a— Ogenj v Pobrežju. Včeraj zjutraj ob 6. Je v hlevu gostilničarja Limeniča v Po-brežju izbruhnil ogenj. Hlev je zgorel. Domačim in mariborskim gasilcem, kj so takoj prihiteli na lice mesta, pa se je posrečilo ogenj omejiti samo na ta objekt.
a— Zn žanje cen piva. Mariborska go-stilnlčarska zadruga Je sklenila, da uvede zopet Wvše cene piivn in sicer vrček po
«rTJTRO< it. 188
Torek, 17. VI. 1980
ISD Din, čaša 3 Din. povišanj e, lri je bilo nvedeno pred tedni, je namreč zadelo na oster odpor prebivalstva, na drugi strani pa sc ie pokazala tudi needinost med gostilničarji samima. Nekateri so točili pivo po starih cenah, restavracija pri Treh ribnikih celo po 3.50 Din. Zlast; slednja je iimela zato naravnost ogromen konsum. Od nedelje naprej pa imamo sedaj povsod zopet stare cene.
a— V Studencih povožen otrok. V bližini orožr*iške vojašnice v Ciril Metodovi ulici v Studencih se je v nedeljo okrog 13. igralo več otrok rodbine Majcenovič v starosti 2 do 6 let. Ko ie privozil po ulici voznik pivovarne Union, Ivan Maček, so starejši otroci zbežali s ceste. Ostalo pa je dveletno dekletce. Ker ga voznik ni videl, je šel voz čez otroka in mu zdrobil levo nogo ter poškodoval levo roko. Otroka so prepeljati v bolnico.
a— Dva mlada zločinca. Ze v nedeljo smo sporočili, da si je 17 letni K. na begu pred detektivi pognal kroglo v glavo. Bredzgodovina žalostnega dogodka je naslednja: 16-letni S. in 17 - letmi K. sta vkljub svoji mladost, že prefrigana zločinska tipa. K. .ie bil pri znanem vlomu pri Hoffmanu pozimi glavni činitelj, skupno s S. pa sta maja izvršila vlom v trafiko in trgovino pri Magdalenskem parku. Ko ju je takrat sodišče do obravnave izpustilo na svobodo, sta šla proti jugu — iskat dela. V Studencih pri Poljčanali sta vstopila v službo kot vinogradniška delavca pm posestnioi K. Ko je ta četrtek 12. t. m. odšla v Maribor, sta mlada zlikovca vlomila v stanovanje, odnesla orodje in strelivo in nekaj drugih stvari, se v kleti napi-la kora.«že in šla nato še v goste na sosedno vinogradniško posestvo g. O. Tudi tam sta vlomila, pobrala orožje, obleke itd. in od pet do glave oborožena odšla proti Makolam. Kmetje, kj so ju opazili, so iw zasledovali, vendar pa so se vrnili, ker sta streljala. Skrila sta se nato v gozd, ponoči pa nadaljevala pot čez Ptuj proti Mariboru, kamor sta prišla v petek zvečer in prenočila vsak pri svojcih. V soboto dopoldne pa ie na mariborsko policijo prišlo od orožnikov v Poljčanah brzojavno obvestilo o izvršenih vlomih in tatvinah obeh storilcev. Policija je šla takoi na delo. S.-a je našla v stanovanju K. in ga aretirala. Našli so pri njem še nekaj blaga. K. pa se je skril v biližini železniškega 3kota na polju. Vendar so ga detektivi zapazili in od treh strani obkolili. Ko je videl, da ni izhoda, si je iz repertfrke pognal v desne sence kroglo, ki je na Ie-vj strani izstopila. Ko so detektivi priskočili ie še bil pri zavesti. Vlome je priznal. Prepeljali so ga v bolnico. Tam je kmalu padel v nezavest, v nedeljo pa je bil zopet pri zavesti in včeraj so ga mogli celo zasJišati. Poleg sebe je imel v žitnem polju še nabito lovsko puško, okrog trebuha Pa poln nabojev. Zdi se. da bo ostal pri življenju.
Iz škoSfe Loke
ši— Oeenl Dri kolodvorskem skladišču v škofii Loki. Le srečnemu naključju. vestnosti Dostameea načelstva in delavstva ie pripisovati, da ni v nedeljo postalo kolodvorsko skladišče žrtev oonia. Iz dveh balonov solne kisline, odposlane za tovarno »Šešir* v Škcfii Loki. se ie pričelo kaditi. Ker ie vzduh oostaial ostreiši in se ie dvigala čedalje zosteiša sopara. so bili takoi pozvani delavci, ki so zvalili balona na samoto. posod-' baš še ob pravem času zadelali s Deskom in udušili že nastopajoči oeeni. Kiiub Dričakovan.iu do eksplozile ni prišlo.
šl— Smrtna knSa. Po dolgotrajnem muke-oiinem bolehaniu ie preminul širom škofie-loškeza okraia znani, ^.obče priljubil eni in spoštovani z. Janez Šifrer. posestnik na Suhi. Skrbnega in dobrega družinskega očeta so poleg globoko užaloščenih sorodnikov .spremili v ponedeljek na Dosledni! poti številni priiatelii in znanci. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalie!
Iz Višnje gore
vg— Vodovod, elektrika in podobno. Z
vodovom je večen križ. Dokler smo imeli samo eno staro izlivko, je bilo vode vedno v izobilju, odkar pa smo si zgradili vodo« vod, smo pa bili že parkrat prisiljeni, iti po vodo v sosedno občino. Pretekli te« den smo neprestano poskušali sedaj na tej, pa zopet na drugi izlivki, če teče. Nič, a zopet nič. Ljudje se jezijo in valijo erivdo drug na drugega. Kaj odločnega se pa ne ukrene, vse samo beseduje. Kaj bo, če se primeri kaka požarna nesreča, pa bo mesto kljub svojemu dragemu vodovodu brez vode. Zganite se vendar in uredite zadevo, da nam ne bo vodovod v posmeh saj se je vendar zgradil zato, da bomo imeli vodo. — Elektična struja nam je tu« di rekla v sredo in četrtek svoj prisrčni zbogom. Oba večera se je kisala in se ob« da'a z neprodorno temnim pajčolanom, ta« ko da smo morali zopet poiskati iz hišnih kotov stare patrijarhalne petrolejke ali pa so prav bohemsko mežikale v temi sveče, staknjene v vratove vseh mogočih stek« lenic.
Iz Novega mesta
n— Na avtobusni progi Novo mesto« Črmošnjice je postavljen v obrat drugi luksuzno opremljen dvajsetsedežni avtobus družbe Kokal in drug.
n— ŠmiheUstopiška občini ima v teko« čem letu v postavki za šolstvo 105.618 Din. Največ denarja bo šlo za dvanajsto šolo v občini, ki se zgradi v Malem Šlz« tenku. V proračunu ni postavke za uči« teljsko stanarino, radi česar bo treba ra* jeti posojilo.

Iz Litije
i— Rezervnim oficirjem. Jutri, v sredo dopoldne, se moralo zglasiti vsi rezervni oficirii iz litiiiskega sodnega okraia na ra-portu pri komandantu voiineza okroga e. polkovniku Puriču iz Celja. Litiičaui se mu predstavijo po 10. uri in se bodo zbrali ob 10. na vrtu Dri Plemičariu. Popoldne eventualni skupni izlet kakor ie to vsakoletni običaj iitii&kih rezervnih oficiriev.
Iz Trbovelj
t— Posnemanja vredno. Rudniški restav« rater g. Kune daje, dokler bo trajala kriza, enemu učencu vodenske šole vsak dan brezplačno kosilo. Na vsak način zelo le« pa poteza g. Kunca in bi bilo želeti, da bi našel več posnemalcev.
t— Ciganska nadlega. Od nekod so pri« šli k nam cigani in se ustavili blizu nove občinske hiše. S seboj imajo par opic, ki jih razkazujejo ljudem in obenem berači« jo. Da je beračenje bolj uspešno, se r%z« dele v več skupin in berači vsaka na svojo roko. Če bo le ostalo samo pri beračenju. Na vsak način pa je najbolje, če se take goste čimpreje odpravi preko občinske meje.
Iz Brasiovč
br— Mlaji. Skupna množina postavlje« nih mlajev v Šmartuem ob Paki znaša 22 m3. Ves les so fantje dobili v dar pri okoliških kmetih. Trud, delo in zamuje« ni čas. ki so ga fantje žrtvovali postav« Ijanju in okrasitvi mlajev, je dobro na= grajen, saj so prodali še stoječe mlaje za okroglo 4000 Din.
Iz šoštanfa
št— Gasilno društvo v Družmirju si je
nabavilo za ceno 52.600. Din novo motor« no brizgalno. Brizgalna deluje z 20 atmo« sferami ter izbrizga v znatno višino na mi« nuto 800 litrov vode. Blagoslovljena bo motorka 6. julija ob priliki župnega gasil« skega zleta, ki se bo letos vršil v Druž« mirju.
Iz Murske Sobote
ms— Naši dijak) so se dobro odrezali.
Iz Beograda se je vrnilo dvajset učencev tukajšnje gimnazije, ki so se pod vodstvom gg. Ščuke Cvetka in Justina Ubalda udeležili srednješolskega telovadnega nastopa Šli niso tia vsi. ker se na'boljši telovadci med njimi udeleže glavnega sokolskega izleta skupno z naraščajem Sokola kraljevine Jugoslavije. Vendar pa ie bila tudi ta četica najboljša telovadna vrsta iz Dravske banovine. Skupno s Čakovčani so bili prvi, ki so prispeli v Beograd in dosegli s tem. da jim je beograjsko časopisje posvetilo izredno mnogo pažnje. Kaj pa to pomeni, so občutili takoj na višji samoupravni gimnazija, kjer po prvotni dispozi-

Schichtov Rad ion
pere sam. varuje perilo!
ciji letos ne bi bilo mature, a ie bila ta naenkrat brzojavnim odlokom dovoljena in je bil imenovan inšpektor g. dr. Kotnik za ministrskega odposlanca pri višjem tečajnem izpitu na tem zavodu. Vsa čast dijakom, ki so se tako dobro odrezali, da niso irfarii pot samo sebi, ampak tudi pokrajini, iz katere so prišli. Vsi so se vrnili prav navdušeni zaradi dobro funkcijoroira-jočega železniškega obrata, zaradi lepot in znamenitosti, ki so jih imeli priliko užiiti. in ne najmanj zaradi mogočnega vtisa, ki ga »e napravil nanje govor g. nninrstra Maksimoviča. Želimo isto srečo in isti uspeh tndi orni skupini dijakov, kii odide te dmti v Beograd z ostalo sokolsko armado.
Iz Slov Bistrice
sb— Cvetlični dan. Na Rešnjega telesa dan 19. t. m. priredi Olepševalno društvo svoj cvetlični dan. Društvo, ki se marlji« vo udejstvuje, hoče še v tekočem letu na novo urediti nasade pred meščansko šolo, nima pa za to potrebnih sredstev. Meščani naj torej v četrtek pridno kupujejo cvet« lice.
Iz Gor. Radgone
gr— Vsi DriiavlienCj za vsesokolski zlet
se pozivalo, da se zanesljivo udeležiio sestanka to sredo ob 20 v 5. razredu osnovne šole. kier bodo dobili vsa potrebna navodila za potovanje, bivanie v Beogradu in povratek.
GOSPODAIlgTVO
Penitninarska razstava na velesejmu
Gotovo se nobena gospodarska panoga po vojni ni v toliki meri zanemarila kakor na. ša kokošjereja. Res je, da se ni bogznakaj storilo niti za živinorejo, konjerejo in svinje-re.io, ali tu je bila že v živinorejcih samih težnja za izboljšanje kvalitete njih živali, s čpmer je bilo preprečeno vsaj preveliko nazadovanje v tem pogledu. Za rejo kokoši pa se ni storilo prav nič. Zato so bile tudi po. sledice neizogibne.
V	zadnjem času se je v javnosti sicer mnogo pisalo o tej panogi. Večina teh člankov pa se je kosala v tem. da dokaže velikansko dobičkanostnost reje kokoši.^številke izveženih jajc in izkupička oa ie ni>=o dokaz za dobičkanostnost. ki bi po mnenju teh člankarjev morala rešiti naš težki gospodarski položaj. Treba je predvsem dognati, koliko so te množine jajc stale, preden so bile postavljene na trg. Naj zadostuje tale primer:
V	modernih napravah vzgajana kokoš sta. ne na hrani in oskrbi dnevno vsaj 1 Din. Torej letno 365 Din. Povprečno nesnost naših kokoši še dolgo ne bomo smeli račimiti s 150 jajci letno. Prodajna cena jajc ori naših trgovcih se letos giblje okrog 75 par. To da letno zaokroženo 113 Din. Izguba pri vsaki taki kokoši znaša letno nad 200 Din. Prodajna vrednost kokoši same pa daleč ne krije stroškov njene vzgoje do dobe, ko prične nesti.
Iz tega sledi, da je moderna reja kokoši v zavodih le za vzgojo čistokrvnega plemenskega naraščaja mogoča, nikoli pa ne za trg. To so dokazala dosedaj še skoro vsa zadevna podjetja, ki so morala ustaviti obrat.
O rentabilnosti kokoši je mogoče govoriti le tako dolgo, dokler se goji na kmečkih gospodarstvih samo toliko število kokoši, kolikor se jih prehranjuje samo od sebe, to je od paše, odpadkov pri svinjereii in raznega mrčesa, ki ga poiščejo na dvorišču. Tu nai velja načelo: kolikor svinj, toliko starih kokoši! Čim je to prekoračeno, i" prekoračena tudi rentabilnost reje kokoši.
Za to pa je potrebno, da gre vse prizadevanje odločilnih činiteljev za tem. da se naše kokošje pleme zboljša kvalitativno. Kako nujno je potrebno tako Izboljšanje, nam dovolj živo dokazuje naša kokošja razstava na zadnjem velesejmu v Ljubljani.
Razstavni odbor se je potrudil, da je z svojim požrtvovalnim aranžmanem storil vse, kar je bilo mogoče. Kakor je kazalo, so bjli zainteresirani tudi vsi znani kokoeje-rejri naše banovine, da so poslali svoje blago na razstavo. Razstav, živali so bile potemtakem izbira kokoši. To pa Je baš tista bridka pilula. ki predstavlja naše kokoši v zelo slabi luči. Tožil mi je znanec iz Hrvatske, da je prišel v Ljubljano z namenom, da tam, kjer je zibelka znane štajerk«, nakupi za svoj zavod pristne živali te pasme. Pa se je moral vrniti razočaran, ker zaže. Ijenega ni našel na naši razstavi.
V	splošnem eo bile razstavljene štiri glavne vrste kokoši: štajerke, rjave in bele. plimetke. orpingtonke in leghornke. Nobenega dvoma ni, da je naša sitara svetovno znana štajerka, na katero smo bili v časih pred svetovno vojno tako ponosni, po-nolnoma nestala. Današnja potomka te kokoši ee mora še temeljito izboljšati i.n ustvariti vsaj približno en tip. Na razstavi nisi mogel izmed mnogih razstavljenih kokoši te pasme najti dveh enakih eksemplar. jev. Mislim, da je skrajni čas, da ee odločimo za en tip te živali. Naloga modernih perutni-nariev je. da te vzgoje in razplode v naših krajih.
Precej boljše so bile na razstavi pli metke. Nekatere so bile zelo lepe živali in čistokrvne. Tem krasnim kokošim, ki so za kmet. ska gospodarstva zelo primerne, bi bilo treba posvetiti več pažnje in bi jih nikakor ne smeli iz zgolj teoretskih razlogov obsoditi na smrt.
Tudi orpingtonke so prav lepe. Nekaj je bilo dobrih in čistih. Tudi ta kokoš ne zasluži. da bi se morala brez nadaljnega iztrebiti.
Leghornk pa je bilo na razistavi preveč. Nihče menda ne bo trdil, da je treba to Kokoš uvesti na naša kmetska gospodarstva. Zato bi bilo prav, da se io na razstavi kazali zaradi ©poznanja. Veliko število te kokoši bi tujca prav lahko zapeljalo do napačnih predstavk o razširjenosti te pasme v naši banovini.
Splošen pogled na razstavljene živali nam je čisto po nepotrebnem podal žalosten dokaz, ki smo ga mi tukaj sicer vajeni in nas zato preveč ne boli. spravlja nas pa pred tujci in južnimi brati v zelo slabo luč: živali, ki so jih razstavile javne ali poljavne korporarije, so vse obsodbe vredne; najboljše so razstavili privatniki!
Štajerski petelin, ki ga je razstavila kme. tijeka šola na Grmu, je bil najboljši vzgled, kakšen ne sme biti plemenski petelin, če ga hočeš imenovati Štajerca! Pa nost oceno 60! In petelin, ki ga je pod nazivom pli-metskega razstavila uprava umobolnice na Studencu, da orpingtonk istega zavoda niti ne omenim! Zakaj niste ostali doma?
Razstava bi morala služiti pred vsem propagandi za zboljšanje kvalitete naših kokoši. Obiskovalci bi se nai navdušili na pr. za nego štajerk tako, da bi opustili svoje domače križanke in si nabavili samo to pasmo. To pa je mogoče le. če razstavljena žival zadivi obiskovalca, če ga z svojo prvo-vrstnostjo tako očara, da sklene ta prevrat, ki ni brez težav, uvesti v svojem gospodarstvu. Da bi se to poerečilo katerim izmed razstavljenih štajerk. izvzemši seveda par primerov, je zelo dvomljivo. Brez dvoma te. ga ni povzročila družina štajerk. ki ie bila nameščena na prvem mestu v veliki kletki poleg fazanov, ki je nosila celo oceno 80.
Na listkih, ki so bili navešeni na klitkah, so se poleg drugega nahajala tudi števila točk. ki jih je priznala razstavljenim živalim menda ocenjevalna komisija. Ni bilo treba biti strokovnjak, da mu je padlo neljubo v oči v mnogih primerih kričeče nasprotje med temi številkami in ocenjenimi živalmi. Seveda je pomola povsod mogoča. Preveliko nasprotje pa je menda nastalo zaradi po-motnih zamenjav listkov.
Najvišja ocena ie bila 80 točk. Da so nosili to oceno poleg že zgoraj omenjene družine štajerk nadalje še petelin iz kletke št. 38 in nekatere druge, ki so mnogo slabše od nižje ocenjenih, nam je nerazumljivo.
Na zadevno vprašanje se nam je reklo, da so se jemale v obzir tudi druge okolnosti, kakor na pr. dolgotrajna moderna vzre. ja lastnikov in drugo. Tako postopanje je gotovo pogrešno in na najboljšem potu, da nam rejo kokoši spravi na krivo pot. Od starejših rejcev kokoši je zahtevati vedno več nažnje in boljših živali kakor od početnikov. Če dokaže večletni modemi rejec kokoši s slabimi živalmi plod svojega dela in dosego cilja, potem mu je izreči grajo, ne pa '.odlikovanje. Če se početnikom dajejo že prin-cipijelno slabši redi za boljše živali kakor starim z« slabše, sem zares radoveden, kak. šno razpoloženje bo to dej6tvo uslvarilo.
Živali naj se ocenjujejo, ne da se ve za njihov izvoT in za lastnika, samo po njihovi vrednosti, pa bo uiipeh siguren.
To naše skromno opozorilo naj pripomore. da bo naša reja kokoši dejansko kvalitativno v nekaj letih na mnogo višjem nivoju, kakor je danes. K temu pa ima glavni ključ naš kmetijski oddelek banske uprave, ki je v prvi vrsti v to poklican.	—r—
= Nova uprava Oblastne hranilnice mariborske oblasti. V trgovinski register okrožnega sodišča v Mariboru so bili vpisani no. voimenovani člani upravnega odbora Oblastne hranilnice mariborske oblasti s sedežem v Mariboru, in sicer gg.: or. Štor Stan. ko. odvetnik v Mariboru, dr. Ravnihar Vladimir. odvetnik v Ljubljani, dr. Božič Mirko, hranilnični ravnatelj v Ljubljani in dr. Ser-nec Gvidon. odvetnik v Celiu. Izbrienni na eo bili dosedanji člani gg.: Barle Jože. Hrastelj Franc, dr. Lipold Fran in dr. OdiČ
Ante. Kot lastnica podjetja se je vpisala dravska banovina.
= Banovinske doklade k neposrednim davkom najvišje v Dravski in Vardarski banovini. Banovinske doklade, ki se pobirajo na neposredne davke, eo v posameznih banovinah prav različne in se gibljejo med 15 in 40%. Najvišje doklade se pobirajo v Dravski in Vardarskj banovini, in sicer 40%. V Vrbaski banovini se pobirajo 30% banovinske doklade. po 20% se pobira v Savski, Drinski, Zetski in Primorski banovini, dočim znašajo te doklade v Moravski banovini le 18% in v Dunavski banovini le 15%.
= Poslovne dajatve pri izvozu. Kakor znano. se je že lani ob koncu leta razpravljalo o načinu povišanja poslovnih dajatev pri iz. vozu, ki se imajo stekaiti v državni fond za pospeševanje kmetijstva. Sedaj poročajo iz Beograda, da se v trgovinskem ministrstvu izdeluje pravilnik o teh poslovnih dajatvah s tarifo, ki bo predvsem obremenila industrijske, rudarske in šumske proizvode.
čeljša in cenejša /e
PALMA
zdravilna grenka vo-da. : DOBIVA SE POVSOD/
= Debelinske mere. ki se sprejemajo v uradni pregled in žigosanje, morajo ustrezati vsem uradnim zahtevam in biti izdelane točno po uradnem načrtu. Vse druge mere so za javni promet zabranjene in se ne smejo nitj prodajati, niti uporabljati v javnem prometu. Načrt debelinskih mer, ki se sprejemajo v uradni progled in žigosanje, je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani ob običajnih uradnih urah.
= Avstrijsko-madžarska dodatna trgovinska pogodba podpisana. Z Dunaja poročajo, da je bila v soboto podpisana na Dunaju dodatna pogodba k avstrijsko-madžarski trgovinski pogodbi. S to pogodbo so sedaj končana težavna pogajanja z Madžarsko, ki se je hudo upirala povišanju avstrijskih agrarnih carin. Iie pod pritiskom svoječasrffe""Avstrijske odpovedi trgovinske pogodbe na 10. julij t. 1. je Madžarska pristala na novo .Ureditev avstrijskih carin za žito in moko. ki se znatno povišajo. Uveljavljenje teh no. :vih carin pa je sedaj odvisno Se od naše države. Pogajanja za revizijo avstrijsko-ju-goslovenske trgovinske pogodbe eo sicer v glavnem končana, vendar obstojajo še neka. tere važne sporne točke, ki še niso urejene. Vendar ni dvoma, da bo Avstrija končno pristala na naše zahteve, ker drugače ne more uveljaviti novih carin, pogodbe z našo državo pa ne more odpovedati do srede prihodnjega leta. V dodatni pogodbi z Avstrijo je Madžarska pristala na zvišanje avstrijske carine na žito od 2 na 4 zl. krone z dodatno carino do največ 6 zlatih kron. Za moko je določen uvozni kontingent v višini 65% sedanjega uvoza iz Madžarske e dodatno carino (k carini na žito) v višini 3.50 zl. kron, ki se bo računala deloma na podlagi 133 kg deloma na podlagi 150 kg žita z« 100 kg mo. ke, tako da bo skupna carina na moko znašala 16 80 odnosno 18.50 zl. kron (185 odnosno 204 Din) od 100 kg. Minimalna teža rd pitane prašiče, ki so carine prosti, se po. godbeno poviša od 110 na 130 kg.
= Občni zbor: Jugoelovenska tekstilna tvornica Mautner, d. d. v Ljubljani, 1. julija ob 10. v eejni dvorani Ljubljanske kreditne banke z običajnim dnevnim redom; Zadružni dom, registrirapa z. z o. z. v Mariboru. 29. t. m. ob 10. v hiši Zadružnega doma na Slomškovem trgu 6-1. z običajnim dnevnim redom.
== Zvišanje delniške glavnice. Dne 30. I/ m. ob 18. bo imela tiskarna »Savat v Kranju v tiskarniških prostorih redni občni zbor, na kniterem se bo poleg drugega skle. palo tudi o zvišanju delniške glavnice od 500.000 na 1,000.000 Din.
= V trgovinski register se je vpisala naslednja tvrdka: čopič A., Maribor (izdelovanje karbonskega in indigo-papirja ter barvnih trakov in trgovina s temi predmeti.
= Konkurz je razglašen o imovini Dra-garia Bogomira, trgovca v Velenju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v šo-štanju 24. t. m. Ugotovitveni narok istotam 22. julija ob 10.
= Konkurz je odpravljen o zapuščini po pokojnem Leskovarju Francu, posestniku na Pragerskem. in o imetju Milke Lesko-varjeve, posestnioe istotam, keT ee je sklenila prisilna poravnava.
= Prodaja starega železa, ploževine, gumijastega blaga in lesenih sodov. Dne t. julija bo pri avtomobilski komandi IV. armij. ske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede prodaje 26.683 kg starega železa, 2585 kg stare pločevine, 3105 kg starih gumijevih delov in 304 komade starih lesenih eodov od masti in olja. _ Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.
= Prodaja vr?F. Direkcija državnega rudnika Kakani sprejema do 1. julija ponudbe glede prodaje 2000 komadov vre? od moke. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
16. jnnija.
Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah Praga. Dunaj ln Berlin. Tečaji deviz ne kažejo znatnejših sprememb. Devlza Dunaj se je okrepila od 7.9759 na 7.0803 in tudi de-viza Praga ee je za malenkost dvignila; de. vizi London in New York pa sta nebistveno pomistili.
Na zagrebškem efektnem tržiSču je bila Vojna škoda za malenkost slabSa. Zaključila se je za kaso po 433. 7% Blair je bil
zaključen po 85.375 in 7% posojilo Državne hipotekarne po 84.75, 85 in 84.75. Od zasebnih papirjev so bili zaključeni: Jugo po
78,	Praštediona po 905 in 907.5, Slavonija po 200, Danica po 110, Trbovlje po 432 in Jadranska plovidba po 500.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.74, Berlin 13 4775 do 13.5075 (13.4925), Bruselj 7.8904, Budimpešta 9.8943, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.53—799.53 (798.03), London 274-76 Neyork 56.44, Pariz 221.98, Praga 167.39— 168.19 (167.79), Trst 295.20—297.20 (296,20) Zagreb. Amsterdam 22.74. Dunaj 796 53 do 799.53, Berlin 13.4775—13.5075. Bruselj
789.04.	Budimpešta 987.93—990.93, Milan 295.103—297.103, London 274.36—275.10, Naw York 56.34—56.54. Pariz 220.98—222.38, Pra. ga 167.39—168.19 Zurih 10.9440—10.9740.
Curih. Zagreb 9.1275 Pariz 20.25 London 25.07125. Newyork 516.025, Bruselj 72, Milan 27.03. Madrid 60.40. Amsterdam 207.5. Berlin 123.10. Dunaj 72.80. Sofija 3.74, Pra. ga 15.30, Varšava 57.80, Budimpešta 90.285. Bukarešta 3 065
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97 blago. 7% Blair 85.5 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 119 den.. Ruše 275 den.. Stavbna 40 den.. Šešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžman inkasa 432—433, za junij 433 blago, za Julij 432—433, za avgust 433 blago, za december 432—434, investicijsko 87.25—87.75, agrarne 54.5—54.75, 8% Blair 96.75—97.125, 7% Blair 85.125—85.375, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 84.75— 85; bančne vrednote: Poljo 58—58.5, Kreditna 96—100, Union 196—197, Jugo 78—
79,	Ljubljanska kreditna 122 denar, Praštediona 900—910, Zemaljska 133—138; industrijske vrednote: Našice 1250—1350, Gutmann 170 blago, Slaveks 68—79, Slavonija 200—210, Danica 110—113, šečerana 375—385, Brod vagon 111 denar, Lje-vaonica 175 denar, Union 150 blago, Vevče 120 denar, Isis 33—36, Dubrovačka 398— 400, Trbovlje 430—434, Jadranska plovidba 500—510.
Beograd. Vojna škoda 442.5 zaključek, za junij 443 zaključek, investicijsko 90 zaključek, agrarne 55.75—56.5, Blair 86.5 zaključek, Narodna 8270—8380.
Blagovna tržišča
Jajca.
-f S tržjsea jajc. Na tržišču jajc je zopet nastopila mlačno6t. ki je cene ponovno potisnila navzdol. Oživljenje, ki je nas'opilo koncem maja, je že predzadnji leden povsem prenehalo. Pretekli teden pa je vrhu tega nastopila na evropskem trgu velika po. nudba jajc iz Rusije, ki je pričela z živahnim izvozom. Padle so predvsem cene v Nemčiji in Švici, ki so bile še nedavno pre-oej višje nego v Italiji. V Berlinu so v soboto notirala jugoslovenska jajca 6^—6% pf. nasproti 7—7v početku meseca. Naš izvoz jajc se je zaradi tega zadnje dni zopet usmerjl v Italijo. Nakupna cena je tudi v dravski banovini padla in znaša sedaj 0.60 do 0.70 Din za komad.
£ito.
+ Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 va. gon ovsa. Notiranja za pšenico, oves. koruzo in moiko eo se znižala. Ponujali so: pšenico (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baško, 80 kg po 260 do
262.5,	78 kg po 252.5 — 255. 77 kg po 24o do 247.5; rž: baško. 72—73 kg po 197.5; koruzo: baško. za junij po 145 — 147.; ječ. men: baški. 62/63 kg 162.5 _ 165; oves: baški po 180 — 185; moko »0g< (fco vagon Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu) 405 — 410.
-J- Novosadska blagovna borza. (16. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 18 vag. pšenice. 37 turšč., 3 otrobov in 6 moke. Pše. niča: baška. 77 kg 205—207.5 ; 78 kg 207-5 do 210. gornjebanaška, 78 kg 207.5 _ 210; banatska, Tisa, šlep. 78 kg težka 212.5 do 215; eremeka, 78 kg težka 187-5 — 190. _ Ječmen: baški. 63/64 kg 107.5 — 112.5. Oves: baški in sremski 125 — 130. Koruza: baška in eremeka 95 — 97.5; ladja Du-nav 100—102; za jul. 101—103; baška Somb. in sremska Šid 98—100. Moka: baška ->Ogg« in >0g< 340 — 350; :>2< 300 — 310; »5< 240 do 250; >6* 170 — 180; »7« 110 — 120; »8« 80 — 90. Otrobi: 65 — 75.
+ Budimpeštanska terminska borza. (16. t. m.). Tendenca neenakomerna. Promet srednji. Pšenica: za junij 20.80—20.85, za oktober 19.61—19.62 (obračun, tečaj 15.19); rž: za junij (11.40), za oktober 11.90—11.92 (12); turščica: za julij (12.90), za avgust 13.30—13.82 (13.20).
-f Chiraška žitna borza (16. m.) Tendenca splošno elaba za pšenico, rž, oves in koruzo. Isto velja za winnipeško pšanjoo. Pšenica: za julij 96.5, za september 100, za december 103.125. Koruza: za julij 74.5. Oves: za julij 35.5. Rž: za julij 47-875-
Les.
-f- Ljubljanska borza. Tendenca za les neizpremenjeno mlačna. Prodan je bil 1 vagon lat eksekutivno (7—24 mm, od 1 m do 4 m, cena franko vagon Prevalje, proti takojšnjemu plačilu brez odbitka) po 300 Din. Povpraševanje je po naravnih bukovih obrobljenih plohih (tombante, I., n., UL, dolžine od 2 m naprej, širine od 14 cm naprej, medija 21/22 cm; 20 kubičnih metrov 38 mm, 20 kubifinih metrov 48 mm, 50 kubičnih metrov 60 mm, 10 kubičnih metrov 80 mm; skupaj 100 kubičnih metrov, z navedbo cene fca vagon fob Sušak); po večji množini bukovih metlišfi, 27X27 mm, dolžina 1 do 1.10 m; cena fco vagon nakladalna postaja) ; po bosanskem orehu (od 70 cm naprej, večja množina črne kvalitete; cena meja Postojna); po bukovih naravnih plohih (5 kubičnih metrov 38 mm, 5 kubinčih metrov 50 mm, 5 kubičnih metrov 60 mm, z navedbo cene za I. in n. in za tombante kvaliteto).
Iz življenja in sveta
Maniu
Umetni dež
V našem Ilstn smo poročali o uspelem poskusu, Id ga Je Izvršil holandski inžener Veraart nad Zuiderskim morjem. Iz letala je stresel 1500 kg zdrobljenega leda v gost, nizek oblak. Llil se je dež. Slika predočuje prevoz ledenega tovora na Veraartovo
letalo.
Petdesetletnica n! taka reč
V Nemčiji je opaziti zadnje čase močno stremljenje, ki gre za tem, da bi se odpravile pretirane proslave raz« nih jubilejev, kakršne so v navadi zla' sti tedaj, če praznuje kakšen zaslužni, pa tudi manj zaslužni človek petdese« to obletnico svojega rojstva. Posebno uredništva listov so ob takšnih prilikah v hudih škripcih, kajti če se obletnice r.e spomnijo s celimi stolpci hvalisavih člankov, meni jubilar, pa naj si bo v resnici zaslužna osebnost, ali pa za« služna le po lastnem naziranju, da se mu je zgodila krivica in da tisk ne iz« vršuje svoje »dolžnosti«. Kakor da bi ne bila uredništva v večnih skrbeh za prostor, kamor naj spravijo nabrano snov, in kakor da bi ne bilo nič bolj perečih dogodkov in vprašanj, ki jih mora vsak pošteno urejevani list pred« ložiti svojim čitateljem! A ni dovolj., da gre toliko dragocenega prostora (poleg članka mora biti seveda tudi slavljer.čeva slika) v zgubo za razne petdesetletnice: nekateri ljudje zahte« vajo danes to, da se jih morajo listi spomniti že za štiridesetletnico! Še pred dvajsetimi, tridesetimi leti ja za« dostovalo, če so listi pisali o osemde« setletnih ali sedemdesetletnih jubilarih in še tedaj kvečjemu v tem primeru, če je šlo za res znamenite osebnosti. Proslavljanje šestdesetletnikov je spa« dalo že v področje lokalnih lističev, pri katerih je razumljivo, da si mora« io delati reklamo v svojem ožjem oko« lišu. Toda nečimernim ljudem ožja slava ne zadostuje in tako se je zgo« dilo. da so posegli po širši slavi. Potem je bilo seveda čim dalje slabše.
Zdaj je videti, da se bodo te raz« mere spremenile vsaj v Nemčiji, kjer so začeli organizirati odločen odpor proti nepomembnemu jubiliranju in to ne samo s strani uredništev in izda« jateljev časnikov, temveč celo z ofi« cialne strani. Sam državni predsednik Hindenburg je dal te dni dober vzgled, ki ga po Nemčiji mnogo komentira« jo. Neki znani učenjak — šlo ie za znanega učenjaka — je slavil svojo petdesetletnico, pa so državnemu pred« sedniku namignili, naj bi mu čestital. Stari maršal je to kratkomalo odklonil, rekoč, da ni dovršitev petega deset« letja v človekovem življenju nobena takšna reč, da bi bila vredna omembe v javnosti. »Bili so časi,« piše znan nemški novinar, »ko niso ljudje nič vedeli o proslavljanju petdeset« in šestdesetletnikov. Še Bismarcka niso častili s članki, čeprav je bil kot pet-desetletnik že silna osebnost, kot šest-desetletnik pa ploh na vrhuncu svoje slave. Isti novinar označuje razvado javnega proslavljanja jubilantov za ne« okusno, nekoristno in moralno celo dvomljivo: saj ie takšno slavljenje le
malokdaj iskreno, pretirava dobre stra« ni slavljenčeve, slabe pa kratkomalo — zamolčuje. List, ki nekaj nase da — zaključuje svoj članek — bo objavljal članke o rojstnih dneh tako v lokalnem delu kakor v drugih resorih le v zelo omejenem obsegu, stvarno in le tedaj, če gre za osebnost, ki svetu nekaj po« meni.
Za vroče
poletje
platnene ln lister-snknjiče, športne obleke, knickebocker in modne hlače nudi najceneje
Drago Schwab, Ljubljana
Nedotakljivost rodbinskega imena
Kakor znano, se je imenoval znameniti Daudetov roman od kraja »Barbarin iz Tarascona». A čim so priobčili dinevniiki prve odlomke napovedane kmige, se je zglasil pri avtorju tara-skonski meščan z imenom Barbarin in je odločno zahteval, naj ne zlorabi pisatelj njegovega ugleda. Daudet je moral popustiti in njegov junak je dobil Cme Tartarin in ž njim tudi neutmrjiočo slavo. Francoski književni zakon ne pozna v tem oziru nobenega usmiljenja. Zasebnik, ki sreča svoje ime v romanu ali igri, lahko protestira in celo zahteva odškodnino. Ime je osebna lastnina, do katere nima pravice nihče drugi. Zdaj predvajajo n. pr. v številnih kinematografih nov film »Zaza«. Eden njegovih junakov, aristokratski zlikovec, se piše De Brissac in ga na konou de-tektivfi srečno raizforinkajo. A na Francoskem živi ugledna rodbina De Brissa-cov, katere predniki so bili med križar® v Palestini!, med pristaši Jeanne D' Are in med obgilavljenci za časa velike revolucije. Seveda so zdaj vložili pritožbo in zahtevali, naj se dvomljivi junak prekrsti:. Nedvomno bodo dolbill pravdo in ž nijo tudi odškodnino, kakor določa zakon.
V jekleni krogli na morsko dno
Član newyorškega zoologičnega dru» štva William Beebe se je spustil pretekle dni z ladje, ki je bila zasidrana pred Bermundi, na morsko dno in si« cer v jekleni krogli. Dosegel je globo« čino približno 150 m. Obnova zraka se je vršila v kisikom, ki ga je imel Beebe s sabo. Med eksperimentom je bil v stalni telefonski zvezi s posadko matične ladje.
Prvo poročilo o sinovem uspehu
Mati Maxa Schmelinga, novega svetovnega boksarskega mojstra, in znani berlinski boksarski manager Pavel Damski Citata prvo poročilo o poteku odločilne borbe.
Julij Maniu, prvi ministrski pred« sednik pod novim rumunskim kraljem Karolom II., se je rodil 8. januarja 1873 v Simleu Silvaniei v Transsilvaniji (na bivšem Sedmograškem). Po matu« ri, ki jo je položil na kalvinski gimna« ziji v Jalau, je študiral pravo na uni« verzah v KIužu, na Dunaju in v Bu« dimpeštL Že kot visokošolec se je zanimal za politiko. V Budimpešti je skupno s srbskimi, slovaškimi in ru-munskimi dijaki ustanoval zvezo akademikov narodnih manjšin. Leta 1895. se .ie vršil na njegovo inicijativo kongres zastopnikov narodnih manjšin na Madžarskem. Ta kongres je bil v bistvu temelj stranki narodnih manjšin, katere voditelji so bili Maniu, Pribičevič in Hodža.
Maniu je reorganiziral organ narod« ne rumunske stranke »Tribuno«, ki je izhajal v Sibinju. L. 1906. je bil s 14 ostalimi Rumuni izvoljen za poslanca v budimpeštanski parlament, kjer se je boril v glavnem za splošno volilno pravico in proti madžarski šolski poli« tiki. Z grofom Tiszo se je pogajal za ureditev madžarskih vprašanj, toda pogajanja so ostala brezuspešna, ker je rumunska narodna stranka vztraja« la na avtonomiji sedmograških Ru« munov.
L. 1916. je bil Maniu poklican v av« stro ogrsko vojsko kot artiljerijski oficir. Za časa prevrata je bil na Du« naju, kjer je ustanovil rumunski Na« rodni svet, ki je organiziral povratek rumunskih vojakov. 1. decembra 1918. se je vršila v Albi Juliji konferenca narodnih predstavnikov, ki so sklenili priključitev Erdelja k Rumuniji. Te« daj je bil Maniu predsednik sedmo« graške vlade, po ujedinjenju vseh ru« munskih teritorijev v Veliko Rumuni« jo pa mu poveril kralj Ferdinand se« stavo prve povojne vlade, ki je izved« la volitve v konstituanto. Pozneje je prišlo pod njegovim vodstvom do fu« zije med erdeljsko narodno in carani« stično_ (kmečko) stranko, ki jo je vodil učitelj Mihalake ter narodno stranko pokojnega ministra Take Joneska iz stare Rumunije. Od tedaj se imenuje stranka narodna kmečka stranka (na-cijonalnocaranistična stranka); stranka je zdaj na vladi že skoro dve leti in je izvedla v Rumuniji mnoge koristne re« forme ter zelo pospešila notranjo kon« solidacijo v tej zavezniški državi.
»Kraljici zraka" so odpovedali živci
Iz Avstralije poročajo, da so Amy Johnsonovi, ki je z uspelim poletom iz Angleške na Južno celino postala čez noč slavna, odpovedali živci. Vse nadaljne prireditve, ki so jih priprav« 1 j ali njej na čast, so morali odložiti. Baje je tako bolna, da mora do zdrav« rakovi odredbi najpozneje ob desetih zvečer v posteljo, a vstati ne sme pred enajsto zjutraj. Ob nedeljah sploh ne sme nikamor ven. Nekateri listi seve« da poorčajo, da se je hotela »kraljica zraka« s to pretvezo izogniti neprijet« nim in brezobzirnim častilcem.
Rothermerejev poraz
Znani lord Rothermere, poglavar najmočnejšega časopisnega koncema na Angleškem, se je zaplecel v zadnjih časih v hude polemike s konkurenčni-mi podjetji. Posledica teh bojev je bi« la ta, da s« je moral pogoditi z zelo močnim Barryjevim koncernom, ki gospoduje med drugim nad »Daily Tele« graphom« in »Sunday Timesi«. Barry« jev koncem sporoča, da Rothermere ne bo ustanovil konkurenčnih listov v Cardiffu, Aberdeerau in Sheffieldu kjer ima že ta koncem svoje liste.
Siamski dvojčki v živalskem sveta
Pred vrata nekega trgovca v Atzin« gu na Avstrijskem je prišla ^ v eni zadnjih noči noseča srna in začela milo vekati. Ljudje so stopili iz hiše in ji pomagali pri porodu. Vrgla je dvojčka, ki sta bila zraščena skupaj in ki sta kmalu po porodu poginila. Sa« mica je med tem stekla v gozd nazaj.
ŠPORT
Plavalne tekme v Maribora
Včeraj je bilo svečano otvorjeno novo kopališče mestne občine mariborske na Mariborskem otoku. Svečani otvoritvi je bil vpleten tudi športni program, pri kate« rem so sodelovali plavači mariborskih klu« hov ter ljubljanskega Primorja in Ilirije, ki «ta se ga udeležila s približno 40 naj« boljšimi plavačicami in plavači. Ce upo« števamo dejstvo, da se je plavalna sezona šele pričela, so doseženi uspehi dokaj za. dovoljivi. Zlasti plavačem Ilirije se je po« znalo, da so zimski čas racijonelno izra* bili za trening; predstavljali so v vseh sme« reh dokaj izenačeno ekipo, dočim so uspe; hi plavačev Primorja ležali na ramah ne« katerih posameznikov, med katerimi je v prvi vrsti omeniti izredno talentiranega ju« niorja \Vilfana, kateremu pa sta se resno približala Turnšek in Zirovnik, ki sta pač umela s smotrenim treningom približati se opasno velikemu \Vilfanovemu taleirtu.
Med damami smo imeli priliko videti prvič nove akvizicije naših klubov, v prvi vrsti Nado Lampretovo in Majdo Fetticho« vo, obs članici Ilirije ter Nado Deklevovo od Primorja. Zlasti v Lampretovi smo brez dvomno dobili plavačičo, od katere si sme« mo obetati res mnogo.
Senzacija prireditve je bil mali, nade« budni ilirijanski skakač«junior Branko Zi« herl, ki je prvič javno nastopil in se s svojimi točno in precizno izvajanimi sko« ki efektno uveljavil v našem plavalnem športu in zasluženo žel velike aplavze.
Podrobnejši rezultati v posameznih dis« ciplinah so naslednji:
50 m prosto gospodje (I. skupina): 1. Wilfan (P.) 31.4. 2. Turnšek (11.) 31.6, 3. Zirovnik (I), 4. Gaberšek (P), 5. Mever (P), 6. Lavrenčič (I). — Borba je bila skrajno napeta.
II. skupina: 1. Turna (P) 34, 2. Otruba (I) 34.8, 3. Jamnik (I).
50 m dame prosto: 1. Lampret (I) 39.2, 2. Bradač (I), 3. Fettich (I), 4. Dolenc (I), 5. Dekleva (P). Lampretova zmaga sigurno, dočim je bila borba med Fettichovo in Bradačevo odprta do cilja.
100 m prsno dame: 1. Sever Zlata (I) 1:47.2, 2. Sever Mara (I) 1:47.4, 3. Tome (P), 4. Rojina (I). Ostra borba med Sever« jevima, v kateri je odločila večja rutina.
100 m hrbtno gospodje: 1. \Vilfan (P) 1:26.6, 2. Zirovnik (I) 1:29. 3. Šturm (P). 4. Sušteršič (I), 5. Otruba (I), 6. Payer (I). Rezultat je izvrsten. \Viltan je prepiaval progo v krasnem crawl*stilu.
4 X 50 m prosto gospodje. 1. Ilirija (Ko« dre, Lavrenčič, Zirovnik, Turnšek) 2:11. 2. Primorje (Gaberšek, Mever, Turna, \V;1« fan) 2:17. 3. Ilirija II. (Paver, Sever, Jam« nik, Otruba), 4. Primorje II, 5. Ilirija III. Železničar (Mar.) odstopil. V tej točki je Ilirija dokazala, da ima prvovrsten sprin« terski material. — Pri prvi Dredaji so Ko» dre, Gabršek in Paver prišli skoro isto« časno na cilj. Drugi plavač Iliri ie (Lavren» čič je že svoji štafeti zasigural naskok šti« rih metrov, ki ga je Zirovnik povečal na kakih 10. V drugi štafeti Ilirije, ki je kot tretja prišla na cilj, sta se zlasti odlikovala Paver in Otruba, v oni Primorja pa Er« bežnik, dočim je Ilirija III. 'bila že pred Primorjem II, do zadnje predaje, kjer pa je zadnji plavač Primorja v precejšnjem naskoku svoji štafeti priboril zmago.
3 X 50 m dame (hrbtno — prsno — sr >« sto): 1. Ilirija I. (Dolenec, Sever M., Bra« dač) 2:19, 2. Ilirija II. (Lampret — Sever Zl. — Fettich), 3. Primorje (Tome — Pre« kuh — Dekleva).
Na programu je bila tudi water«polo tek« ma Ilirija : Primorje, ki pa se ni mogla vršiti, ker ni bilo na razpolago potrebne garniture. Organizacija in tehnična plat prireditve je bila pomanjkljiva. Podsavcz bi moral v večji meri skrbeti, da so si:č« ne prireditve resnično propaganda za pla« valni šport.
Bastya: Ilirija
Ponoven nastop madžarskih profesijonalov v LJubljani
Na orazmk v četrtek 19. t. m. bo odigrala Iliriia zooet važno mednarodno nogometno tekmo. Za nasprotnika bo imela FC Bastvo. eno naiboii renomiranih moštev madžarske I. profesionalne lise. Izredno kvaliteto Bastve dokaziuieio zlasti rezultati 4:2 proti Raoidu na Dunaiu!. v prvenstvu 3:0 d roti Ferencsvarosi TC. 2:1 proti Kispest. 1:1 proti Huneari.fi itd. Pretekli mesec ie porazila v zaključnih prvenstvenih tekmah sedanie-tra madžarskega prvaka in zmagovalca v Mitropa-cupu Uiinest s 3:1! V moštvu Bastve ie več madžarskih reprezentativnih izralcev: vratar Beneda ie navzlic svoi i mladosti večkrat isral v dr-žanem teamu. branilca Kronenbeireer in EmmerKimr sta isrrala letos reprezentativno proti Švici. Avstriji in Češkoslovaški, sijajen cent&rhalf ie Peter, levi hali Joth ie znan rutiniran intornacionalec. Odl:čen sloves užliiva tudi nanad. k: za vodi interna-cionalec Possak. dočim israta poldesno in pollevo Sclnvara in Olvedv. na krilih pa Varea in Soilti.
Bastva začne z srostovaniem v LJubljani dal.išo turnejo. Nastopila bo torei o-doo-čiirta. in ker bo zaradi sklenitve nadalin-iih tekem primorana itrrati kompletna in na rezultat, stoji naša Ilirija morda Dred nai-težio svojo letoširaio tekmo. Tekma se bo pričela ob 18.. predtekmo bo odigrala rezerva Ilirije ob 16.30.
SK Svoboda. Trening I. moštva in re« zerve danes v torek od 18.30 dalje. Vsi in točno. V četrtek trening odpade.
SK Reka. Danes ob 18. trening I. in II. skupine na igrišču Ilirije. Pridite sigur« no.
TKD Atena (hazena sekcija). Danes ob 18. trening tekma. Kaiser, Brodar, Vi« reus, Schiffrer, Bernik, Jermol, Mirtič, Ger* ta, Šmuc Meta, Nana, Zdenka, Dogan, Šmuc Špela, Ica, Mara Spreitzer.
Smučarski klub Ljubljana opozarja vse odbornike ter člane prireditvenega od« bora, da se vrši zaradi praznika prihodnja seja šele 20. t. m. ob 20. v kavarni Emona Seja 18. t. m. odpade. Seja je važna, pol« noštevilna udeležba!
Uniformiranje škofjeloških športnikov. Po dolgotrajnem obljubljanju lahko^ priča« kujemo, da se škofjeloški nogometaši ven« darle uniformirajo. Dresi živordeče barve in bele hlačice so že naročene. Dobi pa klub »Sokol« tudi športne čevlje. Enotnost obleke bo nedvomno mnogo doprinesla k lažjemu razgledu igre, kar smo v pretek« losti pogrešali.
Prosveta
Dr. Murko — član poljske Akademije.
Poljska akademija znanosti je imenovala za svojega člana našega rojaka dr. M. Murka, profesorja jugoslovenske filologije na Karlovem vseučilišču v Pragi.
Deseti zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja. Po daljšem, več ko enoletnem zastoju, je jizšel nadaljnji zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja; z njim je zaključenih prvih deset knjig, kar pomeni majhen jubilej urednika in založnice spisov našega velikega pisatelja. Zvezek obsega novelo »V samo-tk. kj je izšla pri .Mohorjevi družbi in ki še nosi pečat teorije »obsojenstva«, ki jo je Cankar takrat s svojimi »pisl izpovedoval. V nadaljnji noveli »Smrt in pogreb Jakoba Nesreče« se je že oprostil te pretiranosti in ubral novo, veselejšo struno: v »Alfšu iz Razora* zmagujeta pravica in vrlina nad krivico in sebičnostjo. Posebno zanimiv je frag. ment romana »Marta«, v katerega je Cankar polagal tiste čase velike nade; v pismih je napovedoval, da bo to njegov najboljši spis. Toda prišli so vmes drugi dogodki; Cankar se je bil preselil z Dunaja v Ljubljano in se tu začel politično udejstvovati ter ni več prišel k temu. da bi bil nadaljeval in končal delo, ki mu je prej toiikanj ležalo na srcu. Tako je ostalo zgolj šest poglavij. ki pa so vzlic fragmentarnosti tako močna, da moramo res obžalovati, da Cankar »Marte« ni dovršil. Razen napovedanih daljših spisov je zbranih v tem zvezku še deset podlistkov iz let 1905—1906. Kakor vsi prejšnji zvezki, ima tudi ta uvod urednika dr. Izidorja Cankarja in na koncu beležke. Tu je posebno zanimiv odlomek pisma, v katerem Cankar pojasnjuje, zakaj je stopil med soirudnike »Doma in sve*a«. — Založnica Cankarjevih Zbranih spisov »Nova založba« napoveduje XI. zvezek že za božič letošnjega leta. Upati je. da v bodoče ne bo več tako dolgih presledkov med posameznimi zvezki in da bodo častilci Ivana Cankarja imelii čez nekaj let že komplet dokončne izdaje njegovih del. Deseti zvezek stane broširan 68 Din, v polplatno vezan 80. v celoplatno 86 in v pohisnje 110 Din. Dobiva se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani in Mariboru.
Naše turistične revije. »Jadranska Straža« je izdala za junij obilno ilustrirano Številko, ki vsebuje več splošno interesantnih člankov. Omenjamo zlasti razpravo drja- Ive Solina »Mala antanta _ Jadransko Črno more*
in Petra Mardešiča >Mjerenje dubina pomora Ultra-zvuka«. Večino ilustracij zavzemajo slike o letošnjem bivanju kraljice Marije in otrok ob Adriji. — »Jugoslavija« (Jugo-slovenski turizam) ima v junijska številki Ti^mške članke o Skopi ju. Boki Kotorski, angleški članek o jamah slovenskega Krasa in madžarski članek o Dubrovniku. Tudi ta revija je lepo in obilno ilustrirana.
»Nova Evropa« je posvetila najnovejšo (junijsko) številko Rabu. Hvaru in Korčuli. Ta številka je nadaljevanje serije zvezkov »Naši gradovi na moru«. Seznanja nas z vrsto interesantnih in lepo pisanih člankov s posebnostmi, sedanjostjo in preteklostjo navedenih treh otokov in enako Imenovanih mest. Zvezek je opremljen z ilustrirano pri. logo na finem papirju, ki prinaša sedem značilnih posnetkov iz teh otokov oziroma mest. Junijski zvezek »Nove Evrope« je le.p donesek k poznavanju naše krasne Dalmacije.
»Naš rod«, mladinski mesečnik, ki ga izdaja »Udruženje jugoslov. uoiteljstva^ v Ljubljani, je zaključil prvi letnik (uredil Jo. sip Ribičič). Sedma številka, ki je '"zšla 7„a konec šolskega leta. je v glavnem posvečena skavtom. Fr. Milčinskj je prispeval dve skavtski humoreski, zaključuje se Voukov prevod iz mladostnih spominov VI a dimi rja Karolenka, o skavtih piše P. Kunaver, pr> drju. Rusu so posneta praktična navodila za prvo pomoč, ostalo gradivo Je poučno in zabavno. Posebno obsežna je rubrika e pismi in sestavki mladih šolarjev.
»Modra ptica«. Prejeli smo 7. številko tega mesečnika s članki Jos. Vidmarja (0. Zupančič kot prevajalec. John Galsworthy), M. Javorniika, A. Ocvirka. E. Glaserja i. dr.
»Ženski svet«. Prejeli smo 6. številko mesečnika »Ženski svet«. Izmed vsebine navajamo zlasti članek I. Breščakove o francoski pesnici de Noailles, povest A. Nilkoličeve »Gospa Marine«. »Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi« (dr. Pirjevec). članek Gandhi o ženi (M. Željeznova . Ko-kalj). potopis Milice Schaupove o Parizu, članek dr. E. Jenko - GroyerJeve o solnčenju, Angele Vodetove o potrebi žen-zdravnic v javnih zavodih in dr.
Repertoarji
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20 Torek, 17.: Povratek — Možiček — Svata-
vac. D. Izredno znižane cene. Sreda. 18.: Dolarska princesa. B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Torek. 17.: Bobrov kožuh. B. Kuponi. Zadnjič.
Sreda, 18.: Adjeu, Mirni. Izven. Poslovilni
večer g. A. Harastoviča. Četrtek, 19.: Zaprto.
Petek, 20.: Baletni večer članov ljubljanske opere. C.
Boj proti cvetlicam
Pod imenom »Cvetlični sklad« se je ustanovilo pred kratkim na Holandskem novo društvo, ki hoče pobijati prekomerno porabo cvetlic. Društvo je izdalo proglas na javnost, kli so ga podpisali .med drugimi en minister in štirje župani največjih holandski h mest. Čudno je, da je mogla nastati takšna organizacija na Holandskem, kf slovi po vsem svetu baš po svojih velikanskih gojiščih cvetlic. Sicer pa obstoji podobno društvo že na Švedlskem in je prav to služilo holandskemu za vzor. To društvo je ustanovilo sklad, iz katerega podpfra bedne ljudi, a sklad poteka iz vsot, ki bi jih ljudje drugače porabili za nakup vencev in šopkov.
Trgovski pomočnik-potnlk
ne čez 30 let star, manufakturne stroke, s perfektnim znanjem slovenskega, srbohr-vatskega in nemškega jezika, ki bi eventu-elno bil sposoben tudi za potovanje, zlasti za obiskovanje krojačev po Sloveniji, Medji-murju itd., dobi mesto proti fiksni plači in dijetam. — Reflektira se samo na prvovrstne moči. Ponudbe s fotografijo, referencami in zahtevo plače poslati na tovarniško skladišče blaga »SILESIA« Novi Sad.
»JTTTRO« BL 188
Torek, IT. TL mn
V. Wllliams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
V. poglavje Važen razgovor
V sobi, ki sta Gray in Hektar previdno stopila vanjo, je vladala popolna tišina. Težko obložena vrata, ki so se tiho zaprla za njima, in goste zelene zavese pred okni so boječe zadrževale vsak glas in šum. Sredi sobe so stali srebrni svečniki in rumenkasti sij, ki so ga razširjale voščenke, je odseval od leseno obloženih sten in šip knjižnih omar, ki so zavzemale prostor ob vsej podolini steni.
Na veliki mizi je ležal razprostrt ogromen zemljevid. Vitka postava — v levici list papirja, v desnici svinčnik — je bila nad njim sklonjena in je pogledala zdaj na list zdaj na karto. Mož Ob mizi se vobče ni zmenil za došla gosta.
Mr. Gray je položil prst na usta in s kratko kretnjo povabil Hektorja. naj sede. Z vso pozornostjo je mladi častnik sledil povabilu. Spoznal je v vitki postav:, ki se je v svitu sveč odražala kakor silhueta, v značilnem profilu z gostimi, strogo nazaj počesanimi lasmi največkrat imenovanega in najslavnejšega moža tiste dobe. Bil je državnik Pitt.
Celih pet minut sta sedela mir. Gray in Hektor ob strani v senci in opazovala postavo ob mizi, zamaknjeno v neutrudno delo in snovanje. Od časa do časa je Pitt pristavil k ustam čašo vina, nato je zopet kakor v sanjah strmel v zemljevid. Ko se je naposled okrenil, da bi dopolnil čašo, je vendar nekako opazil, da ni sam. Vzravnan je nagi h korakov stopil čez preprogo. Bilo je, kakor da hoče pokazati, da ga ogromno breme odgovornosti nikakor ne tišči k tlom.
»Ah. Oray,« pravi minister s svojim resnim, prikupnim glasom,
»poroSla iz Flandrlje so res žalostna. Ne pridemo z mesta. Mar
nima moj brat nikakega sporočila o lordu Howeai?«
»Nisem še bil pri adrniraliteti, sir.«
»Saj res,« pravi minister in položi svojo vitko roko na čelo, »Vi prihajate v drugi zadevi. Kaj je že bilo?«
»Privedel sem gospoda, ki sem o njem govoril, sir,« odvrne GTay. Blagovolite dovoliti, da ga predstavim.«
S toplo, presrčno kretnjo ponudi minister Hektarju roko.
»Od tretjega gardnega pešpolka, kaj ne?« pripomni nato ob pogledu na Hektorjevo uniformo. »Zdi se mi, da sem vas že nekje videl.«
»Pri Whiteju, sir,« takoj povzame Hektor.
»O, tedaj sva pa klubska tovariša! Smem ponuditi čašo vina, mr. Fotheringay? 0 vas, Gray, vem, da ne boste odklonili. Prosim, sedita vendar, gospoda!« — Minister napolni dve časi in povabi oba gosta s kretnjo, da sedeta.
»Cujem, da ste pol Francoza,« se nato zopet obrne k Hektor ju.
»Mati moja je bila markiza de Sainte Valentine.«
»Ali obvladate francoščino tako popolno, da lahko tvegate nastop Francoza brez vsakega preudarka?«
»Nedvomno, sir!«
»In ste pripravljeni odriniti kot Francoz, — se pravi: s papirji, ki vam jih bo preskrbe] mr. Gray, v Pariz, da izvršite važno nalogo?«
»Nič mi ni bolj dobrodošlo, kakor to, sir!«
Minister upre v Hektorja globok pogled.
»Mr. Fotheringay, vaša odločnost mi ugaja!« ... Nato se nasloni v svojem stolu nazaj in nadaljuje: »Velike reči so v Franciji na vidiku. Vse kaže, da bodo pomožni viri Jakobincev kmalu usahnili. Točno je sicer, da njihova strahovlada tišči k tlom vse nasprotnike v državi in da njihove armade na mejah vedno zmagujejo. Toda Francija bo polagoma umrla od gladu. Kajti tudi najlepše besede ne morejo nasititi želodca in patrioti potrebujejo kruha. Njihov papir-
nati denar nima mkake kupne moči več. Venomer rastoča grozo-vitost Robespierrea ustvarja cetk) med najzvestejšimi privrženci sovražnike. Da bi se obranil v oblasti, ni zanj nikake druge možnosti več, kakor da stopa po poti, ki jo je nastopil. Zanj ni več umika. Prisiljen je, izvrševati vedno bolj divje izpade.«
Pitt je govoril mirno, vsaka beseda je bila dobro pretehtana. Njegov lepi zvočni gks je jasno odmeval v tišini sobe.
»Todia, zadržujem vas predolgo, Mr. Fotheringay,« nadaljuje minister. Nenadoma je zopet ves drugačen. Njegov glas je čvrst in stvaren: »Bodočnost Evrope se bo v skorajšnjih tednih odločila v Parizu.«
Prestane in motri Fottheringaya s svoliam vestnim pogledom:
»In kar vam želim zdaj povedati^ vam lahko zaupam samo pod pečatom največje molčečnosti. Po nekem pariškem bankirju — imenujem ga mr. Engstroma, kajti pod tem imenom je tam znan — smo z neko skupino poslancev v pariškem konventu stalno v zvezi. Ti gospodje nam stavljaio sedaj tako kočljive in opasne predloge, da se je Engstrom obrnil na mr. Graya, šefa naše poročevalske službe v Franciji, naj pošlje v Pariz nad vse zanesljivega poročevalca, da prevzame listine s temi predlogi. In vi, mister Fotherin-gay, ste za to misijo izbrani mož. Izvrstno govorite francoski. Tudi po zunanjosti vas lahko vsakdo smatra za Francoza. Razen tega ste, kakor mi je povedal mr. Gray, zelo zanesljivi in pogumni. Mr. Gray vam bo torej oskrbel francoski potni list in druge potrebne listine, ki bo<Jo popolnoma izključevale vsak sum o vaši osebi. Vendar vam ne morem tajiti, da bo vaše poslanstvo zvezano z največjimi opasnostmi. Jakofoinci imajo vsepovsod svoje vohune — in trenutni položaj v Franciji je tak, da zadostuje najmanjše osorm-1 je nje tudi že za smrtno obsodbo... Ko ste torej čuli, kakšna je vaša naloga, vas vprašam, ali ste voljni, da se je lotite?«
»Da, sir.«
Minister se ozre h Grayu in mu lahno pokima z Izrazom očitne
všečnosti.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
TOrek 17. Iuniia
LJUBLJANA 12.50: Reorodudrana črtaste _13: Napoved časa. borza, renrodu-ciTaua rlasba. - 13.30: Poročila fe dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 18.3n: Reproducirana srlasba. — 19: Dr. Tool ak: O hi trii eni mladeea človeka »Sokola«. 19.30: Ruščina. — 20: Prenos iz Zagreba.— ??: Nanoved časa in poročila. — LahKa
sodba.	' *mm&
Sreda 18. Iuniia.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana das-ba — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevm-fc-vv — 19: Predavanje o Tolstoju. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Gdč. Antič poie s0-losoeve s klaviriem. — 21: Koncert rado-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana srlasba. 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Po-Tvuldansiki koncert — 20: Ariije in dueti — ->\ ■ Poreča — 21.15: Koncert radiokvarte-ta _ ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert Prenos iz Praze — 21 10: TonflimSka glasba — PRAGA 17: Prenos te Brna — 20: Violinski koncert — 20.30: Slovaške narodne oesmi — 20.45: Klavirski koncert 21.15: Koncert nevskeea društva »Hlahol« BRNO 20: Koncert šnanske srfasbe — 22.15: Taziz-band iz Moravske Ostrave — 22: Prenos iz Prare — VARŠAVA 17.45: Skladbe Toh. Straussa — 20.15: Koncert poljske .riashe — 21 30- Poliudan koncert — 23: Godba za oles — DUNAJ 11: Renroducnra-na srlasba — 12: Oool danski koncert 15.30: Glasba za mladino — 16: Koncert orkestra — 20: Bachove oreelske skladbe 20 50; Zgodovina. — Lahka godba orkestra BERLIN 18.05: Pevski koncert — 19: Zborovski koncert — 20: Vojaška godba — 22: Shib-vgra — Zabaven program — FRANKFURT 20.30: Koncert sodbe na nihala -21: Prenos te Berlina — LANGENBERG 17.30; Reoroduoiirana glasba — 30 orkestralen koncert in violinski koncert — Lahka 7ndba — STUTTGART 20.30: Prenos koncerta iz Frankfurta — 21: Program iz BeT-!ina — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert —
Abstinenti skavti, športniki!
Vaše stalno shajališče naj bo brezalkoholna gostilna v Latermanovem drevoredu (Velesejem!). Vse vrste sadni sokovi, kava, čaj, kislo in sladko mleko ter ostali mrzli in topli prigrizek stalno na razpolago po zelo nizkih cenah.
Se priporoča
8759	NEŽIKA KUKMAN.
prstnega akviziterja
SPREJMEMO za akvizicijsko delo za no-
vosadsko razstavo itd. za akviriranje razstavl.jalcev, inseratov za katalog, plakatov itd. proti visoki proviziji, za teritorij Slovenije. Event. ponudbe poslati na anončno ekspedicijo Schmolka, Novi Sari, pod »Izložba«.	8803
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi
MATERIAL
trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36.
Telef. 27—16. Brzojav: Material
Čudežni Bobom
Iskreno se Vam zahvaljujem za Vaš čudežni Radio Balzam, s katerim sem odpravil 11 let stara kurja očesa in bradavice. Tudi sem priporočal svojim prijateljem Vaše dobro sredstvo. Spoštovanjem Ivan Vidovič, posestnik in lovec, Slatina št. 36.
Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd.
Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje
R. COTIč, Ljubljana VII,
Kamniška nlica 10 a.
Vsak lonček ima jamstvo.
8800
r^"
MIROSLAV ADLEŠIČ, dipl. phfl. VERA ADLEŠIČ roj. BATTELINO poročena
V Ljubljani, dne 14. junija 1930.
8808

.-O
čxtrHam.Moroc
Mumacettert.
fbrru/.oryffel.
„ALPEKO" trg.-ind. družba z o. z. lijnblfana	li6
mittt po dnevnih cenah
Ia portland cement
svetovnoznanih znamk »Salona« (Tour), »Colossus«, taljeni cement
»SALONIT«
azbestni Skril j, valovite plošče, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: „Split" A. D. za Cement Portland
Mnogo storite
za nego lica
za nego las pa premalo. Posledica — izpa-^nje las, osivelost, prhljaj, mozolji itd. — Naročite »INES«, ki odpravi vse bolezni lasišča. Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju:
ZASTOPSTVO »I N E S«. LJUBLJANA,
Merosodna ulica l/I,	12
HEMOROIDE
Meriov hemoroMni serum Kecto-Serol prodre avtomat. t sedež bolezenskih klio, naglo odpravi nadloge, srbečico danke, ekelenje in druge bolečine ter povzroči. da hemoroidi ekrknejo. Velika tuba i uvodno cevjo 75 D:n. — V 'ekairnai grati« pr"epekt Štev 6 — od kemične tvornice Mera & Oo.. Frankfurt arn Mara
E)OZOR!
prvovrstna svinjska mast
kakor-tudi vse vrste SLANINE, PREKA-JENEGA MESA in KLOBAS po znatno znižanih cenah stalno v zalogi pri tvrdki
ANTON TAVČAR
MARIBOR, Jurčičeva nlica št. S.
T. SOKLIC
MARIBOR
rr; s
DVOKOLESA — teža od 7 k* naorel
najlažjega ln najmodernejšega tipa ——■ najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA f B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. i.^rA ~>o
Prirodno ortop. mehanično
LEČENJE KILE
■ , sJ I a*
Brez operacije! Brez bolečin! Brez motenja poklicaj po nemškem državnem patentu št. 483091 - 2 0 -po nemškem državnem patentu št. 490841 po avstrijskem državnem patentu št. 115037
Nastanitve:
CELOVEC (Klagenfurt), Hotel Janach, Bahnhofstr.
5, v četrtek, 26. junija, od 8. do 14. ure. BELJAK (Villach), Gostilna Lamm, Kari Fischer,
petek, 27. junija, od 8. do 14. ure. SPIELFELD, gostilna Koschl, v soboto, 21. junija, od 8. do 14. ure.
Po operaciji zopet pojavljajoče se kile ozdravljene po mojih patentih.
Potrdilo:
Svojo že 3 do 4 leta staro kilo sem dal operirati v mesecu januarju 1929, pa sem moral konstatirati, da se je po 5 mesecih zopet pojavila. Uporabil sem patente tvrdke Worner in zamorem danes po 4mesečni uporabi potrditi, da sem svojo kilo popolnoma izlečil.
Tekom tega časa sem zamogel neovirano opravljati svoj vsakdanji posel, pa nisem imel pri tem nobenih bolečin ali sicer kakih težav.
Millstadt am See, 13. aprila 1930.
Gottlieb S . . . . Zahtevajte pojasnjujočo ilustrirano brošuro s potrdilom nad 2500 ozdravljenih na kili trpečih proti dvojni poštnini za odgovor.
Sklicujem se izrecno na svoja najnovejša patenta — manjvredne ponaredbe zavračajte.
Prvo in najstarejše specialno podjetje!
CARL LUDWIG VVORNER, Miinchen 2, SW 4, (Bayem), Schwanthalerstrasse 36.
Centrala za Avstrijo: Salzburg, Josef-Mayburger Kai 2a
Uničevanje moljev
Čuvajte krzna in vse ostale zimske stvari!
F LT T O X
(FLAJ TOX)
uničuje vse insiekte, kar je spomladi, ko ležejo insekti jajčeca, najlažje doseči.
Kupite še danes ročko FLY-TOX-a ln škropilnico! Zahtevajte originalni; plavi omot s francoskim napisom. Dobiva se povsod. Zastopstvo za Slovenijo: Dobiva se povsod, Dr. A. Kansky, kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg štev. 7.
Zahvala
Za premnogfe dokaze iskrenega sočutja in sožajja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica ln svaka, gospoda
Frana Lovšeta
se tem potom vsem n&jiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, mestnemu župniku gospodu Finžgarju za njegove tolažilne obiske med boleznijo, častitim sestram usmiljenkam za njihovo požrtvovalnost, dalje »Zadrugi mesarjev in pre-kajevalcev«, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem številnim prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Ljubljana, dne 16. junija 1930.
8824
Globoko žalujoči ostali

Br« posebnega, naznanila.
Preminula je naša mati, gospa
Ana pL Tornago
K večnemu počitku jo spremimo v torek, dne 17. t. m. ob 16. uri od njenega doma na Poljanski cesti.
Sv. maše zaduSnice bodo v sredo, dne 18. t. m. ob 7* uri v cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, dne 15. junija 1930.
Občina Ljubljen* Mee-tm pogrebni tarod
Rodbina TORNAGO
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hcee
da mo mu pošlje po poiti naslov txK iea/co drugo informacijo ticoio te malih oglasov nap priloži v snamfeah
ncer m« bo projol odgovora /
'fff
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Naj-manjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Tlctbtevi matih ogCa&ov
ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v

Kuharico
iččem k samski osebi na gostilno. starost 30 do 40 Tet, dob^a plača, biti mora pridna in poštena. Ponudibe sa ogiani oddelek »Jutrac pH »Kuharica za gostilno bt. 15c.	24978
Učenca
dobno vzgoj-enega, ki ima res veselje d>o trgovin«, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Josip Rojmlk, Polzela.. 24953
Dva trg. vajenca
krepka io zdrava z dobrimi ' šolskimi spričevali. «p-ejme takoj And. Eis-ba<her, Liško.	24950
Trg. pomočnika
irmožnega slov. m nemščine, voj. prostega sprejme ga.anterijska trgovina. Re-liektira se na prvovrstno agilno moč z dobrim nastopom. Ponudbe e sliko, podatki in zahtevami pod »Agilen« na oglasni oddelek »Jutrac.	22664
Brivskega
pomočnika
Farno dobro izurjenega, ki zna tudi bubi striči, sprej-siEm s 1. jffliijeim, s hrano tn stanovanjem v hiši ter 4f;0 Din plaže Ivan Zelez-nik, brivec v Cel ju. 25125
Žagarja
ra veneei jamski jarem na 4 liste, ki se razum« na vodno francis spiral turbino, na einkular žajmer in štucer. samostojnega v vsakem popravilu v obratu in manipulaciji mehkega lesa ter v irooregnaciji bukovi-71 f-. v merjenju in kubica-ranju vsakovrstnega lesa, sprejmem takoj v službo. — Oferte na naslov: Tomo Rakočevič, Kolačin — z zahtevki plače in prepisi pričeval.	25113
Donašalca
(Speisentr&ger) — zmožnega nemščine išče restavracija hotela Štrukelj.	25102
Dve pletilji
eno za navadne stroj« in drugo za nogavice sprejme takoj za stalno tvornica r-.etenin J. Kušlan, Kranj. Slovenija.	25083
Zobotehnika
veščega tehnike v kavčugn jn zlatu išč<>m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.
25068
Učenca
B» S-le-tno učno dobo sprejmem v trgovino železnine v Ljubljani. Naslov v ogl oddelku »Jutrac. 24934
Prvovrstno šiviljo
iščem v industrijskem kraju, zmožno za fino damsko delo. Stanovanje preskrbljeno. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Pri-jna šmljac.	24925
Kroiašk. pomočnika
za velifbo delo	izurjenega, sprejmem takoj.	Anton Čebul. krorač na	Jesenicah. Gorenjsko.	24920
Šiviljo-šteparico
farno dobro izurjeno, proti dobri plači sprejme takoj tovarna v Sp. Šišk'. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
25152
Starejšo kuharico
Hvezba.no. fci. opravlja^ tudii dmga hišna dela. siprejmem s 1. julijem. Ponudibe pod »Spretna kuharieac na podružnico »Jutra« v Oe;ju.
24907
Dva vajenca
za torbarsko-sedlareko stroko snrejme tovarna v Sp. Šiški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 2.3151
Mesar, pomočnika
vestnega in treznega, veščega v klanju ki razseka-vanju. sprejmem takoj. — Plača po dogovoru. Ivam Zrim-ec. gostilničar in mesar. Bled 56.	24919
Gospodična
samostojna vzgojiteljica, ki zna tudi malo šivati, dobi mesto k dvema otrokoma. Ponudbe 6 sliko na podružnico »Jut-ac v Mariboru pod šifro »Otroka«. 24901
Skladiščnika
verziranega v alkoholnih in brezalkoholnih pijačah, posebno v pripravljanju ma-iinovega soka. iščem za takojšen nastop proti dobri mesečni plači. Ponudbe pod »Skladiščnike na oglasni cddelek »Jutrac. 24755
Slugo
poštenega, pridnega sprejme modna trgovina »Borko«. Dunajska cesta št. 5. Vprašati j« v sredo med 9. in 10. dopoldne. • 25154
Zobotehnik
perfekten v kavčuku in zlatu, kalkor tudi operativnem delu. dobi službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Perfektcnc.
25148
Sezon, prodajalko
sprejmem takoi za naše pekarno v Rogaški Slatini. Ponudbe na tovarno keksov V. Bizjak & drug. Zagreb. Savska cesta 20. 25142
Dobre pletilj®
za nogavice siprejime na ročni stroj Janko Krapec, Zagreb, Pejačevidev trg 12 25145
Dobre šivilje
za trikotažo, repasirerce, izurjene pletilje za navadme in avtomatske stroje, za iz-gotavljanje nogavic in
učenke
sprejme tovarna »I k a« v Kranju.	2514^
Brivskega
pomočnika
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Doležal Bernard, Št. Vid nad Ljubljano.	25160
Gospodinjo
staro 28—35 let, pošteno in čedne zunanjosti, potrebujem za kuhinjo im gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	25158
Mladeniča
kot spretni j evaicia k šoferiju sprejme takoj špedmilja Turk. Masarjkova cesta 9.
25150
Služkinjo
poišteno, starejšo, ki zrna kuhati in ;e zmožna gospodinjstva, plača po dogovoru, sprejme takoj dru-lina s 4 otroki. Frania Vcdiškar, babica, Hrastnik 133.	05181
Plačilnega natakarja
iščem za sezijo od 1. Julija do 1. septembra. Ponudbe na hotel »Kazino«. Jezersko	25184
Kuharja bonbonov
samostojno delujočega potrebujem. Parno kuhanj«. Nastopi lahko takoij.. Plovna. tvornica bonbona. Novi Sad.	2518T
Spremno likarico
sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutrac. 25205
Gospodinjo
išče železniški uradnik in posestnik srednjih tet. Zmožna mera biti kuhe iu vsega gospodinjstva. Zeni-tev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutrac pod »Gospodinja 855c. 22460
G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
91.
Srdit skoti strienik t težkih škornjih pokonci; obraz njegov je zdaj rde5. zdaj višnjev. Laso poišče, vzpne se na konja in ; d i rja za tolovaji... Da. zajel jih je, vrgel tanko za onim, ki je nosil denar, in ga po. iegnil s konja na trda tla.
Učenca
za slaščičarsko obrt taJkoj sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutrac.	25115
Dobri strojepiski
oddam popoldansko pisar, niško službo. Ponudbe z navedbo' plače na ogl. odd. »Jutrac pod »Takojšnji nastope.	25196
Rest. vajenca
(pjfcola) sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutrac. 25188
Hlapec
dobi službo'. Tržaška cesia št. 16.	23203
Trgovskega slugo
takoj sprejmem. P .radlt, samo pismene s sliko in službenimi podatki na ogl. odd. »Jutrac pod šifiro »Trgovski slugac 25191
Stalnega potnika
manufakturn« stroke išče veliko podjetje za okraj Jesenice, Kranjska gora. Bled, Boh. Bistrica in Ra dovljica. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Potnik manu fakture«.	22683
Potnike
verzirane v manufaJktujni stroka, za obisk privatnih strank v Ljubljani in oko-'l&ci sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25l;?8

Agente
veš Se io . agiline, za vso Slovenijo iščem za razpe-čavanj« novovpeSjanega in dobro idečega predmeta. — Dj«vni zaslužek najmanj 100—200 Din. Mramorna industrija,. Rogaška Slatina.
25143
' Kdo ve
za dobre ideje, i-znajdbe ali ige prilik«, e katerimi se da zaslužiti. Ponudbe pod šifro »Braktično originalne« na ogla«, oddelek »Jutra«.
25168
Krajevne zastopnike
mgiedtte -in- agilme, za »Isiis« risailme mašine iščem. Potrebna j;p kavcija ali garancija;. Prijave na oglasni piW«fek »Jutrac pod šifro »Poslovna organiaacfijac.
25156
Blagajničarka
»M prodajalk* z dobrimi! spričevaild, želi službo. Nastopi takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 24956
Skladiščnik
želi preimeniti službo — najraje k lesni stroki. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Šumska manipulacijac.	24847
Kot trg. pomočnica
želim službo v večji trgovini v mestu ali na deželi Zmožna eerr slov. in nemškega jezika. Ponudbe pod »Man^fakturistinijac na ogl. oddelek »Jutrac. 24814
Gospodična
z daljšo t,rg. prakso, znanjem nemščine, dobra strojepiska, želi me?to blagaj-ničarke, aH kako drugo primerno stažibo. Everot. bi tudi pristopita kot driSžab-nica s 50.000 Din k pod-jietju. Pomudbe pod značko »September« na oglasni oddelek »Jutra«.	24799
Čevljar, pomočnik
iSče službo. — Ponudbe na hotel MikKč, eolba štev. 19.
25172
Bivši orožnik
žeK služlbo SkliajdSščnika. slug«, ali kaj primernega pnotd nagradi 400 Din. Naslov pove ogdasn-i oddelek »Jutrac.	25122
Šivilj, pomočnica
išče stalne zaposlitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.	25H33
Trgovski pomočnik
mešam« i<n delikatesne stroke, zmožen slov., nemškega mi italiijiamskega jezika, s eentemletno prakso, išče službo v me?tu aH v večjem trgu. Ponudbe na ogl. od'd«Wk »Jutra« pod šifro Spret.ua moče.	25150
Službo sluge
ali hišnika iščem. Vele-cenjen« ponudibe prosim na ogl. odKi. »Jutra« pod »Sluga«.	25176
Praktikantinja
c dobrimi spričevali in i mehanskimi razredi išče kakršnegakoli mesta v pisarni. Praikticirati grem za 1 leto ali po dogovoru. Na-v o^l. odd. »Jutra«.
25175
Trgovski pomoč.
vešč mešan« stroke išče sloižbe takej. Ponudbe na »Hotel Mikličc. soba 19.
25174
»i*
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva 5.
Gonilna jermena
prima in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno t zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica.	62
Puhasto perje
Kg pc Se Du> razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Dim la čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo-vič, Zagreb. Uica 82, Ke-miska čistilnica perja. 242
Trgovina z železom
v. centru Ilice v Zagrebu, zelo dobro upeljana, poceni naprodaj radi hitrega odhoda v Ameriko. Pojasnila daje lastnik iste M. Markovi«, Ilica 80. 22690
4 oleandre
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 25169
Otroški voziček
angleški in otroška pletena posteljica zelo poceni naprodaj v Maistrovi uiic-i 16 25171
»Isis« risalno mašino
naj si interesenti ogledajo v mestnem gradbenem uradu — odsek arhitektov. — Poverjenik: Drago Lunder, Lju'b!jama.	25157
2 štedilnika
maJIo rabljenia, proda.m. Vas Šmartno 14 pri Savi. 25186
Tovorni avto
malo rabljen, 2—2%toneki Chevrolet alii Fcrd kupim. Fabrikat od 1. 1928. naprej. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Dobna pnevmatika c.	25015
, š-itj"
Motorno kolo
prvovrstne znamke, skoraj novo, luksusno opremljeno radi bolezni ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 24869
Motorno kolo
D K. V., 6 k. s., malo vo-ženo, poceni naprodaj v Knezovi ulici 28. 25166
Črne jagode
(borovnic«) kupim za, žga-njekuho. Knezova ulica 28.
23165

120.000 Din posojila
iSče trgovec proti vknjižbi na prvo mesto. — Cenjene ponudibe na podmiž. »Jutrac v Celju pod šifro »Po dogovoru 1930«.	25129
rfžr^
S*JJ
Nasvete za nove gradbe
načrte, proračun« in nadzorstva izvTšuje po zmerni ceni gradbena in ar h ite k-toničina inženjereka pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 25/1.
159
Hišo
z opremljenim trg. lokaJom in dobro idočo gostilno, v industrijskem krajiu, z vsem inventarjem radi selitve takoj prodam. Ponudbe na podružnico »Jutrac v Celju pod šifro »260.000 Dim«.
25127
Novozidano hišo
s 3 maminimi stanovanji im vrtom, blizu Kranja takoj prodam. — Ivan Vail-las, Primskcvo št. 99 pri Kranju.	24918
Lepa parcela
čez 1000 m5 velika, blizu Vrtače ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24848
Hišo z vrtom
eno- ali večetanovamijsko kupim v Lažkeon ali Savinjski dolini. Plačam takoj. Pomudibe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Hiša«.	24827
Večjo hišo
z vrtom, v Domžalah, Celju ali Kranju kupim, ali vzamem v najem.	25136
Pritlična hiša
naprodaj na najlepšem kraju Gorenjske, oddaljena V* ure od postaje Lesce-Bled. v Hrašah št. 13. Poleg hiše sta 2 njivi in travnik. Zelo pripravno za železničarja ali delavca. Proda se na prostovoljni javni dražbi v nedeljo, dne 22. junija ob 4 uri na licu mesta v Hrašah. Več se izve pri županstvu v Lescah	24812
Hišo z lepim vrtom
na lepem prostoru ob cesti, pripravno tudi za obrt, po ugodmi ceni prodam Poizve s« v Dravljah št. 3. 25139
Hišo s 3 sobami
:pritildiinaini im vrtom, v Rožni (Mirni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25155
Več stavbenih parcel
ob Dunajski eestf v bližini artilijerijski vojašnic« na prodaj. Ponudibe na og-1. odd. »Jutra, pod M. P.
8787
Posestvo
naprodaj po 5isbo nizki ©e-ni. Lazmica 38, pošta Lim-buš.	35201
kvuru
Vsakovrstno zlato
kupuje po naj višjih cenah
Černe — luvelir
Ljubljana, Woltova ulica 3.
88
Vohišlv*
Medena postelja
lepa tn prav dobro ohranjena pccemi naprodaj v Knezovi ulici 28.	25167
Kompletna jedilnica
orehova, s pisalno mizo — radii 6elitve po ugodini ceni naprodaj.. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Obroka«.	25170
OM&žiUi
Fantovska obleka
za 10—14 let starega, mornarski kroj, dobro ohranjena naprodaj v Mariboru v tngovkii msnja, Aleksandrova št. 24.	25121
Nov sokolskj kroj
naprodaj. I. produktivna zadruga krojače v v Celju, Kazilagova ulica. 25199
Dobro domačo hrano
išem aa opoldne in cveier. Ponuiibe pod »Tečna hrana« na ogl. odd. »Jutra«.
2S177
Pridaki
Suhega sena
zdravega, prodam več vagonov. L. Nouschak, Bos. Dubica.	24S35
Tesan les
popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima etalmo ▼ zalogi Ilirija dr. c o. z., Ljubljana. Du najska e. 46, teletom 2820 81197
Trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju v okolici Maribora zaradi preselitve takoj oddam z blagom ali brez. Dopise pod šifro »Ugodna trgovina« na podružnico »jutra« v Mariboru.	24039
Pisarniški lokal
v bližini sodišča takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 22648
Trgovino
z mešanim blagom, sa naj-prometn«jšem kraju oeljake okolice, radi odpotovanja takoj oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Potreben kapital 20.000 Dim. — Ponudibe na podružmioo Jutra v Celju pod šifro »Takojšen prevzem«.	24910
Krasno skladišče
veliko, z električno razsvetljavo tn silo, vodovodom ter
pisarno
v ©entru mesta, t	neposredni bližini glavne	pošte oddam. Naslov t	oglas, oddelka »Jutra«.	24754
Dva svetla lokala
oddam na Krakovskem nasipu št. 10. Ponudbe na E. Nmvimšek, Šelenburgova ulica 1.	25026
Pekarno
na naijiprometnejšem kraju v Mariboru odriam takoj ali 6 1. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pekarna«.
25119
Dijaka
spre-jimem v dobro oskrbo poleg večjega famta v bližini realke in L ter Ul. gimnazij«. Nemška konver-zaotja. Ponudb« pod šifro »Pridem dijak« na oglasni oddelek »Jutra«. 25132
Dijaka
nižjeSoflca, sprejmem za prihodnje šol. leto na stanovanj« in vso oskrt>o. Nadaorstvo pri učenju, klavir na razpolago. Tik pri IU. reol. gim. in I. humanistični gimnaziji. Naslov pov« ogl. odd. »Jutra«.
25075
Snažno stanovanje
z vsemi pritiklinami išče stranka 2 oseb za takoj ali avgust. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 22630
Stanovanje
3—4 sob, v mestu išče Štiričlanska družina za avgust Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno stanovanje«.	25134
Stanovanje
obstoječe iz sobe, touhimo« in pritiklin, išče ▼ Ljubljani ali neposredni bližini za takoj, aia najkasneje do konca j a H j a. zelo mirna stranka 2 eeb. Ponudbe na ogias oddelek »Jutra« pod gifmo »Mir«,	24996
Stanovanje
2 «/Pi 3 aM 4 sobno iščem v sredini mesta za juli ali avgust. Pisati na ogl. odd. »Jutra* pod »Zračno«. 25179
Stanovanje
2 manjSih sob in kuhinjo & avgust oddam največ tričlanski družini. Gena 500 Din. Poizve e« v ogl. odid. »Juhra«.	25304
Stanovanje
1—S Tna-nsairdtnih sob («"na opremljena) takoj oddam stranki dveh oseb. Cesta na Rožnik 19.	25190
Sobe
Sobo
pnepno-sto im čisto, • posebnim vhodom. y cemtru mesta išče mirna gospodična šivilja za 1. julij. — Ponudbe n« oglasni oddeliek »Jutra» pod značko »Oista in zračna«.	25058
Prazno sobo
s posefonim vhodom, Mtou kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25014
Opremljeno sobico
s 1. julijem, na Rimski cesti ali okolišu iSče priva-tmi uradnik. Ponudbe na ogl. odttelek »Jutra« pod šifro »Soliden«.	35173
1—2 oseM
iprejmem v separirano sobo za 100 Din mesečno. Slezak Rožna dolina, cesta 15/17.
35164
Opremljeno sobo
6 posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25137
Dva gospoda
sprejmem tefcotj na stanovanje na Krekovem trmi 4 39135
Veliko lepo sobo
•prazno ali opremljeno od-dtaim dvema oeelbama. Isto-taim sprejmem tudi
več oseb
na stanovanje in hrano. — Ceglar, Stametova ulica 17 (pn trnovski cerkvi) 25076
Lepo sobo
e posebnim vhodom, bffi-zm kolodvora oddam g 1. julijem polidmenra gospoda. — Naslov v oglasnem odrtellkti »Jutra«.	25146
Sobo
popolnoma novo opnemilie-no, parket, eflefafcrična loč. krasna lega, v sredini mesta, takoj odHlam enemu affi dvema gospodomafičmama-! na želijo z vso oekri>o. Naslov v ogl. odd. »Jutrac 25178
Sobo za takoj
s prostim vhod-om iSčem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Centrum m«°ta«.
85180
Sobo
i vhodom iz stopnišča oddam 1—2 boljšima gospodoma takoj. Naslov v oslas-nem odd. »Jutra« 25189
flovem me&tu
Ljubljanska cesta St. 42
in na
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
Sobico
v eenfcm oddam za 280 Din takoj. Naslov v ogl. odd. »J uitra«.	25182
Sobo
oddam z vso oskrbo blizu kavarne Evrope. Kje pove ogl. odd. »Jutrac. 25185
Sobo
takoj cddam. Beethovnova ulica 15, desne stop., vrata 17.	25195

Otok Koločep — Dubrovnik
penarijon Kalamota, na najlepšem kopališču dubrova-čfce rivijere. Penzijon s ko-peiljo 65—75 Din. Zahtevajte prospekte! Posestnik, akad. slikai Marci č. 25206
Zlata ženska ura
je bila najdena 15. t. m. pred žapno cerkvijo v Celju. Lastnica naj se zglasi pri Štrompfel Ivan, Spodnja Hudinja 34 pri Celju. 25198
D&pŽfl
Dijak ali pesnik
ki bi hotel sestaviti obširnejšo pesem, se naproša, da odda svoj naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod šifro »Pes«m«.	251411
Dr. M. A. Hannover
AnnsvaliistraSse 6/U. dvignite pismo v ogias. oddelku »Jutrac.	25153
Pozdrav!
Zakaj ne morem vsega oprostiti — pozabiti ? In zakaj je kljub temu moje hrepenenje za Teboj brezmejno?	25140
M. Z. M.
OdTvaS sem se t veseljem, prišel sem točno ob 7. uri pred Evropo. Čakal do četrt na 8 im Te ni bilo. Kaj j« Motiti? Pozdrav. 25183
BInkoštna nedelja, velesejem
Dana, zeleno oblečena, »večer večkrat opazovana z odrivom in opozorjena ee naproša odriva pod »Binkošti« na ogl. o<M. »Jutra«.	25132
Celje!
AJi še živite? Prosim za natančni naslov. Odgovor sledi. Sporočite ms, podružnico »Jutrac v Celju. 25197
Inženjer
samostojen, srednjih tet.. Slovan, želi pri več-krat-nem bivanju v Ljubljani znanja s simpatično, temperamentno damo v svrho izletov in prebitja družabnih večerov. Ponudbe pod: »Sporazum« na ogl. odrt. »Jutra«. 25193
Kmetijski strokovnjak
absolv išče v 6vrhc zenitve znansitva s starejšo gospodično ali vdovo s posestvom ali primernim kapitalom. Diskreci;a zajamčena. Resne ponuiibe 6 polnim naslovom pod značko »Srčna kultura« na podr. »Jutrac, Maribor. 25200
Nov pianino
vsled odhoda poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 25073
Pianino
dobro ohranjen ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25028
Klavirji!
Strokovmjaiško popravlja klavirje in harmonij«, kakor tudi čisto uglašuj« in izgo-tavlja tovarna klavirjev
Warbinek v Ljubljani, Greeiorcičeva 5, Rimska c. št. 2.	25029
Kovčeg
gramofon s ploščami naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	25194
Mlada srna
se je izgubila. Proti nagradi jo je oddati v tovarni Krisper, Zg. ŠiSka. 251161
Železnato vino
lekarnarja dr. G Piccolija v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.	161
Elektromotor
i-stosroerni tok. 300 V, 7.75 A 2.5 P.. S., 900 obratov, tvrdke Sieonons & Halafce, kompleten z zaganjačem in
stikalno ploščo
vdelano v železen okvir — 50 X 50 cm, ugodno prodam. Ogledati pri Andlovic-Strgulc, Komenskega ul. 34 25088
Vrtalni in čistilni stroj za les
iščem na posodo proti odškodnini. Ponudbe na ogl odiletek »Jutra« pod šifro »Vrtalni stroj«.	25063
Pletilni stroj
12/60-S0 kapi šeguiin. Vo-jasniška 2, Maribor. 25202
Uniforme vseh vrst
izdeluje Simon Klimanek, Šelenburgova ulica štev. 6.
21462
Pokrajinske
razglednice
po Vaši sliki ali negativu, v pristna fotografiji izgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Lojze Šmnc. Ljubljana VH. Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik!	242
Naznanjam
da izdelujem najmodernejše vijak« za motorne čolne, kakor tndi montažo, strokovna spopolnljenja, po na^ roč-ilu tndi dvotaktne stroje z enim ali dvema cilindroma, izdelovanje in i®hi-vanje batov, batnih cb;o-čev. brušenje cilindrov, prešanje zobnih koles in vsa v to stToko spadajoča dela iizvTšujem kar naiso-1'idmeše. — Gregorin Ivan. Kožarje (ob Tržaški cesti) št. 85, pošta Dcbrova.
25147
Otomane
divame, fotele, modroce in vse tapetniške izdelke vam nudi najsolidnejie in najceneje Ignacij Narobe, ta-petnik, Gosposvetska c. 16 (pri Levu), Ljubljana. 22435
IZVANREDNA PRILIKA l
Železna »lužinska patenl postelja zložljiva, s ta« pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Din 390.—. Razpošiljam po poštne- -nom povzetju.
(jrvOBEN
Lesena pateal poitelfa,
zložljiva. • tapeciranim madracom, zelo prak-tična. stane samo D 280.
Lcialka ta »uočanie
(Liegcstuhl) najnovije «r< sti, stane samo Din ISO«
Madraci pacient z vol« nom stanejo samo D 75i. h. BROZOVie. ZAGREB ILICA 82.
MLIN
naprodaj.
V najbolj prometnem kraju prodam mlin zaradi slabega zdravja. Za naslov se obrnite na oglasni oddelek »Jutra«.	8750
—mgmgmm■
pletilni okrogli stroj
izdelek tovarne Grosser, lOkratnai delitev, 19 palcev, kakor tudi več »UNION« prešivalnih strojev (In-terlock - tJberdeck - Doppel - Stepp-stichmaschinen), skoro novi kot priložnostni nakup
NA PRODAJ
Medprodaja pridržana. FRANZ THOMAS, prodaja pletflnili strojev in pritiklin, Gradec (Graz1), Schiesstattgasse 47.	8785
Neprijatelj -s tisoč oči!
Muha hitro opazi Tebi najljubšo jed — sede — pusti blato in bolezen in že odleti, predno se Ti posreči, da se je dotakneS. Samo Flit-ova para jo bo uničila.
Flit Je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj Flit-a z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
FLIT
usmri« tto|/o
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnik ar. Za Narodno tiskamo d. <L kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni de' je odgovoren Atoazaj Novak. Vsi v Ljubljani,