i jwraw* . 1 \ papirnata vesoljska plovila žiga Leskošek LADJA ZA ZVEZO Ladja za zvezo je plovilo, ki ga borbene enote uporabljajo v komunikacijske namene v medzvezd- nem prostoru. Pripomočki: škarje, selotejp, ravnilo, sponka za papir. 1. Prerišite ali fotokopirajte vesoljsko plovilo. Lahko ga sicer tudi izrežete iz revije TIM, glede na to, da je idealna velikost plovila za približno 20% večja od prikazane skice, pa vam priporočamo, da načrt v bližnji fotokopirnici povečate za 20%. 2. Plovilo lahko pobarvate po lastni presoji, lahko pa ga pobarvate tudi z uradnimi barvami. Napis Star Link se nahaja na rdeči podlagi, vse kockaste površine so obarvane v rdeče belih kvadratkih, prav tako so rdeče temne črte in ploskve v zadnjem delu plovila, ki se nahaja za repom. Vse temnejše ploskve na sprednjem delu plovila so obarvane v raznih niansah sive barve. 3. Plovilo izrežite po debelo očrtanem orisu (skica 1 je na strani 77). 4. Začnite s pregibanjem plovila. Dvojno črtkane linije preganete navznoter, tako da črtice niso več vidne. PreganitI morate točno po sredini. Pregibajte z ravnilom in topim delom škarij, ter pazite, da ne poškodujete papirja. Enojno črtkane linije preganete tako, da so vidne navzven, (skica 2). 5. Pregibate v skladu z vrstnim redom, ki je označen na skici 1 in v skladu z grafičnim prikazom vrstnega reda pregibov na skici 3 skica 3 \ 6. Na skici 1 je jasno vidna temno začrtana črta v obliki črke, ki se nahaja na repu. To črto je treba zarezati in v skladu s skico 4 napraviti plovilu rep. 7. Ko je plovilo zloženo, vzemite delček selotejpa in manjšo sponko za papir, ter oboje namestite tako, kot je prikazano na skici 5. TIM 2 M 89 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zoreč, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo polletje je 7500 din, posamezen izvod stane 1500 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost. Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. SUKA NA NASLOVNI STRANI Mali radijsko vodeni avtomobili so zelo primerni za dvoranska tekmovanja, s tem pa tudi niso odvisni od letnih časov in vremenskih pogojev. Elektromodeli tudi niso tako zelo zahtevni in dragi in so zelo primerni za učence višjih razredov os. šol ter srednješolce. Izkušnje in praktična znanja, kijih modelar dobi ob delu, pa so izjemno dobrodošle kot predznanje v tehniških srednjih šolah. KAZALO naš pogovor 41 RAZSTAVA TEHNIČNE USTVARJALNOSTI MLADIH 42 prva igrača MODELI VOZIL IZ PAPIRNATE EMBALAŽE 43 VOZLARSTVO 45 PSIČEK PRVIH KORAKOV 47 modelarstvo TRUP PO SISTEMU »MOKRO NA MOKRO« 50 VODORAVNA SONČNA URA 52 MALI TRAČNI GENERATOR NA ROČNI POGON 54 JADRALNO LETALO-MODEL »C« 59 KATAPULT ALI METALEC KOPIJ 61 MALI ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK 2 63 elektronika MERILNI INSTRUMENTI ZA MLADE ELEKTRONIKE-9 64 DRUGA PLAT MATEMATIKE 67 male železnice CESTE IN POTI 69 timova fantastika UČNA URA 73 na kratko SPREMEMBE FILMSKE TEHNIKE 75 VRTALNiKI KLIP-KLAP 78 timovi oglasi 79 nas pogovor v prvi številki smo se dogovoriii, da bo tale rubrika namenjena svetovanju in odgovorom na vaša vprašanja. Zato se kar naglo lotimo dela. Najprej moram povedati, da je veliko dopisov, ki so zelo »specialistični«, zato bo nanje odgovoril pisec rubrike, na katero se nanaša dopis. To bo seveda vzelo nekaj več časa, zato tisti, ki vam tokrat ne bo ustreženo, nikar ne vrzite puško v koruzo. Takih pisem je še posebej veliko s področja elektronike, to pa je v oporeki z mnenjem našega bralca Matije Vičarja iz Ljubljane, ki pravi takole: »V ladijskem maketarstvu sem še začetnik, čeprav imam revijo naročeno že od tretjega razreda. Zelo mi je bil všeč načrt egipčanske ladje avtorja Mateja Pavliča, zato bi si želel še več takih čartov. Tim se mi zdi zelo dobra revija, moti pa me, ker je v njej preveč elektronike, pa tudi rubrika zanke in uganke je odveč in ne sodi v tako resno revijo. Včasih ste dodajali v revijo tudi načrte v merilu 1:1, zakaj jih ni več?« Nalašč sem začel z Maticevim pismom, ker menim, da se bomo brez težav dogovorili za strpnejši dialog. Na kratko pa tole: veseli me, da je Matiji všeč rubrika »na kratko«, tudi letos bomo objavili nekaj zanimivih maket za ljubitelje maketarstva. Začuden pa bi bil naš dopisnik, če bi vedel, koliko naših bralcev benti, ker je v reviji vse premalo elektronike. Načrtov v merilu 1:1, žal ne tiskamo več, ker jih finančno ne zmoremo, zato pa bomo letos omogočili nakup oziroma direktno naročilo načrtov pri avtorjih, kar bo pri zanimivejših člankih posebej navedeno (glej »Psiček prvih korakov«). Tov. Velechovsky iz Ljubljane se je dotaknil zanimive teme; na kratko: predlaga, da bi spenjali revijo s sponkami z ušesci, tako, da bi jo lahko kompletirali po letnikih; nadalje pravi, da bi v zadnji številki objavljali celoletno tematsko kazalo, potem, da bi posebej natisnili ovitek revije na samolepilnem papirju, ki bi ga lahko naši naročniki nalepili na mapo s kompletnim letnikom. Predlaga tudi, da bi posamezne rubrike združili in jih kot samostojne brošurice natisnili za prosto prodajo. Zanimivo naključje hoče, da omenjene reči tudi nam že dalj časa roje po glavi, vendar znova in znova trčimo ob denarne zapreke. Se največ možnosti je, da bomo prihodnje leto izdali samostojno knjižico z elektronskimi načrti. Franci Pišek iz Gradišča v Slovenskih Goricah nas je pograjal, ker nismo objavili načrta za tekmovalni čoln. Pregovor pravi, da se zarečenega kruha največ poje, jaz pa dodajam, da še največ tedaj, če ga ponuja druga roka. Za prmej sem bil namreč dogovorjen z avtorjem za ta načrt, vendar se mu še do danes (medtem pa je minilo že skoraj leto dni), ni posrečilo. Vendar upajmo, da mu bo letos uspelo. Time, ki jih je naročil, mu bomo poslali po pošti. Bodi za tokrat dovolj. Vsem ostalim dopisnikom, ki niso prišli na vrsto, bomo odgovorili v prihodnji številki, nekaterim pa tudi osebno. Na svidenje prihodnjič in pišite nam spet! Urednik Aleksander Lilik RAZSTAVA TEHNIČNE USTVARJALNOSTI MLADIH Ob zaključku lanskega šolskega leta je bila v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4 v Ljub- Najmlajši modelar v minuli sezoni je bil IVliha Kristan, ki je s svojim modelom jadrnice pionirskega razreda nastopil tudi na mestnem in republiškem tekmovanju. Na sliki: ob prejemu nagrade za uspešno delo in lepo narejen izdelek. Ijani vsem ljubiteljem modelarstva na ogled odprta razstava tehnične ustvarjalnosti mladih osnovnošolcev in srednješolcev vseh ljubljanskih občin. Razstavljeni so bili izključno modeli, ki so bili narejeni v minulem šolskem letu in so plod ustvarjalnega dela mladih, vključenih v različne panoge modelarstva v MTC-ju. Tu je bilo moč videti jadralna letala A-1, tekmovalne modelarske rakete, modele avtomobilov za tekmovanje v ciij. največ pa je bilo izdelkov s področja brodarskega modelarstva, predvsem jadrnic pionirskega 'Bz'eda »P«. Najboljši in nekoliko bolj izkušeni oa so -azstavili radijsko vodene modele letal in motornih čo nov. Videli smo tudi nekaj nedokončanih večjih zahtevnejših modelov letal, njihovo ogrodje in not'anjost.kar je lep dokaz, koliko potrpljenja in vzt'ai-osti mora imeti modelar, da zgradi svoj moče. Ustvana no delo vsej tej mladeži že vrsto let omogoča MZOTK I Mestna zveza organizacij za tehnično kuit'j'01. zato naj bo tale kratek zapis tudi povabilo vsem. ki bi se želeli ukvarjati z eno od zvrsti modelarstva. naj se prijavijo na razpis, ki bo v začetku šolskega leta objavljen po šolah. Sekretar IVIZOTK, tov. Uroš Janko, je odprl razstavo ter pohvalil prizadevnost vseh tečajnikov in njihove uspehe na tekmovanjih. Raketno modelarstvo je pri nas po < sežkih ena najuspešnejših panog, vsako leto kvalitetnejši In : nih do-bctrujejo Na Kersnikovi 4 v tretjem nadstropju, kjer je bil razstavi prostor, so tečaji raketnega, letalskega in avtomodelarstva. Brodarsko modelarstvo pa ima svoje prostore na Rimski cesti 13, kjer so tudi prostori Društva modelarjev Ljubljane. Za letalsko modelarstvo je sicer več zanimanja kot za brodarstvo, vendar slednje po tekmovalnih dosežkih prav nič ne zaostaja. prva igrača Amand Papotnik MODELI VOZIL IZ PAPIRNE EMBALAŽE Ustvarjalnost ne pozna meja. S konstruiranjem lahko ustvarimo najrazličnejše izdelke, ki ponazarjajo predmete iz našega okolja. V tem sestavku prikazujem modele vozil iz odpadne embalaže. Kako koristno je zbiranje te embalaže (vzorci kažejo različne vrste) za ustvarjalno delo in igro, boste spoznali, ko se boste lotili izdelovanja, pri čemer naj vam bo ta prispevek v pomoč in vzpodbudo. izbira materiaia Za vse modele potrebujete različno kartonsko embalažo; valovito lepenko ali stiropor za kolesa, plastične ali lesene palčke za gredi, lepilo oho, (magnetin, donibond itd.) sijajni samolepilni papir za površinsko obdelavo, in različne obstoječe predmete za dokončno, finalno obdelavo (nalepke, krogci za luči, napisi, črke, številke itd.). Izbira orodja 1. Merilno in zarisno orodje (ravnilo, trikotnik, kri-vuljnik, svinčnik HB, kemično pisalo oziroma floma-ster). Letošnja ekipa MTC-ja naj bi na republiškem tekmovanju jadrnic v Kopru branila lanskoletni naslov prvaka v razredu PIONIR, vendar nam to ni uspelo, saj je tekmovanje prekinilo slabo vreme. 2. Obdelovalno orodje (škarje, lepenkarski nož oziroma skalpel, škarje luknjarlce, luknjač, šilo, kladivo). 3. Priročniki (kartonske podloge, šablone itd.) Nekaj napotkov za ustvarjalno delo 1. Proučite risbe ter se odločite za izvedbo (izbira modela). 2. Izberite material in orodje 3. Izbrano embalažo postavite v obliko modela, vendar še brez lepljenja. Pri tem razmislite, kaj' boste uporabili za podvozje (trši karton), na katerega boste pozneje zalepili npr. kabino in prostor za tovor. Razmislite tudi o nosilcih gredi (kartonske opore), gredeh in kolesih. 4. Zatem lahko pričnete z lepljenjem sestavnih delov; izrezovanjem odprtin (okna, vrata itd.) in dodajanjem obstoječih delov (za luči, tablice, napise). 5. Sledi površinska obdelava (sijajni-samolepilni papir) montaža gredi in koles ter preizkušanje-funkcloniranje. Kolesa lahko izrežete iz valovite lepenke ali iz stiropora, za kar potrebujete stironož; Lahko pa vzamete tudi obstoječa kolesa starega avtomobilčka (modela). Želim vam veliko ustvarjalnega zadovoljstva in prijetno igro z vašimi modeli. TOVORNJAK HLADILNK TOVORNJAK OSEBNI AVTO Maketa oklepnice »Virginia«, ki jo je izdelal avtor Vili Prinčič. Načrt je bil objavljen v lanski 8. številki. Franc Divjak VOZLARSTVO Na osnovni šoli Janko Kersniii, Brdo vLul(ovici, deluje v okviru KMT tudi vozlarski krožek, ki ga uspešno vodi tov. Estela Podgoršek. Najprej je bilo vanj vključenih le nekaj učencev, kasneje pa je delo pritegnilo še ostale. Učenci so se najprej seznanili s tehnikami obdelovanja vrvi ter se tudi sami naučili osnovnih vozlov. Svoje Izdelke - makrameje so člani razstavili na šolski razstavi, nekatere pa tudi prodali. Z denarjem so nakupili novih vrvi. Prvi izdelki so bile preproste viseče obešanke za rože, ki so prehajale na vedno zahtevnejše podobe živali, stenske obešanke najrazličnejših oblik in barvnih kombinacij. Člani vozlarskega krožka so se udeležili regijskega srečanja KMT v Škof jI Loki ter 12. republiškega srečanja KMT v Domžalah, kjer so v tek-movalno-razstavnl disciplini NOVE DEJAVNOSTI prikazali delo in izdelke vozlarstva - MAKRAMEJE. Ekipa je na obeh srečanjih dosegla I. mesto, sestavljale pa so jo učenke 8. razreda Saša Dragar, Andreja Kos In Ida Cerar. Republiško srečanje KMT Domžale - izdelovanje ma-krameja \ \ i Tekmovanje v izdelovanju makrameja na regijskem srečanju KlUlT v Škof ji Loki, maja 1988 ZGODOVINA MAKRAMEJA Vozlanje z drugim imenom Imenujemo makrame. Etimološki izvor besede makrame si lahko predstavljamo Iz dveh korenov: 1. Zdi se, da prihaja francoska oblika »macrame« prek italijanščine iz arabščine. Odtod pa Izvira turška Izposojenka »maqrame«, kar pomeni robec. Besedo Izvajamo iz korena »qrm«, kar pomeni oglodati, grizljati. 2. Druga možna Izpeljava posega nazaj do besede »mucharama«. Koren lahko dokažemo že v akad-ski besedi »hažamu« In v feničanski »haram«. V hebrejščinl se pojavi glagol »hrm«, kar pomeni petlja, čipke, mreža. Arabski koren «hrm« pomeni preluknjati, perforirati, odtod izpeljanka »tahrim«, moškega spola je perforiranje, Izdelovanje čipk, čipkarstvo - »tahrima«, ženskega spola, pomeni čipke, prekinjeno delo - »muharam« pa pomeni preluknjan, perforiran, delan s prekinitvami. Prav gotovo obstajajo vozli skoraj tako dolgo kot človeški rod. Domnevajo, da je človek že v kameni dobi (najstarejše sledi Izvirajo Iz okoli leta 50000 pred našim štetjem v Iraškem delu Kurdistana) odkril navadni vozel - naš najpreprostejši vozel - Iz katerega se je kasneje razvil mrežni vozel. Oba vozla so odkrili pri domačinih na otokih Tihega oceana. Tamkajšnji domačini MalezljcI so bili predvsem primitivni poljedelci, lovci In ribiči. Razlagamo si, da so zato Izdelovali toliko različnih vozla-nlh predmetov. Vozle, ki so samo za okras, najdemo v starem Egiptu. Eden takih vozlov je tkalski vozel. Pravili so mu tudi samoritski aH herakllsov vozel. Tkalski vozel najdemo kot simbol za združitev zgornjega In spodnjega Egipta, kot amulet In kot nakit. S tkalskim vozlom so zavezovali trakove na ogrinjalu Iz panterjeve kože, trakove za lase služabnic, ovratnike In naramnice na oblekah boginj. Vzporedno z umetnostjo tkanja se je razvijala tudi umetnost vozlanja, kar je povzročilo, da se je tkanje In vozlanje povezalo - In iz tega so sčasoma nastali okrasni vozli. Aslrcl so Imeli lasten jezik, razvili so svojo umetnost, med drugim tudi vozlanje kot umetno obrt. Kralji, vojaki, lovci In vsi dvorjani so Imeli na svojih tunikah goste vozlane rese, ki so se zaključevale v številnih čopih. Konji so bili okrašeni z dragocenimi pregrinjali, ki so imela bogato vozlane robove In goste križem prepletene vrste čopov. Quipu se je imenovala inkovska pisava Iz vozlov. »Oulpu« dobesedno pomeni vozel, ki je na decimalnem sistemu temelječa pisava iz vozlov. Z njo so statistično obdelali prav vse teme: prebivalstvo, vojaštvo, živali, zaloge, zgodovinske dogodke (npr. vojne) itd. V tej pisavi so uporabljali predvsem navadne in kapucinske vozle, ki so seveda sestavljeni iz navadnih vozlov In »osmic«. Ker so Imele tudi barve svoj pomen (zlata rdeča-vojak, črna-čas) In ker je bilo tudi od mesta, kjer je vozel, odvisno, kaj pomeni, je vse skupaj sestavljalo mnemotehnični pripomoček, ki je bil zelo natančen In pri katerem so bile možne zelo različne kombinacije. Leta 711 so muslimanski Arabci napadli kraljestvo zahodnih Gotov (Španijo) in leta 756 osnovali samostojno državo. Z BarberI mešana arabska plemena (Mavri) so odločilno vplivali na razvoj umetnih obrti, kamor je sodilo tudi vozlanje. Da se je Evropa poleg tega dogodka še seznanila z vozla-njem, je zasluga tudi križarskih vojsk In trgovskih pomorskih potovanj, ki niso v evropska pristanišča prinašala samo riž, koruzo, začimbe, tkanine in podobno, ampak tudi dragocene vozlane Izdelke. V Italiji je zaradi velikih pristanišč zacvetela trgovina vozlanih Izdelkov, ki se je Iz Italije razširila po vsej Evropi. Anton Pavlovčič PSIČEK PRVIH KORAKOV V rubriki Naš pogovor sem zasledil, da vas je vse več takih, ki zapuščate osnovnošolske klopi, ki pa hočete še vedno ostati naročniki revije. Z revijo smo načeli že 27. leto in to je že doba, v kateri je marsikateri naročnik že odrasel in si ustvaril svojo družino. In kaj je lepše kot svojo strokovnost uporabiti za izdelavo igrače lastnemu otroku. Prav zato sem tej naši novi igrači dal ime: PSIČEK PRVIH KORAKOV. Poleg tega, da je psiček na kolesih lahko v veliko zabavo otrokom, ki že hodijo, lahko otroku, ki se šele postavlja na lastne noge, služi za oporo pri hoji. Ko ga že drži »za ušesa«, je skoraj prisiljen spremljati premikanje psa, ki je na kolesih. Ko postane otrok utrujen, sede na psa in nekdo ga lahko vleče z vrvico, ki je spravljena v trupu. V trupu je tudi dovolj prostora za nekaj igrač. Sam sem tega psa izdelal svojemu vnuku, ki se bo z njegovo pomočjo postavljal na lastne noge. Načrt pa sem pripravil za vse vas, ki boste hoteli napraviti igračo za kogar koli ali pa morda samo zato, da se izurite v obdelavi lesa, da z lastnim delom obogatite svoje znanje. Navodila za gradnjo so enostavna. Potrebno si je le pozorno ogledati načrt in kosovnico, v kateri točno piše, koliko posameznih kosov potrebujemo. Za izdelavo psa zadostuje 1 m^ vezane plošče debeline 8mm. Vsem, ki v šolskih delavnicah ali pa morda doma že uporabljate klip-klap orodje, ne bo težko s povratno žago izžagati posameznih delov točno ob črti. Preden pričnete z lepljenjem , se prepričajte, če se vsi sklopi ujemajo med seboj. Ko pa boste pričeli dokončno sestavljati in lepiti, pri tem upoštevajte, da poteka sestavljanje po istem vrstnem redu kot so oštevilčeni posamezni deli. Na sestavni risbi v reviji lahko vidite položaj vsakega oštevilčenega dela, za jasnejšo predstavo pa si oglejte še slike. Kot sem že omenil, je potrebno vse dele lepo prerisati, razen morda odprtin za ročaj v stranicah glave in v obeh ušesih. Preden namreč pričnete z izdelavo teh delov, izmerite debelino ročaja metle, ki jo imate na razpolago. Debelini le-te prilagodite premere lukenj. Za kolesa naj velja le podatek v kosovnici. Lahko so večja ali manjša, morda od dotrajane igrače. Marsikdo pa bo sam izstružil vsa štiri kolesa iz primerno debelega lesa. Priporočam vam, da izdelate 40mm debela kolesa tako, da med seboj zlepite po pet kosov, izžaganih iz 8 mm debele vezane plošče. Ko bo belo lepilo Rivikol ali Mekol popolnoma suho, vse stične ploskve zgladite. Tako obdelate trup (brez pokrova) in glavo posebej. Potem glavo zalepite v trup in šele nato pritrdite hrbet psa oziroma pokrov trupa. Lepše ko boste vse zgladili, lažje boste barvali - in vaš izdelek bo tako lep že za oko ter boste nanj lahko upravičeno ponosni. Barvate lahko s katero koli barvo za les, od nitro lakov do lakov za avtomobile. V delu št. 6, to je v prednji steni psa, je narisana luknja, skozi katero potegnete približno 1,5 m dolgo vrvico za obešanje perila. Na notranji strani naredite vozel, na zunanji strani pa zanko, za katero boste lahko vlekli psa. V kolikor pa bo otrok sam uporabljal psa, to vrvico le potegne v trup in mu tako ne bo v napoto. Ker imamo v reviji vedno problem s prostorom, načrta vanjo nisem mogel spraviti drugače kot samo s celotnim posnetkom, zato pa lahko vsakomur, ki ga želi, pošljem načrt v merilu 1:1 po povzetju. Pišite mi na naslov: Anton Pavlovčič, Prekomorskih brigad 3, 66310 Izola. \ ' \ \ 1 /cM/ \ V) TIM m&ag merilo MATERIAL - VEZAN LES dmrn Nj^RT JE PRILOGA ŠT^ PSIČEK PRVIH KORAKOV KONSTRUKCUA IN RISBA ANTON PAVLOVČiČ 50 • TIM 2 88/89 KOSOVNICA Št. Ime Gradivo Št. kosov 1 Stranica psa vezan les 8 mm 2l(osa 2 Dno - trebuh psa vezan les 8 mm 1kos 3 Vmesna zadnja noga vezan les 8 mm 2kosa 4 Zadnja stena psa vezan les 8 mm Ikos 5 Vmesna prednja noga vezan les 8 mm 2kosa 6 Prednja stena psa vezan les 8 mm 1kos 7 Stranica glave vezan les 8 mm 2kosa 8 Zadnja stena glave vezan les 8 mm 1kos 9 Prednja stena glave vezan les 8 mm 1kos 10 Zgornji del gobčka vezan les 8 mm 1kos 11 Prednji del gobčka vezan les 8 mm Ikos 12 Zgornji del glave vezan les 8 mm Ikos 13 Ročaj 0 25 X 280 mm (ročaj od metle) Ikos 14 Uho vezan les 8 mm 2kosa 15 Oko vezan les 8 mm 2kosa 16 Zenica očesa vezan les 8 mm 2kosa 17 Nos vezan les 8 mm Ikos 18 Pokrov - hrbet psa vezan les 8 mm Ikos 19 Lovilec pokrova vezan les 8 mm Ikos 20 Stranica repa vezan les 8 mm 2kosa 21 Stena repa vezan les 8 mm 2kosa 22 Zgornji del repa vezan les 8 mm Ikos 23 Šarnir 30 mm 2kosa 24 Distančnik kolesa vezan les 8 mm 4kosi 25 Oskoles06 x 26Omm kovinska palica 2kosa 26 Kolo 0 110x40 mm les ali plastika 4kosi 27 Podložka za M-6 kovina 4kosi 28 Matica M-6 kovina 4kosi modelarstvo Vili Prinčič TRUP PO SISTEMU »MOKRO NA MOKREM« BREZ VIDNEGA SPOJA Na skoraj vseh področjih tehnike smo danes priče dvema nasprotujočima si težnjama, in sicer med uporabo tradicionalnih materialov (v našem primeru: vezana plošča, smre-kovina in balsa) in umetnih snovi. Sintetičnih snovi je danes na pretek, vendar so se v letalski industriji in posredno tudi v modelarstvu samo epoksi smole pokazale za primerne, seveda okrepljene s pravšnjimi ojači-tvenimi materiali. Prednost teh smol je v tem, da se zelo dobro oprimejo skoraj vsakega materiala (tudi kovin); odporne so na kemijske snovi in vremenske vplive; zaradi dobrih mehanskih lastnosti se ne širijo in ne krčijo ter sploh ne smrdijo. Da se smole strdijo, je potreben trdi-lec, ki pa ga moramo dodajati v povsem točnih količinah. Kot smo zgoraj že omenili, bi bila izdelava trupa iz same smole povsem nemogoča. Zato jo bomo rabili le v kombinaciji z raznimi vezivnimi oz. ojačitvenimi materiali. V poštev pridejo: steklena vlakna, ogljikova vlakna, tkanine iz steklenih vlaken ter zadnja novost, tj. kevlar tkanina. Nanašanje prve plasti - osnove Kalup, ki smo ga pravkar končali, dobro očistimo s trieiinom ali metilen kloridom, pregledamo, da nima okru- šenih robov ali drugih nepravilnosti, ter ga premažemo z ločilnim voskom (dvakrat). Po 5-10 minutah'dodamo še eno plast ločilnega laka. Na tako pripravljeno površino nane-semo osnovno plast umetne smole (Epoksi 721). Ta tanka plast bo postala zunanja površina bodočega trupa. Samo tako bo imel trup povsem gladko površino. Ker je ta smola precej gosta, ne polzi po stenah in se ne nabira na dnu kalupa. Počakamo 30-40 minut, da se osnovna plast posuši (mora pa biti še rahlo lepljiva), nakar na mestih, kjer bi se steklena tkanina težko prilegla (spoj kril, kabina, itd.) vse možne utore zapolnimo s steklenimi nitkami in smolo ali pa s posebnim premazom (Mikroba-loons). Ko je to opravaljeno, zamešamo novo količino smole (enako kot prej) in z njo premažemo že strjeno osnovo. Vzamemo kos steklene tkanine (160g/m2) in jo položimo v odtis, ki ga mora v celoti prekriti. Z rahlim pikanjem čopiča s trdimi ščetinami bomo tkanino popolnoma prepojili s smolo. Pomagamo si lahko tudi z majhnimi valji. Bolje je, če uporabljamo tkanino, ki je tkana diagonalno, ker se taka tkanina dosti laže prileže ukrivljenim površinam. Pri vsem tem pa moramo paziti, da ne nastanejo zračni mehurčki in daje vsa tkanina dobro . prepojena s smolo. Ko je prva plast na mestu, z enakim postopkom dodamo še drugo plast tkanine, nakar najbolj občutljiva mesta (nos, spoj kril, itd.) dodatno ojačimo s kosi tkanine ali ogljikovimi vlakni (ta mesta so v bistvu sestavljena iz treh plasti tkanine). Trup bi lahko napravili tudi iz ene same plasti debelejše tkanine (300g/m=!), vendar svetujemo dve iz tanjše tkanine (IBOg/m^). Ves postopek delamo seveda istočasno v obeh polovicah kalupa. Ko je vse to opravljeno, lahko obe polovici združimo. Najprej vzamemo tisto polovico kalupa, ki ima vgrajene vodilne cevke in matice za vijake. Z dobro nabrušenimi škarjami odstranimo vso tkanino, ki štrli iz kalupa in jo s tem uravnamo z robom kalupa. Vzamemo drugo polovico kalupa, tj. tisto z vtičnimi vodili. Tudi tu je tkanina še mokra od smole in jo bomo prav tako obrezali s škarjami, vendar ne uravnano z robom, ampak kaka 2cm višje. Na rob prvega kalupa položimo dve podložki (deb. 1 cm) in sicer eno pri nosu, drugo pa pri repu trupa. Drugo polovico kalupa obrnemo in jo poveznemo na prvo polovico. Vtična vodila tx)do pripomogla, da se bosta obe polovici natančno prilegli. Ker pa smo vstavili podložki, bo med polovicama ostala ozka reža. S tanko deščk» Iximo štrleči rob tkanine druge ookjvice kalupa potisnili v notra'-jos; i^lob tkanine se bo sedaj dctxa —cicre tkanine, ki je v C".' ^laoa. Ko smo to stor t-'oc r. krco Kalupa, odstranimo PLASTI TKANINE Z OJAČITVAMI ES 2 plasti 160g/m2 ali 1 plast 300 g/m^ deb. 0,5-0,8 mm mm ^ 2 plasti 300g/m2 4 plasti ali 3 plasti lOOg/m^ IBOg/m^ deb. 0,8-1 mm Na tej pa pustimo 2 cm roba. Utore in razne vogale zapolnimo s steklenimi nitkami in smolo ali s premazom Mikrobaloons. NAJPRIMERNEJŠE OBLIKE TRUPOV IZ UMETNIH SMOL Odsvetujemo, ker bi tak trup ne bil Najboljši so trupi jajčastih oblik dovolj trden podložke in kalup se bo sam od sebe lepo zaprl. Takoj privijemo še vijake. Ne preostane namreč drugega kot to, da v notranjost kalupa dobro potlačimo dvocentimetrski rob tkanine. Pomagali si bomo s čopiči in valji, nasajenimi ali privezanimi na dolge ročaje. V kalupu samem je precej odprtin (kabina, stičišče za krila, rep), tako da bomo s podaljšanimi čopiči precej lahko dosegli vsak kotiček v notranjosti. Če smo delali dovolj hitro in pravilno, bo vse opravilo pre: cej olajšano, saj se bo moker rob iz druge polovice kalupa hitro oprijel mokre površine prve polovice. Za boljšo vidljivost notranjost kalupa osvetlimo s pomočjo žepne svetilke; nikakor pa ne uporabljajmo 220 voltne električne svetilke, ker sprošča preveč toplote in bi se smola prehitro strjevala. Ko se bo po kakih 12 urah smola strdila, bosta obe polovici tako dobro sprijeti med seboj, da bo videti, kot da bi bil trup napravljen iz enega sa-nriega dela. Če smo pravilno delali in obe polovici predhodno dobro premazali z ločilnimi sredstvi, bomo po strditvi smole s pomočjo dleta ali izvijača kalup hitro in lahko odprli. Ves trud bo poplačan, ko bomo imeli pred sabo trup, ki bo precej lažji in neprimerno trdnejši od trupa, napravljenega iz balse. VALJI Valji služijo za tlačenje mokre tkanine in odpravljanje zračnih mehurčkov. Lahko jih iz plastike izdelamo sami. Po potrebi jim dodamo dolg ročaj. S tem ozkim valjem potlačimo rob tkanine v zaprtem kalupu. MML RAZNE VRSTE STEKLENIH TKANIN (DESNO) SI. 1. Enosmerno tkana tkanina. Večina niti teče vzdolžno, počez pa samo nitke, ki držijo tkanino skupaj. Ta tkanina je dobra za ojačitev kril. SI. 2. Tu vidimo gladko tkanino. Ni najbolj primerna, ker je z njo težko delati. SI. 3. Diagonalno tkana tkanina. Vsaka nit votka preskoči dve niti snutka in obratno. Ta vrsta je najbolj primerna, ker se dobro prileže ukrivljenim površinam. SI. 4. Tkanina, podobna platnu. Votek in snutek se prepletata drug za drugim. SI. 5. Zelo cenjena tkanina, ker se glavne niti ne prepletajo. SI. 6. Preprosta tkanina. Z njo dosežemo manjšo trdnost kot pri ostalih steklenih tkaninah. 52 • TIM 2 88/89 Bojan Rambaher VODORAVNA SONČNA URA Sončna ura je ena izmed najstarejših priprav za spremljanje in merjenje časa. Po našem načrtu si lahko sami napravite sončno uro, ki bo resnično kazala čas. S tem v zvezi lahko izvedete različne poskuse in preverjanja ter ugotovite, kakšen je pravi krajevni čas na vašem področju in za koliko se razlikuje od dogovorjenega časa, ki ga kažejo naše ure in se ravna po srednjeevropskem času. Ugotovili boste tudi vpliv letnega in zimskega časa (pomik kazalcev spomladi in jeseni za eno uro) na pravi sončni čas. Naša sončna ura je po videzu podobna ravnim sončnim uram, ki so jih uporabljali v šestnajstem stoletju in jih danes lahko vidite le še v muzejih. Na številčnici (del 1) so cele ure označene z dolgimi črtami, ki segajo od sredine do roba številčnice (rimske številke pa tako ali tako poznate), kratke črte na robu sončne ure pa delijo ure še na časovne intervale po deset minut. Desno na vrhu sončne ure sta narisana sonce in sončni bog Helij (sončni bog v starogrški mitologiji) kot simbol začetka dneva, zgoraj levo pa mesec in kralj David, ki oznanjata, da se je dan končal in da se bo začela noč. Včasih so namreč ljudje verjeli, da v temnih poljih na mesecu vidijo postavo kralja Davida. V spodnjem delu številčnice je latinski napis CARPE DIEM (uživaj v dnevu, izkoristi dan). Prvotni pomen tega napisa in nasveta je, da je treba dan preživeti v najrazličnejšem veseljačenju in zabavi, ki si jo človek le lahko izmisli. Temu naslovu bomo se- # veda dali drug smisel in pomen - izkoristiti dan za koristno delo, raziskovanje, učenje in raznovrstno praktično delo. Na kazalcu (oba dela 2) je na eni strani naslikana muza Urania (v starogrški mitologiji modrica zvezdoslovja), zaščitnica astronomije, brez katere se izračun in gradnja sončne ure ni smela začeti, na drugi strani pa Ptolomej iz Aleksandrije, astronom, matematik, fizik in geograf iz drugega stoletja našega štetja, kot so si ga predstavljali učenjaki iz šestnajstega stoletja. Številčnica (del 1) je zaradi zanimivosti in praktičnosti ter dobrega izgleda opremljena še z datumskimi krivuljami, s katerimi lahko določite rok vstopa sonca v posamezna znamenja astrološkega kroga. Grafični znaki in nazivi posameznih znamenj so zaradi preglednosti narisani še ob robu sončne ure. Znamenje, v katerem se nahaja sonce, določite s senco, ki jo meče mali kazalec, to je v našem primeru glavica bucike, zabodene v trikotno zarezo na poševni stranici kazalca. Kako sestavite sončno uro? Številčnico (del 1) nalepite na trdo lepenko ali debelejšo vezano ploščo. Lepenka škatel za čevlje po debelini ne zadostuje. Ker se tudi debelejša vezana plošča - še prej pa seveda manj odporna lepenka - zaradi sil pri sušenju papirja nekoliko zvije, nalepite na drugo stran enak papir, kot je ta, na katerega ste narisali številčnico. Tako se sile vsaj nekoliko izravnajo. Ploščo obtežite in pustite, da se lepilo dobro posuši. Številčnico nato izžagajte z modelarsko žagico in zgladite robove s smirkovim papirjem. Izžagajte in očistite tudi sredinsko zarezo. Pazite, da bodo robovi zareze natančno pravokotni, da ne boste pozneje imeli težav pri vstavljanju kazalca. Na številčnici vidite tudi tri majhne krogce, enega zgoraj, pod črko S (latinska oznaka za jug), druga dva pa spodaj desno in levo pod krivuljo za znak kozoroga. V te tri luknje boste vstavili tri vijake (vijake za matice in ne lesne vijake), s katerimi boste lahko sončno uro nastavili v natančen položaj. Vijaki naj imajo čim širšo glavo brez zareze in naj bodo čim lepši, da bodo sončni uri v okras. Če ne boste našli pravih vijakov, potem luknje raje izpustite in vodoravni položaj nastavite s podlaganjem podložnih ploščic. Sedaj izgotovite oba dela kazalca icel številka 2). Debelina materia a. iz katerega je izdelan kaza ec. mora ustrezati širini za- reze na številčnici sončne ure. Pri tem ne pozabite, da je l|!UBM8W I I I h f 8 ilf liLh III A O ÄÄ <03 ) Ca 10-30 kil SI. 1 • Transistor lahko smatramo kot tripol, sestavljen iz dveh nasprotno usmerjenih diod. Pri preizkušanju transistorjev z ohm-metrom dobimo karakteristične upornosti, iz katerih lahko ugotovimo lastnosti transistorja Shema testerja je na sliki 2. S preklopnikom Si v položaju a. merimo faktor tokovnega ojačanja v razponu od O do 10, v položaju b. je zgornja mejaSO, v položaju C. 100, v položaju d. pa merimo tok nasičenja koletorja (icEo) pri baznem toku, ki je enak nič. S preklopnikom S2 izbiramo med NPN in PNP tipom merjenega transi-storja, s preklopnikom S3 pa preklapljamo soupora (shunta) indikator-skega instrumenta. V položaju a. merimo faktor tokovnega ojačanja (ß), v položaju b. pa merimo tok nasičenja kolektorja (Iceo) in kontroliramo delovanje diod. Vrednosti uporov so odvisne od napetosti napajanja (3 V) in karakteristik indikatorskega instrumenta, ki mora imeti občutljivost 100 mA in notranjo uporost 1200Q. Te instrumente z oznako IDRO 301 izdeluje splitska »Dalmacija«, tovarna karbida in ferolegur, ter jih je mogoče dobiti v naših trgovinah. Uporaben je seveda tudi vsak drug indikator, le karakteristike mora imeti enake, sicer bi bilo treba preračunati nove vrednosti uporov, kar pa je precej sitno in zamudno delo. Upori R^, Rs in R3 naj bodo čimtočnejši, po možnosti 1 %, saj je od njih največ odvisna točnost merjenja. Naloga upora R4 je, da v primeru kratkega stika med emitorjem in kolektorjem testiranega transistorja omeji tok skozi vejo in zaščiti indikator. Njegova vrednost za delovanje instrumenta ni tako zelo pomembna in se lahko giblje med 180 in 200Q. Upor R5 omejuje tok skozi merilno vejo v primeru, ko testirana dioda prevaja, oziroma ko je prebita, ter sta katoda in anoda v kratkem stiku. Shunt Rg določa tok polnega odklona indikatorskega instrumenta, ki znaša lOmA. Tolikšen je namreč tudi največji kolektorski tok transistorjev. Shunt R7 ima enako vlogo, vendar le pri kontroli delovanja diod, ker je največji tok v veji 2.5 mA. Gradnja instrumenta ■ Instrumenta za spremembo ne bomo sestavljali na ploščici tiskanega vezja, saj je precej enostavneje upore in žične povezave prispajkati kar na podnožje, puše ter kontakte stikal in preklopnika. Zaradi različnih oblik in velikosti sestavnih delov tudi ni podan natančen načrt ohišja, saj ga bo moral vsak narediti po svoje. Na sliki 3 je prikazan izgled ohišja, leto pa je lahko iz plastike, lesa, vitro-plasta ali aluminijaste pločevine. Vse oznake so izpisane z letrasetom, ki ga pred montažo elementov zaščitimo še s brezban/nim {Plastik)spre-jem. Sestavljenega instrumenta ni potrebno urejati, saj se dobljene vrednosti odčitajo in samo še pomnožijo s faktorjem, odvisnim od položaja preklopnika Si. Kdor želi lahko z mili-ampermetrom prekontrolira toka polnega odklona indikatorja, ki sta 10 mA (S3 v položaju a.) in 2.4 mA (S3 v položaju b.) Uporaba instrumenta - določanje razporeda nožic transistorja Transistor na različne načine postavljamo v podnožje tako dolgo, da dobimo odklon na indikatorju. Zapom- nimo si položaj nožic transistorja, ki sovpada z oznakami ob podnožju. - določanje tipa transistorja Tip transistorja odčitamo iz položaja preklopnika S2, ko dobimo pri testiranju transistorja odklon na indikatorju. - kontrola delovanja transistorja Če se pri položaju c. in d. preklopnika Si kazalec zelo hitro odkloni v desno, je testirani transistor gotovo prebit. To lahko še dodatno prekontroliramo s stikalom S2, ki ga preklopimo v položaj NPN, nato pa zopet nazaj v PNP. Če dobimo v obeh primerih enak odklon, je transistor prebit. Če pa v obeh primerih sploh ni nobenega odklona, je transistor prekinjen. Točno mesto prekinitve lahko ugotovimo z ločeno kontrolo obeh diod med nožicama transistorja (slikal). SI. 2 • Shema preizkuševalnika transistorjev in diod SI. 3 • Sliematški prikaz razporeda elementov in oznak na čelni plošči preizkuševalnika. - merjenje enosmernega tokovnega ojačanja ß Transistor pravilno vstavimo v podnožje ali pa ga priključimo s pomočjo treh testnih tipal. Stikali Sa in S3 postavimo v odgovarjajoč položaj (NPN ali PNP pri S2 in a. pri S3), nato pa s preklopnikom Si izberemo enega od položajev (c., b. ali a.)- Izmerjeno vrednost ojačanja odčitamo s skale instrumenta in pomnožimo s faktorjem 100, 50 ali 10 - odvisno od položaja preklopnika. - merjenje toka nasičenja Iceo Transistor vstavimo v podnožje, stikali Si in S3 preklopimo v položaj Iceo, stikalo S2 v položaj, ki odgovarja tipu transistorja, nato pa s skale odčitamo dobljeno vrednost (največji odklon kazalca odgovarja toku 2,5 mA). Pri silicijevih transistorjih se ne sme kazalec čisto nič premakniti, pri ger- ' manijevih pa je ta odklon v sorazmerju z močjo transistorja. - uparjanje transistorjev Za par prideta v poštev tista dva transistorja, ki imata po merjenju ß in Iceo kar najbolj enake karakteristike - kontrola delovanja diod Diodo prek dveh testnih tipal na približno 40 cm dolgih žicah priključimo v puši E in D, S3 mora biti v položaju b., položaj Si pa ni važen. Preklopnik S2 damo najprej v položaj PNP, nato pa nazaj v položaj NPN. V enem od teh položajev se mora kazalec odkloniti do konca skale, v drugem pa se ne sme premakniti. To je znak, daje dioda dobra. Če se v obeh položajih S2 kazalec odkloni do konca, je dioda prebita, če pa obakrat ni odklona, je dioda prekinjena. - določanje polaritete diode Polariteto (razpored nožic) določimo tako, da S2 najprej postavimo v položaj PNP, prej prekontrolirano diodo pa priključimo tako, da dobimo cel odklon kazalca. Tedaj je dioda na instrument priključena tako, kot jo prikazuje simbol na čelni plošči - anoda A je na puši E, katoda K pa na puši D. Uporaba preizkuševalca polprevodnikov torej sploh ni zahtevna-terja le nekaj prakse. Poizkusite najprej s transistorji, za katere veste, da so dobri, poznate pa tudi njihove osnovne karakteristike. Material: Ri - 24 kQ I - indikator IDRO 301 (IOOnA/1200 Q) R2-120kQ B - baterija 3V (ali 2x1,5 V) R3 - 240 kQ Si - štiripolni preklopnik (z gumbom) R4 - 180 Q S2 - dvojni preklopnik Rs - 1 Q S3 - enojni preklopnik Rg- 12 Q podnožje za transistor ali 3-polnamikrofonska vtičnica R7 - 50 Q 4 puše (raznobarvne) 3 bananski vtiči 3 testna tipala 1,5 m mehke bakrene izolirane žice Matej Pavlič DRUGA PLAT MATEMATIKE 2 Orientalska matematika Iz prvih bolje organiziranih neolitskih skupnosti so se v petem, četrtem in tretjem stoletju pr.n.š. ob bregovih velikih rek v Afriki in Aziji razvile novejše in naprednejše oblike družbe. Zemlja ob Nilu, Tigrisu, Ev-fratu, Indu in Jangcekiangu je napram nerodovitnim puščavskim in goratim pokrajinam predstavljala pravi raj. Treba je bilo le ukrotiti vode, ki so poplavljale, in izsušiti močvirja. Skozi stoletja so te probleme rešili z gradnjo nasipov in jezov, kanalov in rezervoarjev. Do te stopnje razvito kmetijstvo je prebivalstvu dvignilo 'življenjski nivo, ustvarilo pa je tudi mestno aristokracijo, ki so jo vodili močni poglavarji. Pojavilo se je mnogo specializiranih poklicev, ki so jih opravljali obrtniki, vojaki, uradniki jn duhovniki. Administracija javnih del je bila v rokah uradnikov, ki so se spoznali na letne čase, gibanje nebesnih teles, delitev zemlje, shranjevanje hrane in pobiranje davkov, pri čemer so si seveda pridobili precejš- nje strokovno znanje. Znali so računati in meriti. Orientalska matematika je torej nastala kot praktična znanost, ki je omogočala računanje koledarja, upravljanje žetve, organizacijo javnih del in pobiranje davkov. Šele kasneje, ko so jo začeli proučevati in razvijati tudi v šolah za pisarje, se je aritmetika počasi razvila v algebro. Zaradi precejšnjih geografskih razdalj med Kitajci in Egipčani, ter zaradi tradicionalizma so med različnimi kulturami Orienta obstajale občutne razlike. Vedno je bilo lahko razločevati med umetnostjo in pisavo Egipčanov, Me-zopotamcev, Kitajcev in Indijcev. Tako lahko govorimo o egipčanski, mezopotamski, kitajski in indijski »matematiki«, vsaki z njenim značilnim pristopom in simboliko. Težko je določiti čas novih odkritij na Vzhodu. Veliki zakladi tehničnih in znanstvenih dosežkov so bili morda uničeni, ko so se menjale dinastije, med vojnami in poplavami. Druga težava pri ugotavljanju starosti orientalske znanosti pa je v materialu, ki so ga uporabljali za zapisovanje. Medtem ko so Mezopotamci žgali tablice iz gline, ki so dejansko neuničljive, so Egipčani uporabljali papirus, Kitajci in Indijci pa še manj odpornejši material - lubje ali bambus. Večina našega znanja o egipčanski matematiki izvira iz dveh matematičnih papirusov: iz Rhindovega (A. Henry Rhind, angleški egiptoslovec, je sredi 19. stoletja odkril ta rokopis, ki so ga dokončno dešifrirali in objavili šele leta 1927, shranjen pa je v British Museumu), ki vsebuje 85 problemov, in iz t.i. Moskovskega, ki je najbrž dve stoletji starejši in vsebuje 25 problemov. Ti problemi so bili že zelo stari, ko so rokopise sestavljali, tako obstajajo manjši papirusu precej novejšega datuma, celo rimskih časov, ki ne kažejo nobene razlike v pristopu. V njih temelji matematika na decimalnem (desetiškem) številskem sistemu, s posebnimi znaki za vsako višjo decimalno enoto. Ta sistem nam je domač zaradi rimskega, ki se ravna po istem načelu: MCMLXXXVIII = 1988. Najznačilnejše za egipčansko matematiko je bilo računanje z ulomki. Vse ulomke so zreducirali na vsote ulom-kov s števcem 1 ('/2, Vs, Vt...). Edina izjema je bila: % = 1 - Vs, za kar je obstajal poseben znak. Rhindov papirus ima tudi tabelo, ki vsebuje razcepe na egipčanske ulomke za vsa liha števila od b do 331, npr.: %7 = Vse +1/679 -I- '/776. Tanačin računanja je bil zamuden in neroden, zato pa je bila egipčanska geometrija toliko naprednejša in kaže na tesno pove- zavo z astronomijo. O tem nam najbolje govori Keopsova piramida v dolini Nila. Pri razisl^ovanju so znanstvenil