H. flcvfffio. Današnja Številka stane Din 1*50. V Ufl&Utnu v petek 22. februarja mk im ura isbaja vsai* dan po;oUco izris-a*i seMii in nrasadke. dO 30 patit vrt'. 3 2 J, do i JO *«♦ i 1 D M p. večji lasera* petit vrata 4 D; notice, poslano, tsjave, rsklarne, preklici besedi 1 D; Popust po dogovoru. — in&eratni davek nosebe,. Vprašanjem gleda inseratov nal se pritoci znamka za odgovor. navaviiSstvo „91*?. Haroda* ta „NarMm tiz%ar*«" 'laafl^ra miza st 6, pritlično, — Telet aa St. 304. Orednistre „Slev. Mare«?«'' Kaafleva aCo« a S, L a Talatoa ite*. 94. noaias se?efervi£ naročnina vedra SCBT ro ribara zi. S» ~>mena naročila Sr-i rvon'jhre denara ta *c morejo otln.i. Po reškem soorazumu. ■ '{Beseda o hrvatski politiki,) »Jaz *em te 4a*f, po vsem, kar S€ fč dogodilo, prepričan, da pride đo sporazuma. Kajti brez sporazuma Hrvatov in Srbov naša država triko da do obstojala, ie manj pa napredovala. Naj se zavori kakorkoli, naj $e zdi \*se še tako mirno tn spokojno: v resnici živimo v nevarni dr Šav ni krizi.« »Italija Je izrabila našo notranje slabost.* »Italija zasleduje na Jadranskem morja in na Balkana svojo pol tiko, ki ni politika zvezne in prijateljske drŽave, ker smo Ji na pota in ker smo Hrvati največja zapreka njen. k eiljev.« »Tudi za rapaUsko pogodbo ne smemo GbioŽewfi poednih oseb. marveč naše notranje stanje, našo slabost in našo neslogo.* »Italijanska Reka to je šapa leva sv. Marka na grudin našega naroda m naše države.* »Moč. napredek in spas naše države ne zavisi od dogovorov, nafmanj pa od nesrečnega dogovora 2 Italijo, marveč od tega, ali bo temu dogovoru sledila izvrememha notranje p^t-tike v smtclu sporazuma Sr^ov Hrvatov in Slovencev, toda ne sporazum* za strmoelavljenje te alt one vlade, za eno ali drugo ustavo, marveč narodni smyrarum.* Dr. Mate Dr in k ovič v narodni skupščini 19. februarja 1924. S tem! markantnimi stavk? je podčrtal hrvatski oatrijot dr. Drinkovič svoj senzacijonalni govor v narodni skupščini o priliki plenarne razprave rimskega dogovora. Besede so bile izrečene tako odkritosrčno, patrijotično m naravnost čustveno, da lahko tudi mi Slovenci reagiramo nanje, kakor moremo mi. kot tretji činiteli poleg dveh razdvojenih bratov presojati našo notranjo m zunanjo situacijo, predvsem pa nadal:no usodo naše države. Tezlco je zapisati resnico, da moramo Slovenci kot tretji opazovalci srb-sko-hrvatskega spora in sedanje situacije v državi Imenovati plemenito zamišljeni govor dr. Priliko vica najfaujSo obsodbo hrvatske politike !n ravnanja Hrvatov napram nov? držav?. Ne pomaga nič! Objektivni zgodovinar bo priznal, da so Hrvat! sami s svojim političnim neznanjem ter s svoio nesrečno politično psihozo največ pripomogli do tega. da je v naši državi nastala uso-depolna nesloga in slabost, ki Je končno s prirodno nujnostjo privedla do kapitulacije v jadranskem vprašanju In do oškodovanja vitalnih, neposredno hrvatskih in slovenskih interesov na naši zapadni granici. Kdor je pošten, ne more odrešiti Hrvatov vsake krivde. Nai "jMg^^^aBaaaagggBBgggMaaBgg sc obrača kakorkoli: Itrvatafta poffttka povojnega časa se nI ozirala na trezne, stvarne m pozitivne upravno, gospodarske afi nacijona'ne momente, ampak le bila posled'ca podedovanega antagonizma proti Srbom ter popolne politične In javne onemoglosti hrvatske Inteligence, tako da se je iavnega vpHva na Hrvatskem polastil nesrečni tribun Radič* Ta je hrvatsko politiko naslonil na absolutno osebno demagogro in ambicijo ter na neprebavljene socijalne in humanitarne težnje nekih zapadnih malkon-tentnih ter ozko omejenih pokretov. Odtod nesmiselni programi hrvatske, seljaške, republikanske, mirotvorce In pacifistične ledersclle. odhod «ef!aškl boljševizem v )et*n 1919 in odtod abstlnenčna politika napram Beogradu, odtod vse mogoče Intrige v zunanjosti proti naši državni cjitnos^alnosti, proti nacljona'nemu ujedinjenju. Se danes se hrvatska inteHgenca ne sranruie vrten*tK da sfed» R?>d*ću »z pTH-ke odpornosti proti Be~gr*du, rz g^le iavne nedelavnosti in potlfične brercH-nosfl. To prrzr«an;e je na^večia sramota, ki je doletela hrvatsko zemlio in t'^to bohotno književno bogastvo hrvatskih duševnih tvorcev tekom 19. stoletja. To stoletje In ta zgodovina hrvatska v resnici ni zaslnfila, dr se v zgndov»"s^rm rreno*ku astanovUve mogo^© drrsve Slovencev, flrvatov In Srbov oddaja vsa ?n'cf(a4fva hrva^sVega poOtfčnjeaja ž?vl?enja abuorm^^eimi č'ovekn. di se vpričo aksiom a t *č rs Bul^n^i higoVn-venske države tako iz zunanjih sV:;pn*h interesov kakor iz visokih notrf»n^h. složn*"h ter gospr.-darsk^dn^evr'h c;liev hta-vzvrrlrm sramotna trsk« kT.iubova?-nost In prot'držarnos*. kf»kr?n^ fe hr-*z dvoma bila hrvatska abstinenca v zadnjih o*tfh tetlh. Z ogorčenjem vpra?n*emn rTrvar« r Zagrebu, kai so storili v teh petih letih svobodnega in u-rdH*enega ž^vlienia- ^a se dr?r?va konsolidira, da se z'Tnsr»> politika naše drfave usmeri prori Ttal^i (Pad^ fe v ?inenn vseh Hrvatov e^lo opetovano pofiulal T*aliJi nriist-li^tvo in odstop od n?^?h svetih prsvie na jadransko obal!)? Kai so storili ti rodo-l;ubi, da te p^emotte notran;a nasprot-ska, da se v Beogradu do<*?e narodni sooraz^m Hrvatov in Srhov? ronjenja Irska Intransigentnost far absolutna parlamentarna pobuna Hi'vato* patrijotično čustvo do na?e države ter pristanek na državno ujedinjenje Hrvatov, Srbov ?« Slovencev? Pob*t'?no zTvTienje Hrvatov zaHn:a leta ie ena sama bolestna zabloda in oovoina p^iTi^rs b^ez dol^rn^h smo- trov na kvar vitalnih interesov iokainih hrvatskih krajev samih! Dr. Drin kovice v govor je krasen program, tod? program hrvatska potnike, da aa vendar enkrat or&enrtra pozitivno, za narodno m državno edlnstvo, za mirno izgradnjo knltttmlfa tn gospodarskih, nalog ctvtnzlranega naroda. Kaj bodo Hrvati govorili o tlačeni In o potrebi sporazuma, ča se postavljajo na Irsko In trans igentno stališče, ki ne more pomeniti volje do skupne in boljSc države, marveč neizpodbitne težnje do raziedinjenja, do razcepitve, do razkroja tega, kar ie presrečno naključje svetovne zgodovine ustvarilo vsem trem bratom po tisočletnem robovanju In suženjstvu?! V Beogradu so bfl! vs?kd!?r 5?rcko-gruđ:. Srb??a le znala preTN^t* krt, £>-tvovsf pokolenla. da astvarf kleal svobodnega naroda In samostane driave. 7 nfeno pomoč!o smo $1 nstvarlTI njed1-nteno .T::gosfavf?o m fugos'ovensko vo|-sko na hrvatsko - slovenskih granlcah proti Italiji Sedaj je pa čas, da se Hrvat! spametujejo m da izpremena svoj zoprni in protibratskl dt:h. Uso<2a reSkega mes a m PrlmoHa aplok nai }e mamento, da le treba preko nfklllatTČne preteklost začeti novo lMtetija! Tega ilvljenja pa ne bo, ako Hrvati ne uvidijo, da morajo izpremeniti svoj dosedanji amorfni politični pravec da mora zdrava hrvatska Inteligenca vzeti politične vajeti rz rok boSestnesra Rad\3a ter iz temeija revidirati svoje di-žavne ki ■pravne programe. Potem bo spoznala, da ?e za pristaša jugoslovenske ideje, za kakršnega se je tako toplo izdal z. dr. Drhikovlć, gotovo v Imenu vsega zdravega Hrvatstva, že dosedanja parlamentarna abstinenca nafgrsa bratska poteza, ki so jo mogli izbrati In ki v ncber.em slučaju ne more pomeniti vojfe do edinstva in sporazuma, marveč breze!vornncga separatizma na večno Škodo Hrvatov, petem SJovencev in končno tudi Srbov. ¥ razmišljanje/ n. Z gjcdinjenfem smo mor?!?! k«?<:or fe r&zumljivo, prevzeti tudi težk je ki so ž niim v zvezi. Te te?koče pa niso tako ogromne, kakor s; inaJoduŠnfkoni zdi. Pezoftati, ki so bili doserenl v pe- 1 ževsli ,tuji uradniki, policiia in d tffi lotih to dovolj jasno đokaznjeio. Vsi vojske, sestavljene iz bataljone smo složni v tem. da so bile zagrešene nanake nt vseh straneh, da ni bilo v državni politiki mnogo načrtov, n'ti mnogo srrnsejnost*. da ie đlžavna Uprava kaot:?na itd Toda kfftre vsemu temu je napredek očividen. Makedonija? Res je, na Jugu so na dnr-rnem redu najraz-r*čne*ai dog^dl^i: ta plenijo ki*akf lc-leznfSke vlake in narodni poslanci iz vlad'ne »tranke oMo*u:eV> poflefjske oblasti, da organizirajo nbn*«. No. treba se ^e spomnib*. da ;e bila ta Maice-doni.^a še le pred 12 leti Č^do tudi v onem čudesu. ki se je imenovale Turčija: carstvo anarhije, kjer so ae medsebojno pobHale vere ?n rase. k:er je bilo v posamnfh krafih tolovajstvo skoraj legitimna stroka gospodarstva In čet-ništvo edini izraz borbenega patrijotiz-rra Ali je potem se čudno, da se tudi danes se tamkaj gode stvari, ki spo-nima:o na ameriški divji zapad in na nekdanje italijanske Abrtica kt KaJab-rijo? Ali vzemrte Bosne. V vsi dolgi tvo-R zgodovini je bila ta zeml;a brez Krvavih orgij menda samo pod avstrijsko okupacijo. Od leta 1S78. do 1014. z edino izjemo leta 1?*2. ni bilo ne pobune, ne ustaje v tej pokrajini in Besna j« bi- •) Glej beogradski »Pofcrat« it. a. la mirna m spokojna: kmetje ao tis danili be^om in uveden je bil red, kakršnega so v ?umadifi 1(» let preje lelcB tu^ki veleposestniki. Ali red so vzdr- tva kora !OV vs?h avstrijskih in madžarskih polkov. Te razmere so bile hvala bogu 1. 101*. odpravi :ene in sicer skoro brez vsakih po-tre«!:a:cY. Tn ako ima danes Bosna tudi svojo nadloge, niso te nič večje od onih, s katerimi se bore druge naie pokra me. Vojvodina je "mls za srhafre stvar tak^reVoč izgubljena. Ne samo, da so tj s tujo kolmiiacb'o pešale nacijonalie sile. rr*rveč je ta naša p^krajma iela podlegat: ti?'*! vpl?vu mRdrarske asimilacije. Onkrai Dunava ni bilo mesta, ki bi še imelo srbski značaj. In nekdanVe srbske Atene so pad!e na stopn;o neznatne madžarske v2si. T ocena od Srbije po državni meji je Vojvodina prišla ce!o v nevarnost, ria st loči od n»e tudi duševno. V zadnjih pet!k letih so se razmere izredno povoljno spremenile: dane« ie Vojvodina pokraiina najbjif-ja prestolnici In njene materialne in moralne zveze z Beogradom nisn skoraj nič sJshše od onih. ki dr?e Beograd v zajednici s predkumanovsko Srbijo. Severna Srbfia. kakor jo nekateri Imenujejo že danes, sedai Še to ni, vendar pa to nesporno postane v bodočnosti. Slavonca, hrvatska In srbska, j« pričakovala usodo Vojvodine. Tudi ona je bila od Drave do Save presekan« od enne kolonistov, pritisr»:er»j» ob steno po ——PaW^— JI — WW 1 I JU ■ I II1IH WWMMLiiH HM latifimdljah tujih vei: r xi korta^an.a po tuji ind - Danes je to prodiranje ustavljeno in kolonisti, Vi 50 bili do včera; p'-Oirir^t r-.;^ se sedaj obračalo k Hrvatst> • V obče Hrvati »o mora?no žare-, osvojili kat -Ško Slavonijo, kakor kudi l- -sv Dalmaciji, Bo^ni In MedHmurju r~'? po ujedinjenju. Zato je absolutno dJčeva trditev, da je danes hrvatsl našega naroda, vze<: v ce!o4 nego je kdaj koli b'I v r O Slovencih b; 1-cel-, r - • ; govoriti: Pod Avstrijo ska in itaTijanska razmejitvena ' -misija imata vsak dan seje. ki pa ni o *e službene, dokler s* ne izmeni jo ra i-ffkacije rimske pogodbe. Zr^ prevze je Baroša In Delte ter Jugoslavi ; pr:zna-afh vasi je vse pripravljeno. Po evakuaciji pride na lice me^a metana I du -siji. ki izvede razmejitev, kar utegne traja M dalje čs«a. Med .xlan: obeh L -misij v!ada doslej popolna harmon ^e ta teden bo najbrže prva n!e^?.r:^n seja in sicer v aoteJu »Onarnero« v Opatiji. ANOT CftTO - RTTWO TrtffTANJE, Is Leedeea javljajo r1^- 20, I r« . rf« fanela prc^"r : Mi i1 I r t?{for«'vi dr-lega t RaVorsVr d s! i že ra*fl<"vr--o program-* tnfllcčkrurvtV - afereaoe, ki )vr* vrerrM ra« Bp*>n»« pvebieaafl med abevis di In »■■na. da I ; Sven Elvested: 3)ama v borbi z dvema. Poročnik je nervozno z roko segel preko čela. »Bojim se samega sebe, je tiho dejal. »Morda je to bila samoprevara. Ali ste videli obraz, Krag?c »Seveda sem ga videl.t »Bi! je to čudovito lep obraz, kaj-ne?« Krag se je zasmejal. »Lep se vam zdi?« ja vpralal. »Velike rujave oči, dolge zavita trepalnice, kaj ne?« »Bo že tako,« je odvrnil Krag. »Bogati črni lasj*, fino oblikovaa a—.«aj«a nos...« Krag ga je prekinil. »Seveda je fe zadosti tega.t je dejal, »vi torej poznate tega človeka?! Povejte mi vendar, kdo je to bil?« »A'i se It spoiTiinjate,€ je vpraSa! poročnik, »da sem vam rekel, ko sva Čepela še na skednju: Strašna misel je to, da sva tako blizu morilca 10-spe Sonje. Ko sem nato stopil k vam ob oknu. »em bil prepričan, da zagledam moža a modrosvHcno ovratnico. Pa ne smete misliti, da sem zblaznel, dragi Krag, toda ali veste, koga a#ni tam zagledal?« »Nadeiam se, da lo končno vendarle izvem.« »Ni bil to mož s ovratnico«« j« nadaljeval p** 43 J ročnik, »tudi ni bil oni drugi zločinec, marveč umorjena — gospa Sonja.« »Umorjena gospa Sonja?« Je vpraša! Krag. »Bila je to umorjena gospa Sonja,« je odgovoril poročnik, »ki sem jo zagledal m ona je tudi tista, ki je begala po cesti« Asbjflrn Krag je vzel prijatelja pod narduho in napravil par korakov ž njim. Župan je še vedno ooazoval oblake in pokrajino, ki sta ga očlvidno živo zanimala. »Gospa Sonja v mo*Vi obleki,« j# dejal Krag, •to se ml zdi dokaj Čudno « »Vsak tr eno tek lahko prlsežem, da je bila to ona.« »Potem takem lorej ona nI mrtva.« Poročnik je nekoliko razmišljal na nato zmaja! s glavo: »Ne, ne,« j« napol zase mrmral »Tato podobna si na moreta biti dva Človeka.« »Pa dobro, vzemimo kot dokazano, da je b*1a to ona,« je nekoliko nejevoljno vzkliknil Krar. »Ako pa gospa Sonja nI mrtvi, potem tudi Si nobenega morilca* kaj-nc?« »Seveda, ne.« »In potem ja tmdi vsa najma preiskava odveč. Da ai je neka dama nadela mo*ko obleko in odpotovala na Švedsko, pač ne more opravičevati, da bi se midva tako nasilno vmešavala v te stvar. Potemtakem «0 prigodttg ničaaar drugega, ka- kor napad na odvetnika Gadeja. To pa nama n« zadostuje, to je Čisto kriminalna stvar in briga samo policijo v Kopenhagenu.« Ko je Krag tako govoril, je pazno ves čas motril svojega prijate'ja. Videlo se je, da je zrn-^ojy*\ to odklonilno stališče samo zategadelj, da bi Izvedel mnenje svojega prijatelja. Vlekel ga je sabo no ce^ri. rfod'la sta h'treje in hitreje fn Ashjdm Krag je bfl tisti, ki je pospeševal hitro hojo. Župan jima je aiedil male oddaljen od nph. Policijski poročnik ja dejal: »Ze!o srečen sem, da se je stvar fa^o preo-krenila in zdi se mi, da ste vi popolnoma brez srca. ker motrite ta shiČaj tako hladno. Jedva se Ja izkazalo, da n| bil izvršen umor, že ste Izgubiti na stvari vea interes. Odkritosrčno povedano, zdi se mi, da je v ves preveč detektiva la premalo človeka.« Krag nI odgovot It. M*mo je d orni ari t, da je podočnik govoril, pač pa je pospešU svoj« korake. Molje so sedaj hodili prav hitro. »Moral bi ae pravzaprav veselit!, da je Hto človelrvn prhranjeno to zlodejstvo,« je nada^eval poročnik, ki ja postaial vedno bolj razburjen. »In morali bi kmeti največja zadoščen-e. da morilčeva roka ai vzela življenja tako lepi in dobri dami\* Asbjčm Krag ja mirno stopal ob poročnik ovi strani tn ga radovedne opazoval »SscsaT pav« It dejal poročnik, »nisem prepričan. bi bil« cela stvar inanj iai!nstvrn.a a! zajiij Nasprotno! Sedaj se nama vsiljuje vprašan -kai je za B^ga rpnaorila to komedio? To je rea velika in čudna ngotietka Ki fe mogla 1 is kopališča, ne da bi jo kdo opazil? Kaj se je zgodiio v kopališki? Kaj je tam delal m 1 z o. skr'.la nico? Kje j« ostal? Zs'-aj se je gospa T; n t v tem pustem kra*a? AH je svojem«: nefu zaupala svojo tajnost? Kako }• pr:s>! semkaj oni pr~? To vi« »e uganka, k! črka razrešitve. Policijski poročnik >e sedsi p^>g!-dal v obraz Asbjfima Kraga, Opazil j« v n eg vih očeh pos mežikanje. »?ic«r pa Vacn na verjamem alti besedice«« je vzkliknil. »Česa mi ne verjamete?« »Ne verjamem Vam. da bi Vas stvar d Igo Gasila, ker ni bil izvršen umor.« »Prav pravite,« je odgovoril Krag. »Pametno je bilo. da nismo streljali. ?en«ke se s!e atO^e^an^CtffVtfl sstaaovllvi opozkljocttlaega bloka. Po lo-fformeclah beogradskaga dopisnika »Novosti« Je v sporazumu določeno, da Imajo ohraniti Posamne pokra ne svoja upravna centra v Zagreba. Ljubljani In v Sarajevu tako. da Ima Slovenije samo eno oblast s sedežem v Ljubljani. Ta oblast Ima vršiti vse manjše administrativne posle, dočlm pripadejo ostali posli, ki spadajo v celino države, centralni upravi v Beogradu. V bistvu tvori podlago sporazuma razširjeni MarinKovićev načrt o samoupravah. Dopisniku ie S- Davidović n»od!oČne>-le demantira! vesti, da b; se vodila pogajanja « radikali za vstop demokratov v koalicijo. Davldović Je med drugim izjavil: »Danes nas In radikale deli IS mesečna radikalna partizanska vlada. M| ee moremo več nazaj!« Narodna skupščina. Manifestacija za Češkoslovaško in Poljsko. — Beograd, 21. fcbr (Izv.) Popoldanska seja. Po razburkanih dnevih debate o reSkem sporazumu, ko je divjala prava strastna parlamentarna borba med vladino več no in opozicijo, je včerajšnja popoldanska seja nv>g1a beležiti simpatičen parlamentaren pojav, da je narodna skupščina v polni harmoniji manifestirala za Češkoslovaško, Malo antanto in Pojsko republiko, ko so prišle v razpravo zadevne konvencije. Sprejete so bile soglasno brez vsakega protiglasu. Popoldanska seja skupščine je bila otvorjena ob 16. popoldne in je pričela razpravo o f. točki: Sprem rnba in dopolnitev zakona o Državni Hipotekami banki. Namestnik ministra trgovine, prometni mi'istcr di K o j' č, . ? po nreči-tanju odborovvjrn poročila pojasnil utemeljenost sprememb in dopolmtev k zakonu o Hipotekami banki, ki so potrebne, da more banka v današnj'* denarni krizi vršiti funkcije kot regulator kredita, dovoljevati trgovini, obrti, industriji in gospodarskim zadrugam cenejše kredite. Opoz'cija je stavi'a več spreminjevanih predlogov, ki so biii odklonjeni. Dopolnilni zakon je bil v načelu In v podrobnostih sprejet s 13? glasovi proti 25, odnosno 140 : 25. Zakon je v toliko spremenjen, da morajo po § 117 a vsi dolžn:ki Uprave fondov zadostiti svojim obveznostim v gotovem roku. Država dolguje upravi fondov 650 milijonov dinarjev. Skupščina je dalje sprejela soglasno s 164 glasovi poročilo odbora za prošnje in prtožbe s predlogom gleJe oprostitve zdravnikov od prednsane prakse in polaganja praktičnega izpita, ako so s'užill v vojni. Ti zdravniki se Imajo oprostiti od prakt:čnega izpta. Kot tretja točka dnevnega reda je bilo poročilo skupSč:nskefintte\>itne čestitke. Izmenjava ratifikacij rr.rd Jt«f"o*ls vi !o in Italijo «e ima no poročil i listov izvršiti v petek. Za ponedeljek ie pričakovati irro« čitve Baroka in D?lte z Ban Vinom od strani Italije i"goslovrns^im oblastem. .Aneknifo Reke tfal'H proptatl kr*!j « tlnvennfm de. krefrim. Vi dan anekstie pHn-av! ji ir> na Reki velike svečanosti po stilnem pro£'a< mu, ka'*or so se vrš:l- ra <*«•« anr' site v Jtilijaki Krajini in v TrstM Sve*ano«*mi na* meravajo nHsostvovati tudi člsni Miasnli* nijeve vi*de — Rfm. 20. februarja. (Irr > fralHansk! tisk a velikim zadovolIstvom rarpravl^a o rattfIVacIti reških konvencij. »Idr« V onaTc<*. Faalstnvslrl n'-jm, kr>ns*ifi»-a v krat« krm članku, da ocfan/nosf Slovencev dnvn/J dr>k*rtt}e. da »o oni ner>rSrS d-**v«h. Var ▼ on*« lem doVseute ludi okolnost, d« s/> ▼ h-o* KradaVeai na»lam<*nt'i rro-a'- ouo«$eHon«'m) stranke priznati potrebo pri i« tel is1 rti orlno. Jajev r. veliko sosedno drfavo Spor«*r*»m ae je moral Izvršiti, r\ (Hčuie list tvoi fl«nek. Oficiiorn« »Aa?enzia Volra« kratko Von# statika, da je ratiftVaca. izvršena v Hrm Sr«dskem parlam-ntM. Horvata r Hms'ciH d;» ploma*"'xnih krogih n^^rollsi vtiv »Messagero« pristavi}«, da je ra'ifi' «-cija do':ar. da priha»a d h noh-*«*.-- stv med oba naroda Mtissolint. Pa?ič in N so re^'li vprašanje rs ed:no mor»o^ način VI«dina večina v koc^,l'rm parlamentu in opozicija so pri-^n«!** p-o*»-'-rio «b1iž«n'i med obema ri^«v«m«. To aM^^aofe se Ima Izvršiti n« tjosporl^-s'-em pol bi In ho pru neslo ioiidno stshiTizaciio odnosa lev na Ja# dranskem morju in normalen *a-/vnj gOfpOi darsVfh atikor med obema državama JUGOSf ovfvqko . AMFPIKANSKA PAROPLO\nV4 DRUŽBA. — Trst, 21 februarja, flzv.) Londonska paroplovna družba Babourlzaa & Crmp. je skupno z da'matinsi o pa-ropfovno družbo Petr:novic 5c Banac ustanovila »fugrosf^von^ko - amer?' ai-sko paroplnvno dmžbo«, ki bo imela svoj sedež v Splitu ?n ki bo vzdrževala pomorski promet med Jugoslavijo in Ameriko. Družba namerava v Amc ki in Angliji nakupiti večje šrevlo večflh trgovskih in potniških panvkov. Delni-ška glavnica družbe znaSa 200.001 funtov Ster'incrov. OBDAVČENJE MADŽARSKIH BOGATINOV. — BudimpeSfo, 21. februarja (T*v ) Ni nekem banketu je snočl Justični m!nist-r b7«a*y irjavil. da je načeloma proti srdi* njim finančnim aaVonom in je ra to. da sestavi vlada predl-d na ihotjate jravlien prevzeti mesto predsednika rePT*h''Ve ter je pr'po-ročal za predsednika ZalmJs«. V'en'reloi se tudi protivi, da hl kratkom«!o p««r'a-ment proglasi: republiko Je tn sloboden p'eblsclt. k* nai pokale pravo sliko ljudskega raTpoioženi« za republiko Ven re'oi trdno računa da bo plebiscit prinesel okoli 150.000 večine fflasov za republikansko turiavno rbUko — Atene. 20. febr. (Pft) V parlamentu s« je prijavilo okoli 60 govornikov k vprn-l^n?u o repub'lkl Reot'hffkanska stranka zahteva, da se ima republika projjlaslti parlamentamin potom, ker pričakuje, da se pri pleb'srltu pojavijo tefkoče od stran! zun**n?lh vp'ivnv. Pr^dsedrr'k vlade Je Is-javil, da ie trsk« vlada dovolj močna, da bo prepreČN* te zunanje vplive. STAVKA, PANČVTH URAnVTKOV N\ PTTNA.IU. — Dansai 21. febr. (Irv.) Kancelar dr. Selpel ie poseRel v stavko bančn h uradnikov ses»avl*ena ie komisHs po Sest članov iz zastopnikov uradn'kov in bank ki ima vodit« p.igajpma in doseči zdrav *oo-r&zum. Stavka traia neovirano dalje. IZV07 NA^FGA I PSA PRCKO AVSTRIJI? I1STAVL.ICR ^ Dunal. 21 fehr. (Izv.) Kakor hv-fla »Nenes W':ener Io»rmal«t Je anrava zveznih železn'r odrert la. ri« se 'mi do na-dallaeica nktn»t? nrevor fuajoatoven-^c-a lesa preko avstrttslc'h ielernlc. namonten ▼ Švico In Frfindlo. Vzroka tel prepovedi list ne navaja. — Odhod trenerpijt Bordcra Iz Peo-jerada. Prvotno je Ita!i;an*nte v Rus?Jo. Pred dnevi sta Ctecrin in Litvi-nnv spre*>Ia novega Itairnnskercn no*la-nika grofa Manzonifa. Pri ti priliki so razpravljali o ustanovitvi itali?ansko-sovjetske trgovinske zbornice v Moskvi, ki nai bi pospeševala zbližanjc med Hali'o in Rusijo ter zlasti ustanavlanje italijansko - sovjetskih družb. Za Italijo so podpisali zbornični statut Paterno, Barbieri In Sessa. za SSSR pa Krasin in ravnatelj glavnih bank. Glasom poročila trgovske zbornice v Ljeningradu so se po pcdpi.su italijansko - ruske trgovske pogodbe znatno pomnožile poslovne ponudbe italijanskih tvrdk. = Zaradi česa treba zrušiti sedanjo vlado? Pod tem naslovom ob'avlia zagrebški nacionalistični »Pokret« sledečo politično beležko, ki kaže v pravi luči resnost hrvatskega jokanja za izgubljeno Reko: »Govorilo se je, da bodo Ra-dičevci zrušili radikalno vlado o priliki glasovanja o reškem sporazumu. To se ni dogodilo, ker smatra Radić, da Reka ne zasluži tolikega napora mirotvornih poslancev. Oni bodo raje pri drvgem vprašan:u rušili vlado. Izbrali so si korupcijo. V današnjem »Slobodnem Domu« piše namreč Padić: »Reška izdaja je sramotna in strašna. Toda sedan:a korupcija je Še sramotneiša in strašnej-ša. Glavno je. da vodi korupcija v resnici v propast ne samo Srbilo in srbski narod, nego tudi Hrvatsko in hrvatski narod. In zato se Pašrčeva vlada mora zrušiti na korupciji.« No, mi ne verujemo, da Padićevci odpravijo korupcijo. Raje si bodo z njo prej pomastili brado. je dobil nosilec manjfinJake bate, dr. Mario Verzegnassi, namreč 1431, na večinski Uiti pa inženjer Carlo Bresanu, In sicer 1395. Značilno je, da izkazujejo imena tistih kandidatov, ki naj bl bila privlačna sila sa nefašistoviko meščanstvo, razmeroma znat« no nižje število glasov, pač znak, da so fašisti rabili te može le sa vabo. glasovali pa zanje niso enotno. Senator Bombig je dobil 1386 glasov. Devetag in Pontoni ravno toliko, Kurschcn 1380. dr. Pinausig 1388, Grion pa celo samo 1340. najmanj na ve« črnski listi, Kiirner na manjsinjski listi pa tudi samo 1283. Ns tej listi je vsekaker tudi meščanstvo neka term fašistom poka« zalo. da mu niso posebno po godu. Tako sta Derflea in Graziani dobila znatno nižje število glasov od ostalih, prvi 1358, drugi pa celo samo 1310. Te številke govore dovolj lasno, kako je s fašizmom v Gorici. Take namreč, da bi bili v slučaju, da je prišlo do kakcg* fporazuma med nefašistovskimi strankami, o čemur seveda nI bilo govora, fašisti pro* padli na vsej črti. Zato pa ie tudi zanimivo, kako sedaj opravičujejo fašisti to svojo tako izrazito pirovsko zmago. Evo, kaj pišejo v tržaškem »Ponolu«: »V nedeljo Gorica ni hotela bojevati volilnega boja. temveč je hotHa samo na« nram vsakomur ponovno potrditi svoje ita* liianstvo. fZato tudi nfso pos+aviH na kan« dM**sk? ]\s*\ nikogar, ki bi tudi le samo ne* koliVo dišal po slovenstvu, čenrav fašistov* •kem! — Prm. poroč.) In če je Gorica zrnata v n*»de!»o, je zmaifal*. ker je znala rm««?ati v dr"c»ih, te?iih bo»ih pod tulim •a-mem. Gorica v ned-lio ni postavka na lal svoie prošlosti. In tako ima Gorica po enol-tni izrrdni upravi končno vendarle sv°' raVoniti zastop. Izvoljen po volji (f) Ij ud^tva.* Maj na rr srda i kdo, da to ni le*>o in četa tvrli stlno lr»«*i£no novedano. Tvti* bol«, seveda, ker tvdi nI bi*o na«n^otnika in vendar sJ;aJna zmadi tako t»Tdi še pri d^av^o-rho-sVih volitvah, pa se bo v resrnci bati. da Gorica izgubi kar čez noč svoi leni prid-vek »la aants« f»svcta«> In it priVnfio l-a^ega d«*ugega. V? bo manj lep in se bo glasil — »la maledetta« — »pro* kleta«! Književnost. Pmevofa, lulnska Krajina. K OBČINSKIM VOLITVAM V GORICI. V Gorici, 20. februarja. Izid občinskih volitev v Gorici, ki so se vršile v nedeljo dne 17. t m., je bil pač tak. kakor je bil določen žc vnaprej. tTde* ležili so se volitev kot stranka samo fašisti, vse druge stranke pa so ali proglasile absti« neneo, ali na je sploh niso proglasile in so se nitihoma vzdržale volitev. Dasiravno so fašisti postavili na obe svoji listi, večinsko in manjšinjsko. najod« ličnejše može iz nekdanjega goriškega političnega življenja in prcdstavitelje domačega razumništva, trgovstva in industrije, ki v ostalem nimajo prav nič opraviti s fašizmom — Imenujem naj starega Bombiga. dr. Pi* nausiga. profesorja Kurschcna, lekarnarja Pontonija in Kiirrincrja, Industrijalca Deve« taga In Gona itd. — da bi a pomočio nji* hovega ogleda »n vpliva pritegnili čim nai« več volilcev na vo!!?če in tako dokazali, da je Gorica v resnici fišistovska. je bila vendar udeležba pri volitvah naravnost sramot? no nizka. Slovenci In republikanci so pro« glasili abstinenco, socijalisti In komunisti pa Je sicer niso proglasili, a volit pa tudi niso Sli. in Se a tem je odpadel precejšen odstotek volilcev. Druge stranke so sicer dale po par avoiih mož na fašfstovski volilni listi, a volit jih je šlo malo. Tako ac je potem zgodilo, da ie od 6317 vpisanih volil« cev glasovalo za obe fašistovski listi samo 2826 volilcev. torej koma i 44.7 odstotka. Par sto glasov je bilo razbitih. Največ glasov REPERTOAR NAROnNFCM GLEDALIŠČA V L.TtJBLJANL Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek. 21. februarja- Liliom. (Ljudska pred**ava.) Izven Petek. 22. f brnarja: Hamlet. Ped A. Sobota, 23. februarja: Tri maske. Smešne precijoze. Priljudni komisar. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Četrtek, 21 februarja: Zaprti. Petek, 22. lebruarja: Tosca. Red B. ★ ★ ★ — Šentjakobski glcd. oder vprizorl v nedeljo dne 24. febr. četrtič Izborno burko. »Vraž i Rudi«. Snov je veselo-satirič-ne vsebine. Vse dosedanje predstave so imele velik uspeh. Predprodaja vstopnic v kavarn! Zalaznik ni Starem trgu. — Šentjakobski gted. oder. V nedeljo dne 24. f~hr %Vraf-I Rud!«. — Gledališki oder Narod. Čitalnice v Sp. SlškI dvorana pri Valavcu. V nedeljo 24. febr.: aVolkašin« (Roparska pravljica v T. dej. % petjem spisal F. M!12?nsk!) In »Brat SokoU (burka v I. dej.) Začetek ob 20. — Zbiranje domačih umetnin. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva poživlja javnost in lastnike umetnin, da priobčijo podatke o Izvirnih delih domačih umetnikov, slikarjev in kiparjev. Namen je ta. da ima prosvetno ministrstvo pregled m evidenco o domačih umetniških deliti. — Gostovajne romanskega Narodnega gledališča v Pract In na Dunaju. Uprava Narodnega KledaliSča v Bukarešti Je sklenila, da priredi s prvaki svojega umetniškega ensembla drugo gostovanje v romunskem leziku na Dunaju in v Pragi. V obeh mestm se vprizori Shakespcarjev »Hamlet« in romunska originalna drama »Vlaicu Vodu« od Aleksandra Davtlv. To delo se smatra za najboljše, kar Jih Ima romunska dramska umetnost Snov Je vzeta Iz romunske zgodovine in se odlikule z originalnim koloritom romunske prostost?. Hamleta bo igral znameniti romunski igralec Aristide Demetriade, ki uživa v tej vlogi doma velik sloves. V drugi Igri se predstavi prasTcemu In dunajskemu občinstvu nestor bukareSkega gledališča Nottara. V romunskih gledaliških kroirih pričakujejo io turne io z veliko napetostjo. — Gerhart Hauptmann v Rnslfl. Nemški dramatik G. Hauptmann odpotuje v kratkem v Rusijo. V Petrogradu bo predaval o modemi nemSki nteraturi. nakar posetl tudi Moskvo in nekatera druga večja mesta. — Ob priliki mole dvajsetletnice ml je dešlo od moiih prijateljev In premnogih ljubiteljev naSega gledališča toliko čestitk, darov in voSčIl. da Jc bil ta večer eden izmed najlepših mojega 29 letnega delo-vania. Za to čutim srčno potrebo se naj-iskteneie zahvaHtl v prvi vrsti slavnemu občinstvu, katerega priznanje In simpat'-Je so mi n&tcpsa In najdražja nagrada za moje delovanje. Presrčno se zahvaljujem upravi kr. nar. gledališča, vsem dragim ml kolegom *n koleginjam, nadalje Udruženju gleđ. igralcev, društvom »Orjuni«, »Jadrana«, »Zvez! ruskih akademikov« m prav tako tovarišem lovcem, ki so se blagovolili spomniti name pri tej pritlkl. Z najod-ličarjlim silovanjem Hugom Zatacjr. Zbornik za umetnostno zgodovino Je s Štev. 3—4 (1923) dokončal svoj III. letnik. Fran Kotnik (Ptuj) priobčuje življenjepis krajinskega sHkaria Markeža Pern-harta. koroškega rojaka, dobro znanega mojstra planinskih panoram. Biografija in seznam Pernhartovih del sta sestavljena z velikim trudom in požrtvovalno pridnostjo, ker daje spisu vrednost vira. Za vrsto osebnih spominov, ki jih prinaša »Zbornik* od drugega letnika naprej, je napjsala gdč. Ivana Kob:lca svoje memoare z neobičajno svežino: popisuje svoje slovenske kolege, čas Šolanja na Dunaju ter v Monako-vem. zveze z R. Miitherjem. Dietzem in ženskimi slikaricami, čas prvih uspehov na razstavah. Potem prida preokret v smislu modernega slikarstva, ki se je pri Kcbil-čevl zvršil pod vtisom Uhdeja in nastop v Pzrizu, ki ii je prinesel posebno čast — postala je associee francoske SocieLe Na-tionale des Beaux Arts. Preselitev v Pariz ji je odprla neposreden vpogled v francosko slikarstvo in Kobilčeva vstopa v kros čestiicev P. de Chavannesa. Od tedaj je slikarka stalen gost nemških in Irancoskih razstav, živi pa na jugu, v Ljubljani, Firenci iu v Sarajevu, kjer ustanavlja »Sarajevski slikarski klub«. Pot io zopet pelje na sever, v Berlin, kjer druguje s Kato KoIlwitz, in šele tik pred vojno se Kobilce« va stalno naseli v Ljubljani. To lepo življenje, polno solnca in veselja, se bo s svojini optimizmom gotovo vsakomur prikupilo. Dr. Niko Zupanič je prispeval študijo o slikarju, znanem pod imenom Peiegrino di San DanieTe (1467—1547), ter dokazuje, da Je bil jugoslovanskega pok^Ienja in da se je njegov oče imenoval Ivan Bet Jan. činn-ku Je prldejanih 5 reprodukcij po Pellegrl-novih slikah. — K rftznim domnevam v življenjepisu L. Layerja navajata dr. F. Štele in dr. Melita Pivec podatke na podlagi uradnih spisov iz dobe francoske okupacije, ki prinašajo dragoceno, pojasnila.— Dr. Izidor Cankar v obšrnl recenziji Ste-ietovejca dela »Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem« o načelnih vprašanjih pre-sojanja naše srednjeveške umetnosti, pač pa doseže svoj pomen v okvirju severne umetnosti, od katere je bila odvisna do protireformacfie. Konservator dr. Ste^e poroča o delu svojega urada, k? postaja v današnjem času vedno pomembnejši za varstvo spomenikov. Poročilo »Umetnost-no-zgodovinskega društva« pove, da je Priredilo društvo v jeseni dobro ob skan izlet v Benetke, Oglej, Grndež in Trst. Društvo prireja v zimskem času zopet ciklus desetih predavanj na tema: Uvod v irmevanju umetnosti. Stalni rubrik! »Bib'io-graf'ia« in »Književnost* sta zopet debro založeni z materijalom. Zanimiva so tudi poročila o razstavah, iz revij in o spomenikih, ki jih prin«ša »Zbornik« pod »Razno.« Dvojni številki sta pridejnni dve poli Steletovega dela o spomenikih Kamn 5kc-ga okraja: na vrsti je znana zbirka 1 Nikolaja Sadnikarja, sledi popis Kamniške okoiice. »Zbornik za umetnostno zgodovino« jc dosedaj vršil strogo znanstveno svojo nalogo v raziskovanju starejše umetnosti. V današnjem času postaja potreba po časopisu, ki bi se pod istim vidikom pečn! tudi t moderno umetnostjo, vedno boli aktualna. Uredništvo se je zato vkljub slabemu gmotnemu stanju društva — založnika odločilo, da razširi delokrog lista tudi na polje moderne umetnosti, ker upa, da bo na ta način pridobilo zanimanje razumni-štva. List ;zlde v letu 1924 .Štirikrat (naročnina 60 Din) in bo imela vsaka Številka prilogo reprodukcij na finem papirju, če bo našel trud uredn'štva pričakovani odziv v narodu, se bo naša prva umetnostna revija lahko gladko razvijala in dosegla svojo posredovalno vlogo med umetniki in občinstvom. — »Nova Evropa« prinaša v številki z dne 21. iebruarja tole vsebino: Jugosloven-ska Ideja je slovenska (Laza Pooovič). Največ! Jugosloven XIX. stolcča. (Dr. V. Novak.) Politički pregled: Oko opozicijonog bloka, i rko Reke. (C.) — Ekonomski pregled: Likvidacija rečkog pitanja i naSa luka na Kvarneru, (I. Belin.) — Knjige i listovi: »Borci I begunci«. (R. L. Kneževič.) — Noti rev Ha. V Beogradu je jela Izhajati revija »Pokret«, list za politiko, književnost in gospodarstvo. Izhaja vsak teden in stane na leto 200 Din. Štev. 3. ima to-le vsebino: Od uied:njenja do danes. — V. Stajic: Jedan pesnik Vojvodine. -- M. Jak-šič: Jedan s?". — Dr. Sv. Predič: Opasne generalizacile. — O. B. Odšteta velikim posednicima. Nedelj na smotra. Mozaik. Glasbeni vestnik. — Proslava 100-letnlco rojstva B» Smetano v Ljubljani. Začetkom meseca marca t. I. se proslavi stoletnica rojstva slavnega čeSkesa skladatelja Be-driha Smetane in sicer priredi tretji dan proslave -»Zveza Kodbenikov za S'ovcnijo* sinfonični koncert, na katerem bode izvajal pomnoženi orkester Narodnega gledališča v Ljubljani ciklus s;nfoniČn:h pesnitev »Ma vlasta. Kcncert se vrši v pcncJcljck, dno X marca zvečer. — MladTno ftnMIan^km srednlTn ra strokovnih le! opozarjamo na VII. muzikalno predavanje, k! se vrši p-d naslovom »Mladinska nesem* v nedeljo dn? 21 t. mč cb 11. url dop. v Filharmonlčni dvorani. Natančnejši spored priobčimo lutrL vi, ustnik. GMOTNI POLOŽAJ BOLGARSKEGA URADNIŠTVA. Sedaj, ko štora uradniško v^>rašnnfa pri nas v ospredje vsesa soci^amega živ-, ljenja, bo zanimivo, če si ogledamo raz«^ mere, v knterih se roloja uradntStvo 9o4 sedn-; Bolgarije. Podražitev živčen, potreb« Ičin se izraža običajno potom takozv. inde* ksov. IndeK.s je relativno število, ki ka^.e, kolikokrat al* v kakšnem odsiot. so se zvišale ali znižale cene gotovemu blagu z ozir. na prvotna njegovo vrednost. Za podlago se vz.".ne navadno l c'' 100. Tako n. pr. Če j imata dva različna predmeta Indeks 450, in 1100. pomeni to. da ie Je orv! v primeru s prvotno ceno podražil <\% krat ali zav 35%. drugi pa U krat ali za lOMTo. Za podia^o ali osnovno ceno se vzamejo po vojni navadno cene tekom leta 1901—1910 rJ\ pa tekom leta odnosno meseca neposredno pred n;ipovedano vojno — i 19M ali kontno mesec ma! L 1°M. Glasom oficlielnh indeksov je podražitev v Bolgariji Izražena z Indeksom 31 )Q (v piimeri z I. 1901 — 1910) aH 2500 (n-pram cera m lom 1913). To pomeni, da se ie Afv-* ljenje podražilo od leta 19lf> da danes 33 krat od leta 1914 dalje pa 25 krat. Ti Indeksi se tičejo večinoma samo živ'1. Toda življenske potrebščine nc obstoje samo Iz hrane in zaro omenjeni Indeks? nc morejo točno izražati te^a. kar Imenujemo dr?R.I-iiju življenja. Da opredelimo točno Indeks podražitve, moramo po možnosti v->ošte-vati vse one stroške, k! zavzenvijo va^no mesto v gospodinjstvu. V to svrho moramo| ugotoviti povprečen proračun povpre^neca gospodinjstva. Ker hočemo govoriti o uradniških plačah vzamemo povprečen prora-rpčnn štiričlanske uardnISke rodbine z let-, nlml dohodki v znesku 2-tOO lev^v po predvojnem kurzu. Posamn! bedatkl take rodbine so znašali ciasom oficijelne ttarlstUcti^ 1910 1923 Za hrano kurjavo in drugo (letno 782 levov 24.095 levov » cbleke 2SS % 16.04* » » stanovanje 540 » 4.200 • davki, poko.nina 384 » 1.320 ■ Skttmj 1.904 » 45655 i Procentu:ran!e teb izdntkov nam kaže,, da potrebuje srednje uradniško domačine-« stvo, Če živi dru/ina pr'b!ižno tako. kako*; leta 1910, za hrano, kurjavo In razsvctlja-j vo nekaj nad polovico (52.8%) za obleka; neka] nad tretino (33.:^) za stanovanje; nekoliko manj kot desetino (9.2*7r)t za po-, kojnino in davke pa neznaten del 2 9%) celokupnih Izdatkov. To seveda pod poeo-jem. če dotični uradnik razpolaga t sred-; stvt, k! mr dovoljujejo, da uravna svojoi izdatke tako. kakor pred I. 1910. V sp'o5» nem so ti izdatki narasli od 1994 na 45.f'55f levov. Ce vzamemo prvo število za T>0,; se spremeni dni*o v 1290. To je splošni fn-> deks podražitve, k! obsega pole* hrane' tudj ob'eko, stanovanje, d-..vke in drugo. Ta. indeks pomeni da se je živlenje v BolefurfJM podražilo približno 23 krat ali za 2190%. Analiza navedenih absolutnih številk, ki; izražajo posamne izdatke povprečnega' uradn'škega domaćinstva, nam kaže da cen2 življenskim porrebščinarn niso poskok čile v enakem razmerju. Če torej Izraču^ namo indek?e podražitve posamnih Dred^ metov na ta način, da spremenimo njihovo vrednost 1. 1910 v 100, dobimo sledeče rezultate : Indeks od podražitve od leta 1910,—19?3. 1910. 1923^ Sokolstvo. — »Vidovdan«, glasilo vojvodinskih na-cllonall-tav, je posvetilo zadnjo številko So-kolstvu. Številka se imenuje »Sokolski Vidovdan« In nosi na čelu debelo tiskan izrek kralja Aleksandra: »Sokoli bodite tu_'l vna-prel celemu našemu narodu primer narodnega edinstva. Zdravo!« Uvodoma pravi uredništvo, da Ima organizacija Jugosloven-skih nacijonalistov s Sokolstvom mnogo dodirnih točk ter da želi radi tega vojvodinsko javnost seznaniti s sokolskiml idejami. Številka prinaša nato poleg poslanice Sokolskega saveza iz leta 1923. Še več toplo pisanih člankov o spl~>šncm narodnem in vzgojnem pomenu sokolskega gibanja. — Veleselem v LJubljani otvori se 2e 4. marca. Ker pa bi bilo z ozlrom na čas na prostem neprikladno, vrši se prireditev v Narodnem domu. Vodstvo je prevzel poseben odsek ljubljanskega Sokola. Otvoritev Izvrši se slavnostno ob 20. uri zvečer s sodelovanjem vojaške godbe. — Sokolsko društvo v S:škh Ker se ie zaključila sokolska šola. bo začelo »Prosvetno oddeTjenje« zopet s predavanji. Prvo predava me bo v soboto 23. februarja ob 19.V, v ljudski šoli v SpodnH Šiški. Predava t. Mira Engelmanova: Naša ženska društva in »Sokolića«. — Sokol v Štepanjl vasi priredi v nedeljo 24. svečana pri bratu Kregarju »Ce-rlnn« v Štepanji vasi predpustno veselico % raznovrstnim sporedom. Hrana, kurjava In draco 100 3081 Obieka 100 6509 Stanovanje 100 778 Davka pokonfna 100 344 Splošno 100 2290 fz teh mđeksov je razvidno, da se Ja hrana podražila 31 krat cbleka 56 krat, stanovanje približno 8 krat In davki nekaj nad 3 krat. Ce prenesemo to na posamne sloje, lahko trdimo, da more prenašati draginjo samo oni, čigar dchodkl so se povišali od leta 1910 do 1923 v enakem a!I pa v večjem razmerju. Takt sloji ne poznajo aH vsaj ne občutijo draginje. Lo&ična po-sled'ca je. ds so najbolje situirana domaćinstva onih ki ipToizva:a:o ali pa trgujejo z blagom oanosno z obleko. Njihovo b!a-go je poskočno v ceni 56 krat, dočim so ss drugI predmeti, ki jih potrebujejo, podražili razmeroma malo. Najslabše ie v tem ozlru za državo* dočim so vsi sloji znatno zvišali svoje dohodke ter se več aH mani prilagodili dragmji. je država razmeroma le neznatno zvišala svoje dohodke. Samo zato >e prišel njen uslužbenec v položaj, da ne more prennšati draginje, da torej tnpl bedo in pomanjkanje. In res. kakšne so sedanje plače bolgarskega državnega uredništva? Po zadevnih uradnih podatkih lahko točno ugotovimo absolutne številke plač pesamnih kategorij, kakor tudi povišanje od 1. 1910 do danes, le plače srednjega uradnika aH uslužbenca s 6—9 službenimi leti. oženje-nega z 2 dece, so znašale po kategoriji uslužbenca.; Uslužbenec VI. kare*. IV. knteg. II. k:, tez I. katfugos?°v-nji?nie spornih nr!mors!:I!i ter rešk*rj Irralev že pred svetovno vojno. Iz tega dejstva izhaja vse zlo, povojne In sedanje zunanje politike. Danes moramo radi tega pogledati realnosti v oči ter moramo z -intenzivno In složno notranjo, gosrodarsko in na-Cijonalno politiko ustvariti na Jadranu tako voiaško. gospodarsko in poPtično Silo, ki bo v bodočnosti se^n^je krivice tudi efektivno, ne z besedami 1n protest*. Izprcmenila In odpravila. To edino odgovarja trezni In patrijotlčni presoji sedanjega zgodovinskega trenotka. — KonČnjmo s protestnimi govori, pričnimo z zgradbo močne in složne države, nacije in vojskel ★ ★ ★ — Obletn'ca dr. Iv. Tavcarleve nmrti se je proslavila v Po'janah v to. rek 19. februarja z žalno mašo in rekvijemom v župnl cerkvi ob 10. dopoid. žalne svečanosti so se udeležili: šolska tnlad'na z učltcljstvom, za kar le bil prekinjen pouk, dalje župan A. Cadež, orožniška stanica po komandirju, zastopniki domačih društev in štcvi'no domače občinstvo. Zvečer Je priredil So-kol za Poljansko dolino v Sokolskem domu v Gorenji vasi, ki nosi dr. Tavčarjevo Ime, spominski večer z nago* vorom In krajšim predavanjem o dr. Tavčarjevem življenju, o njegovih de-Uh In zaslugah za slovenski In Jugoslov. narod sploh Jec z recitacijami Iz njego- . februar ta 1924. vih del. Prireditev je bita prav presre*-na, ker se je vsakdo v ljubezni in spoštovanju spominjal velikega pokojnika rojaka. — Likvidacija prosvetnega oddelka v L.fuhfjanl. Ministrski svet je na pred-sročni seji podpisal naredbo o likvidaciji prosvetnega oddelka v Ljubljani. Za likvidatorja oddelka je Imenom predsednik višjega Šolskega sveta dr. Stanislav Bevk. — »Slovenska« In »protislovenska« politika. Današn.'i »Slovence« nam zopet v znani maniri abotno in onemoglo podfka, da p'šemo nroti interesom slovenskega naroda. Mi bi se na to njegovo staro lajno ne ozirali, ako ne hI izhajala Iz ust ljudi, ki so Um cerkveni ln drugi In'erssl vse, slovenski narodni fn jugoslavenski državni Infcre i pa p->-gan=?. da so potisnili umrljivost otrok na 13%. ffoliko regimen*ov vojakov so pridobili s tem! Pri visoko kulturnih Švedih in NcrvcJnnh umre samo M4 otr k, v Novi Zelandiji pa celo samo 4%. Kako Je pri nas v tem nzlru? Slovenja Izkazuje 17% smrti me'1 otroci, Hrvatskn In Slavonija toliko ku Rtrsija, namreč 26%, glede ostalih prkrajin na§e drŽave Je pa tozadevna statistika posebno vsled d'dt»' trajnih vojen Se zelo pomankljlva. Oosprdu predavatelju za lepo in podučno predavanje iskrena hvala. ra Kino ,Liub!ianski dvor' 21., 22., 23., 24. februarja ti. Peter Velik historična drama v šestih dejanjih v glavni vlogi Emil Jannigs. Strašne muke in trap 6na smrt carjevega sina Alekaija po lastnem očetu. Stev. 44 OVT^TfO \T"in" rfnf "2 n*rWaf*sT 1«*^*. Gospodarstvo. DAVČNE KONTNE KNJIGE. O davčnih ki. itnih knjigah gre glas, da so nezanesljive -n tako komplicirane, da se je v njih že V >maj spoznati. Menda celo davčnim ur: lom samim. 2e nastajajo največje U*a* e. Javnost sodi tako, ker ne dobi o v. lini davčnih predpisov, plačil in zao. tankov točnih in zanesliivih odgovorov. Cuje se tudi. da so kontne kn ige že v žalostnem stanju. Ker nočemo delati krivice in je stvar važna, smo se zanteresirali, ali so glasovi upravičeni ali ne. Knjige, kamor se vpisujejo davčni predpisi in vplačila so, milo rečeno, zbirka več ali rranj strganih, na rob i večkrat celo globoko scefedranih listo /, Ogli so deloma le še v najrahlejSi a 'ezi z ostalim delom listin. Razpad se i: iko vsak dan pričakuje. Ako pomislimo, da so večkrat celi listi, torej tudi robi pc pisani, si lahko presodimo eventualne oosledice. Na listih samih je nebroj rut ik in podru-brik. Nekai jih je spopolnjt nih, neka: ne. Vpisi so izvedeni v nai raz ičnejših barvah. Prvi vtis, katerega se dob! pri tudi te povrSnem vpogledu, je ta. da so kontne kniige silno neprikladne in nepregledne, da napačni vpisi pri taki množini rubrik niso izključeni in da bi se eventualne napake le težko izsledile. O kaki brzi orijentaciji davčnih organov ne more biti govora. Ker so posamezni listi tudi v desolatnem stanju, so knjige tudi sicer nezanesljive. Na bodočnost se niti misliti ne sme. Ako torej dobe davčni zavezanci nezaneslive odgovore, je to že pri opisanem položaju čisto umljivo. Nedostatke in zmede povzroča takozvani sistem davčnih kontnih knjig Sistem sam je v teoriji silno enostaven in lep, le žal. da se praksa in teorija vedno ne moreta kriti. Celi sistem obstoji v sledečem: Vsi direktni davki s pribitki in avtonomnimi dokladaml vred se vpisujejo za vsakega obvezanca v te knj:ge le na en sam konto. Istotam se vpisujejo tudi naše akontacie, vendar ne v kolone za posamezne davčne kategorije, ampak kar v splošno zbiralno kolono. Davčni urad tore* nikdar ne more konstatirati, koliko je stranka plačala na tem ali onem davku, ker se vpiše v ravnokar označeno zbiralno kolono vsako davčno plačilo, če tudi ga je n. pr. stranka določila le za kako posebno vrsto davka. Vpišejo se pa v predpisane rubrike le definitivni davčni predpisi. Takozvanih provizornih predpisov tedaj ni v kontnih knjigah. S tem smo podali kratko sliko davčnih kontnih knjig. Sedaj je razumljivo, zafaj stranke ne dobe točnih in zanes-liivih pojasnil o višini svojih davčnih obveznosti. Ako bi hotel davčni uradnik dati precizen odgovor na dana vprašanja bi rabil dolgo Časa in tru-d a. predno bi si na podlagi silno kompliciranega računanja in primerjan a mogel ustvariti točno sliko o višini zapadlih davčnih bremen. Za to pa davčni organ pri sedaj običajnih navalih nima ne časa ne prilike. Stranke se morajo torej zadovoljiti le z več ali manj približnimi pojasnili, ta so pa vse prej kot zanesljiva, ker se davčni predpisi vrhu vsega vsak Čas dopolnjujejo. Davčni uradi dobivajo namreč skoraj vsak dan nove (definitivne) predpise in odpise za posamezne davčne zavezance in to ne le glede državnih davkov in pribitkov. ampak tudi glede avtonomnih doklad Seda: nam je tudi razumljivo, zakai se izpiski iz davčnih kontnih knjig v posameznih letih medsebojno ne viemaio. Tako smo videli, da je davčni urad Izkazal n. pr. v izpisku za kontno leto 1922. da znaša zaostanek koncem leta ]Q22. okrog 120 000 K. dočim ga je izkazoval v izpisku za kontno leto 1923. kot prenos le v višini 50 000 K. Vsega tega je kriv sistem davčnih kontnih kp'ig. ki ne pozna zaračunanja provizorno predpisanih davkov, dočim jih davčni uradi moraio v svojih izpiskih strankam izkazovati, da krijejo lztirjc-vanje davkov za one davčne vrste, ki !e niso definitivno predpisane. Sistem davčnih kn ih je zelo enostaven in lep. alezamanjšedavč-ne urade, nikakor pa ne za davčne urade z velikim delokrogom. Pri teb preobremenja davčne organe in jim ien.l e vsak pregled. Ako pa sami orga-nirato zadostne orijentacve, kako ni se jo nai zahteva od davčnih zavezancev, osobito sedaj, ko ne dobe niti plačilih nalogov. Ker se kontne knjige vsak dan rabijo, je čisto naravno, da moraio razpada«, posebno pri onih davčiih zavezancih, ki imajo narazličnejše davčne cbjekte in torej tudi nairazličnejSc davčne predpise. Kontinuiteta vpisov in listov je pa po našem mnenju predpogoj ptaviinosti in zanesljivosti davčnih vknllžb. Posebno pa vel*a to za davčne kontne liste, odnosno knjige, pri katerih zh^g množine rubrik in vpisov pomote niso izključene, fn ako so tu pomote, kdv^. more zasigurati, da se iih pravočasno naide. predno se zgube za vedno? Da pomote niso izključene, tega pa nihče ne more trditi, ker bi bile take trditve nenaravne. V davčne kontne knlge kakor tudi v vpise v propadajoče liste ne more biti zaupanja in ga. dokler ne dobimj sredstva za kontrolo in dokler se vpisuje v sedanjem redu. tudi ne moremo imeti I Tega položaja ni kriva tukajšnja finančna uprava. Davčne kontne knjige je sedanja uprava prevzela še kot zapuščino bivše Avstrije. Ako je prišlo do sedanjega kaotičnega stanja, ie to le posledica časovnih razmer osobito davčne zakonodaje, ki vedno le krpa, ne da bi se odločila za enotno in enostavno davčno zukonoda o. Na tem polju je treba teme!:ite iz-premembe. Predvsem je dati davčnim strankam možnost, da same kontrolirajo pravilnost poslovanja davčnih uradov. V interesu splošnosti je. 1a se naredi konec večnim in žal upravičenim tožbam davčnih zavezancev, da nc dobe na svoje prošnje zadostnih odnosno zadovoljivih poiasnil. Clara pacta boni antici, nai tudi tu velja. Prepuščamo uvidevnosti tukašnje finančne uprave, da na de primerna poti h" sredstva, da se reši celo vpra^arje. Finančni upravi sami mora biti na tem, da se vodi zanesliiv in točen račun o davčnih dolžnostih in da zaupamo nie« nen«u poslovanju. Zato pa je trehn predvsem točnih in zanesljivih davčnh knjig. Po sedanji metodi ne gre. Ce se hoče to metodo vzdržati še dalje, v naikraiši dobi morda niti finančna uprava sama ne bo zanesljivo vedela, kaj sme Še :ir-jatL T. Z. * ★ ★ —g Novosadska blagovna borza dna 20. februarja. Na produktni hnrr.i notira io: Koruza haška stara. 1 vao 230. za marc* april. dupl. kasa. 49 vag. 245—257 50. baska 10 vag. 235—240. za marc*april 100% kesa. 8 vag. 225—230. za apriorna j, dupl. kasa. 35 vag. 232.50—257.50. za mai«i"nii. 27 vag 257—260. aremska, 3 vag 245. moka ^az« »00«. 3 vag. 500. it m6* 2 vag 299—300. — Tendenca živahne?Sa. —g Hmeljarjem? Enketa izkušenih hme« Ijarjev je po temeljitem razmotnvaniu in na podlagi zanesljivih podatkov dognala viSfno pridelovalnih stroškov brnelia v letu 1023. Kakor znano, je množina predelanega hmelja v raznih krajih in nri raznih po«eat» nikih relativno zelo različna, to ae pravi, da je rodovitnost hmelia zelo neenaka. Naiskrbnejse obdelovanje v najholiSih le« gah povzroči«je obil^krat veliko razočara« nje. ker pridelek d*leVn rannimin za prt*a« kovano množino. Dognalo »e je. da je leta 1023 dalo 1000 hmelf. rastlin na^mani «0. največ pa po 200 kg «"h-ga hmcl'a. Pr*de« lovaln? atroSki ao zn«?ali v prvem ab^aju 323. v drvgem pa 175 K za 1 kg a"h~gi hmelia. Ker le lani brneli dal povnrečno od 1000 rastlin 140—160 kg petaVf*-a. zna« Sali so torej novprečno pr;d~lovatnf stroški 200 do 220 K za 1 kg s"h<»ea hmelia —g »Traovfkl tovarM« orfna*a v 2. številki naslednjo vsebino: Dr. Fran VVindi-scher: Organizacija in d^lo »Trgovačke omladine«. — Dr. f. B : Oosoodarski svet (Privredni savet). Arh. Inž. Kr~fr^r Rado: Modema Izložba. Josip 1 Kavčič: N-» visoki šoli Življenja. Val. A. Urbanove: 0'>b-}e trgovskih podjetij. A. V.: Andrew Car-negie — mlad;m trgovcem. Znbavn? kotiček: Schmutz na olesu. R?ztrovor1. Narodni o-gospodarska književnost Društvene vesti. —g KomercH*Hzac?la romunskih dr-žavn'h podletll. Romunska vlada m'pravda, zakonski načrt, kf frprenVrva obrat državnih pod'etii ter Hh upravlja na trgovski podlagi. Po tem načrtu se ustanavlia za romunske železnice ter za poStne In brzojavne nvmooole Industrijska družba, podletia vod! na način z*sebn?h akcijskih pod'etii. Finančno ministrstvo bo Imenovalo posebno nadzorno komfsijo. da sta'no pazi nad delovanjem te akcijske družbe. V načrtu se na ha in io določbe glede kapitala, ki ga bo večinoma pr'spevaf* država In ki Izklipčujeio vsak inozemski vpMv. Vlada pričakuje od te«:* načrta mesto do-sednnie pasivnosti približno letnih 100 milijonov lejev aktivnih dohodkov. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA* Dne 21. februarja. Sprejeto ob 13. Lloyd Beorge o ruski bodočnosti Llovd George priobčuje članek o ruski bodočnosti. Vsi evropski politiki se pečajo v sedanjih časih prav inten-zivno s sovjetsko Rusijo in ker Llovd j Najnovejša poročila. Sporazum d blcka perfekten t — Beograd, 21. februarja. (Izv.) V George hoče rodi Še naprej posegati v i parlamentu se je danea opoldne raz. Na današn i borzi je bila a ozirom na pomanjkanje zadostnega blaga ves čas nekaj čvrsteiša tendenca ter so bili tečaji napram včeraišn.iim nekoliko višji. Promet ie bil še dosti živahen, v efektih pa je bil le slab ter ni nobene večje iz-premembe. Ob zaključku notiralo: Devize: Curih 13.9325-14032S Pariz 333.75—33A.75. London 345.30 348 30, Dima! 0.11225—0.11425 Praga 242.15— 2.15.15. Trst 345.35—348.35, Newyork 79.90— 80.90. Budimpešta 0.225—0 245. Efekti: 7*/« Invest. drž. pos. od leta 1021 55—59, Llublj. kred. banka 235-236. Prva hrv. Sted. 985—990 Mrv. - slav. zem. hip. banka 85—87. Hrv. eks banka 160—1*1, Jugoslav. banka 142—142'A Trb. prem. dr. 755—770. Slavonija 156-158, Šećerana 1475. Cksploatacila 125. Narod. Sum. 131, Vevče 175—180. Outtmann 154—1550. — Crnih. 21. febr. (Izv.) Današnia borza: Beograd 7.20d, Berlin 1.27d. Amsterdam 215.50d. Newyork 5.78bl, London 24 90 d, Pariz 14.—d, MIlan 24.80d. Pr*g*> 16.77d Bukarešta 3.17d, Sofija 4.40 srednji tečaj Dunaj 0.008110d. — Trat. 21. febr. Beograd 29.25. Dunaj 0.03275. Praga 67.60. Parli 97.75. London J00J75, Nswyork 23.25, Curin 40X50. evropsko politiko, je napisal o Rusiji sestavek, v katerem se ozira zlasti na pravna priznanja sovjetske Rusije. Na konferenci v Genovi se je do-?oČilo kot predpogoj za pravno priznanje, da mora ruska vlada priznati obveznosti iz dolrov, ki so jih napravile njene prednice v inozemstvu in da mora tudi povrniti tuj:m državljanov v Rusrji odvzeio po-sest ali pa odškodovati jih za njihove Izgube. Francja je zahtevala, da mora Rusija dokazati svojo sposobnost za vstop v družbo kulturnih držav ne samo s priznanjem svojih doTgov, marveč tudi s takojšnjim nr četkom likvidacije vseh obveznosti in iz njih naraslih obresti. Francja in ruska »čeka« pa sta bili sporazumljeni na eni skupni točki, da namreč genovska konferenca ne sme uspeti. Ko se je izja ovil poskus za skunno sporazumno postopanje naprtim Rusji, je priš!o do p nebnih razprav. Italija ni imela v Rusiji ne zabfev glede dolgov in ne kapitala. Njeno ljudstvo potrebuje rusko pšenico. V Angliji pa potrebujejo delavci in kapitalisti trgovino z Rusijo. Lnbnur-ska vlada je povsem uprav;čena, da uvede z Rusijo posebna porajanja. Lastno nastopanje Francije in Relcije v Pornbriu je porušilo antanto in VcHka Br'tanja ter Italija nista več vezani na skupnost. Posledice so odvisne od tega, kako se razvijejo stvari v Rusiji. Gotovo si želi sedanja ruska vlada odkritosrčno, da bi prišlo do dobrih odnosa iev z AngMo. Rusija potrebuje velike kredite. Nobena dežela na svetu ni tol:ko trpela vsled vojne in vsled nastopnega prevrata, kakor Rusija in obnova cre le polagoma \z^od rok. Kramarsko majhne kupčije, katere so mogli napraviti ruski vladalcl, so v smešnem razmerju z ruskimi pravimi potrebami. V Genovi so cenli ruski zastopniki takojšnjo kreditno potrebo na in milijard frankov. Bodočnost Rus»je je odvsna le od tega. aH si bodo znali nje" ni voditelji na evropskih in ameriških denarnih trgih prdobiti zaupanje. Oni so nadarjeni ljudje, ki so si prisvojili znatno izurjenost v vladnih poslih. Naj-v?"rpixp oVj^tvo. ki Jim je 5!n k *rco vsled lakote in neuspehov zadnjih let. je odvisnost njihove dežele glede obnove od pomoči takih ljudi, kl zan'čn-iejo svojo teorijo. Oni dobro vedo, da je neobhodno, da si prdobe zaupanje posestnih razredov v drugih deželah. Prepričan sem, da se polteno potrudilo, da bi dosegli ta cilj. AM se j"m to posreči, je zopet odvisno od nj h samih in tudi od tega, ali bodo mogli premagati v lastni stranki nebrzdane elemente, ali ostanejo med seboj edini al: pa bodo vodile osebne rvalnosti do novih bojev in javne anarlvje. Imaio sicer mnogo srosobnib mož ali nobenega z Ljenirov'm talentom in vnlivom. Kop. kor bolj so sposobni mo*je, ki si dele njegovo moč, toliko huj^i bo boj, ako se ne bodo znali ujedin ti. Zgodovina vsake revolucije po padcu njene glavne osebnosti je vedno polna nevarnost' In nemirov. V Rusiji ni pirla-menta in ni demokracije, v kateri b? se suverenost utelesila. Pa tudi ni nika-kega razsodnika. raz*fen goTe sile Do-k*er pa dogodki ne nodaio dokazov, da je vlada v Rns'ii trdna in zasluži zaupanje, se npjbrže ne bodo silili ka^ita-l;st? k blagajnam bank, ako se predloži v polniš bodoče rusko po^pjiTo. Llovd George bi rad kaj posebnega povedal, pa se mu to ne posreči. Zlasti nesrečen je v vednem zaganja-nju v Francijo. V svojem članku se ob-rega oh njo radi Rucije, slednjič pa prihaja v svojih izvajanjih do iste neza-imnost? napram Rusiji, kakor jo goji francoska vlada. Rusi so za zapad pač še precejšnja uganka- nes'a precej verjetnosti vsebujoča vest. da je rporazum o bloku gotovo dejstvo in da /r pismena pogodba o sporazumu perfektna. Ker vlada v krogih Jugos'o* venskega kluba veliko zanimanje za ob* tožbo proti posl. Jr. Markovicu, je ple» narna seja kluba določena šele za po> poldne in to, če bedo parlamentarno* tehnične in razpravne okot&č.'ne dovoe ljevare. Ta seja ima razpravljati va/na notranje * politična vprašanja. Glavna točka je perfektni sporazum o opozici* jonafnem bloku. Kakor doznava vaš dopisnik, namerava dr. Korošec v so* bofo ali v nedeljo odpotoval v Ljub' jano. kjer poroča glavnemu odboru si ranke o rezultat ih pogajanj. Pismeni sporazum imajo odobriti naipreje demokratski, jugoslovenski in drugi parfamentarri klubi opozicije. — Ratificirati ga imajo tudi vsi glavni odbori zainteresiranih strank. Po teh odobren j h stedi v sredo ali četrtek podpis, nakar bo sporazum objavljen. NARODNA SKUPŠČINA, Mirra debata o obtožbi proti dr. Markoviću. — Medjimurci proti Mariboru. — Beograd, 21. februarja. (Izv.) Da* našnja seja skupščine se jc pričela ob 9.45 dopoldne. Začetkom seje je bil prečitan protest trgovcev in občine Ca* kovač proti priklopitvi Medjimurja ma> riborski oblasti. Sledila je po končanih formalnostih razprava o predlopu obtožbe proti po* slancu dr. Lazi Markoviču. Za to razpravo je vladalo veliko zanimanje v vseh parlamentarnih klubih, kar kaže številna udeležba poslancev. Galerije so napolnjene občinstva. Dopoldanska razprava poteka neobičajno mirno, brez vsakega medklica in incidenta. — Obrambni govor posl. dr. Markovi« ć a je zbornica poslušala z napetostjo in mirno. Obtoženi bivši pravosodni minister ie na podlagi aktov in doku« mentov dokazoval svoje zakonito po* slovanfe kot minister. Pobijal jc točko za točko, navajajoč razne sklepe in od* redbe ministrskega sveta, odnosno go* spodarsko * finančnega komiteja mini« st rov, na pod agi katerih jc tzvrieval svoje posle. V tem komiieju so bili .tudi demokratski ministri in poslanec Ivan Fuec.j. Zatrjujoč svoje pravilno postopanje, da ni vršil nikake nepra« vilnosti in nezakonitosti, je zavračal vse kJcvete, ki jih jc doživel po svo* jem 20'etnem političnem delovanju in zaključil z besedami pokojnega mini« stra dr. Draškovica: »Mislim, da ljudje niso v politiki, da bi čuvali svoje poli« tično perje, nego da dc!ajo, da so suž» nji svoje dolžnosti, čeprav lete proti njim umazane klevete in jih dolže zlih dejanj. Politik mora biti suženj naro* Ha!« (Viharno odobravanje pri radika* lih.) Markovič je govoril poldrugo uro. Posl. Voja L a z i ć (zemljoradnik) je utemeljeval obtožilni pred'og. zahte* vajoč, da dr. Markovič opere svojo čast pred edino kompetentnim forumom, pred sodiščem. Mi zahtevamo samo resnico ničesar drugega in nima pred* log nikake zveze s politiko. Predlaga* te j nato navaja nekatere intimnosti iz Markovicevega privatnega razkošnega življenja. Seja je bila nato zaključena. De« bata se nadaljujcje danes ob lo, popol? dne. — Na popoldanski seji imajo govoriti dem. posl. dr. Pečic kot najboljši prav» nik parlamenta, rad. posi. dr. Subotić in po možnosti še posl. Fran Krcmiir, NAS KRALJ POSETI RIJVL Mussolini pride v Beograd. — Beograd, 21. februarja. (Izv. Ob 10.) Današnja »Politika«* pristavlja k od h odu generala in pos'anika Bordera v Rim. da nosi general s seboj visoka, odlikovanja, namer jena članom rimsko vlade in visokim državnim uradnikom. General Bordero ostane v Rimu deset dni ter se povrne z akreditivnimi pismi, ki jih izroči Nj. Vel. kralju v svečani avdijenci. Za časa svojega bivanja v Rimu ima general Bordero pripraviti tudi vse potrebno za oficijelni poset Mussolinija v Beogradu, ki ima biti meseca aprila. Po Mussolinijevcm po* setu pride Nj. Vet. kralj Aleksander /. v Rim ter oficijelno poseti italijanske* ga kralja Viktorja Emanuela* Ta poset sledi mesec dni pozneje. Zrn iivof, prsa, hrbet rame, tri vzeli mila kilograme, to je, se ve, zadostovalo, da bel postal život Je k malo. (Nadaljevanje sledi.) Resimo sokolski Tabor! Oosnodarska reforma Nemčije« SOCm* ISTI ZArTTFVA TO KULUK — ENOLETNO OBLIGATNO DELO ZA VSE DRŽAVLJANE. Zanimivo je slediti v nemških časnikih predlogom, ki jili stavijo, predvsem v krogih socijalistov, da se dvigne država iz gospodarskega prepada. Med raznimi rešitvami obstoja ena, ki jo predlaga večinska socijalistična stranka, da se dvigne Nemčija iz bede. v kateri se nahaja, v tem, da se utrdi njen položaj na zunaj in obvlada gospodarska anarhija v notranjosti. Uvide a ie, da povišanje davkov ni drugih bremen samo zase ne zadostuje, da se se-danii položai izboljša Da se snet daje kruh na karte in da je država napravila skladišča ž;ta. je ravro tnli« o kot vodena kap'ja na vroč kamen. Tvrdke sicer mnogo več siuž:jo, a zvišane p^če delavcev in uradnikov požrejo ves ta dobiček. Če je tu in tam postilo življenje malo ceneje, se na dajo drueod najti vzroki novega povišanja cen. Splošno podraženje tira Nemčijo v proT?ast in nihče se noče potruditi, da pni preseka usode poino verigo: »povišanje plač in mezd — pod ražen je živlienskib potrebščin; podraženje življenskjh potrebščin — povišanje p ač in mezd.« Edina pomoč bi bila povečanje produkcije. Vsakdo si je o tem na jasnem. Toda povijanje produkcije zahteva reorganizacijo dela. Stavil se je predlog, da se uzakoni »eno delavno leto v službi Rcicha*. Če pa vzamemo v poštev sedanjo višino delavskih plač, je nemogoče, da bi se dala produkeja povečati. Nasprotno vidimo, da se manjša: tvornica za tvornico zapira vrata, odkar velika mnnžLa občinstva nakupuje samo najpotrebnejše. Odkar so postali poljs! i delavci predragi, kmetje sami obdelujejo zem'jo in tako povsod produkcija pada. Da, mnoTO ljudi celo sami delajo predmete, ki Jih potrebujejo za vsakdanjo rabo. Sami si delajo obleke, Šivajo Čevlje, zidajo htee, delajo pohiStvo ali pa ključavničarska dela, mesto da bi dela'i eno uro v tovarni več In s tem zaslužkom plačali profesijonista, ki izvršuje ta dela. Nemogoče Je, da gre tako naprej. Mora se najti možnost povečati dcfav-no moč in zmanjkati njeno ceno Druge rešitve ni kot kuluk — uzakonitev enoletnega dela za državo. Na ta način bi se vpokMcalo za dobo enega Feta neknj mlT'jonov mlad'h *jndi. ki bi jih uporab-Ijali za izvršitev največjih del za splošni blagor, ne da bi jim dali druge nagrade kot hrano in stanovanje. Cene premogu v Nemčiji so vfSje kot svetovne cene. Nikakor ne zadostuje, da se drže posvetovanja o organi«, I zaciji, kako bi bilo mogoče znižati cene. | Treba je začeti nove premo£okrpe, izboljšati stare in predvsem najti za to nove delavne sile. Tudi cene poljedel- j skih in hranilnih proizvodov so v Nem-čiji mnogo dražje kot na sosednjih tr-! g h. Ako se hoče priti spet v normalni položaj, je treba najti novo, veliko Ste-vilo pojskih delavcev, ki delajo pocenL Sedanji položaj pa. ki dovoljuje mladi« i ni, da si more služiti vse preveč denar* ja, je nevaren za ravnovesje produkcije. Ta mladina se. ker ima preveč denarja na razpolago, kvari in nesposob-1 na je omejiti svoje potrebe, kot to za-1 hteva sedanji položaj Nemčije. Zato bl bilo prav umestno, da bi država prisilila te moči, da ji služijo celo leto, ne da bi bile za to plačane. Tako bi se mosel uporabiti en miTjon teh mladih 'juJi za zidavo hiš, drugi milijon za gradnjo železnic, prekopov, cest in rudokopov i*d. To delo bl se moglo sploh uvesti kot permanentno in bi moglo tvoriti obligatno narodno službo. Vsi mladen čl oJ 20. do 21. leta bi morali odslužiti to leto, kot so prej odslužili vojaško leto. Kot vojaki bi ne dobivali p ače, pač pa zastonj hrano, stanovanje in obleko. Ker Nemčija sedaj nima več vojske, ker ji je po versajski pogodbi prepovedana, bi to delavno leto nikomur ne odvzelo časa, pač pa bi povečalo produkcijo. Tako bi se tudi izbrisala razlika med delavci in drugimi s'oji, vsi bi bli delavci. Se več ,to delavsko leto bi bili najboljša vzgojevalna metoda, kajti kdor se je .naučil delati in rmatrati deo za neke vrste skupni sport, bo vedno imel vese'je do de'a. Ako bi se ta projekt res IzvrSll, bi Nemčija kmalu lahko našla svoje gospodarsko ravnovesje in s tem bi bil spet storjen korak naprej v vzpostavitvi re^a »n bhgostanja v Evropi. — ^Pođo^c1rs!^o fv^porno drolvo I fifb!5an«Ice carnlztjc« priredi v s< b to dne 23 februarja 1924 ob 20. uri v prostorih Namdneza d^ma v LJubljani »Podoficirski ples«. K udeležb! prireditve vabijo se vq Wvll dalje služeči podoficiri, vsi rezervni oficirji, uradništvo In druco cenjeno ob-č n*4vo. Vstopnina za osebo 15 d narjev. — Ker je ČMi dobiček namenjen zn podooro vdov in sirot tovarišev, se preplačila hvaležno sprejemalo. — Odbor. Poizvedbe. «— Nafla se le zlata zapestnica. Dobi se v pisprni oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Orf^ovorn/ vrertn:k: VALENTIN KOPITAR. ftTftn 6 •SLOVENSKI NAROD«. §mm 2* februarja 1*24 štev. 44 To in ono. OB TUTANKHAMOVI RAKVL PorocaH smo te o ©tvoritn rakve Ta-raoaa Tutankamna Opisali tnio na kratko dr Matica« prizora ob tej prlHki, ali tale issasn« poročilo londonske«« »Tbnesa« aam rjaai aooohio sliko krasot, ki to bila tukaj vai Bero 3200 lat nedostopne čJo v cekina očara. >Daa 12. februarja ob 15. je peljal lioward Carter avoja goste v grobnico, aroeeč Jih, da aa radržtjo mtrao. Tako fa navedeno v poročilu te aoltn« kraljev, škripac, ki ja bil namanjaa sa dviganja ogromnega pesćanege pokrova sarkofaga, je nti priacavtfaa. Orotjntca te bila ras-svatUaaa g močntaai žarometi, ki to s svoja« ostrim sijajem in sencami Se povečati globok vrta dramatična scene. Končno je Carter sapovedal, da sacno s škripci dviganj pokrov sarkofaga. Ko sa je pokrov polagoma vedno vi i Je dvigal, se aam je nudil najaraja pogled, ki naa te presenetil. Zde K? sa je* da je notranjost preprežena s nekakimi tkaninami. Pri popolnem dvigu pokrova, sa te ugotovilo, da te bila to plat-a en a rjuha, nekoliko obledela, vendar ie v rjako pnIn gnana svila* aa ko Je ktla trn •dala svita, aa te aokaaala etična rjuha v tetotako dobrem stsaja. ki pa te bila te na rabio poioiaaa aad rakvt*. Tnđt ta rama Je bna sloieam si gltdateenn sa k mxM kraseta pogled tako, aa te vsem gledalcem nastala sapa si se te v saj ttaini M sama sadusljtv, od racburteate povzroče« kaseti. Rjuhe so pokrivale rakav In teaa en mavca, ki te tesala popolnoma obliko človeka m te bila koloaalaa oblike. Krsta te bfla poda-čaaa te te naaolnjevala skoro vas sarkofag. Počtvala le na aigkeaa podstavka, U It bfl okrašen s čudovito lepimi potlačenimi tevjimi glavami. Rakav te htgledala ta-ko-le: Roke eo bila prekritane na prsia, desnica je držala neke vrste bič. levica na upognjena fezlo. oboje In zlata fa fayeace (Ilovica). Na vsaki strani krsta te bila boginja-varovanka s racprostrMmi rokami te perotmf, k sta sa ar (pogibali aad telesom In dajali krsti svečan ratpoloiaj. Olavno poaornoet pa te vrb ud 11 a glava, ki je bila te masivnega alata. Na čem aa nahaja Obran te naravnost realističen ga Ca aa v sa aravfjscao ttv« poten« pogleda, ea lahko eonnbi da te ta ffgnra v ttovetkl postavi naaao rakav. Krsta Is saojntiako delo, ki prekata vat dosedaaje najdbe ta vrste m navzoči arbaok>gf aa neto snosjH dovoli na-eudM taan umetninam. Dolnjo prIčaJcovam' tre—lak Ja ta: samo le tanek nastor loči pogled od obrana kraljevega, katerega ime •e aad leto dai thri v ustih vseh, kralja, ki it aad 3t stoletij toka! spava večno medtem, ko nekaj metrov preko človeški koraki, nastajajo ta razpadalo velika P« glejte čuda. DrugI dan se mu jih )e I bfl znan po celem mestu. 2lvel je Pred - -— -M— _a 1»___ _ii_. t _____I__j__i___i__i ■_____.. m . . INSERIRANJE. Znani slftar ja teračunajoč na ienska nečfmemont, nseriral v časopisa. Proti dobremu honorari u sprejmem več starih žensk sa modele v ateljeju. Pa glejte čuda. Ni« ene ai bila Pa mu nrfjntell svetuje. »InserlraJ takole:« »Proti dobremu honorarju sprejmem več dobro ohranjenfti. ne nad trideset let starih gospa aH gotpodlčen kot modele v svojem ateljeja.« natrpalo, da nI vedel kam s njimi. In namen ie dosegel. Prišle so samo staro, onemogle in našminkana. Vaa so hotela zatajiti svojo starost ★ ★ ★ ♦ Poor&ajhanje kntofllkm duhovni: ov na CtakoelovaJktta. Celki listi poročax\ da Stavno duhovnikov katoltike vtre v po-samnih čeških dttecezah stalno pada n %ko poide tako napref, bo tekom petni let polovica i up mi pa rodi sol bres katoliških duhovnikov. * Usoda glasov (t ga londonskega pevca k varijoteja. Angleški Msti se na dolgo hi široko bavijo s usodo, ki te zadela nekda-j nadvse priljubite nega vnrtjetnega pevca C. O. Orrfflrhsa. Slednji te moral med vo*-ao v vojaka In te avanzrral do častnika. V sled težke bolezni pa te bH kmahi demo-brtiziran In odpuščen kot icvsHd. Zadnja leta je opravljal službo pomožnega pismonoše tn te morat s svojim bornim zaslužkom preživljati le ženo n otroke. V skrajni bedi je poneveril večjo vsoto denarja. Radi tega se je pred kratkim vršil v Londonu proti Oriffitnsu proces, ki te vzbudil ogromen interes, kajti Grifikhs te anoda žena, star mož pa ples. (Vernim prmdpoštnm zgodba (Nadaljevanje.) Oospa Lena je vzbudila v njem tfnbosurnrtost. Ker pa star, suh panj vaa hitrejše vaplamani, kot zelen, Je ta strast pri naSem g. zakoncu vsa bolj napredovala, kot je bilo treba in j t bil dan povod tej vsekakor mučni zadevi. Povod pa je bil čeden; mlad mož, Id ta ja Izprehaja! kar naprej pod okni kiSe gosp. Zelimskaga: gospt Lena pa seveda ni ob takih priložnostih nikdar aamudlla. da bi st ne pokazala v vsem tvojem bllSc* za okni In polijnia gorskih pogledov neznancu pod njimi; ti pogledi pa to vzbudlH v soprogu, ki je pasti nanjo s svojimi pol cljskimi očmi, skrajno nezaupanje in čudne pomisleka. Sicer ne vemo, alt le bfla to nevo-ate opravičena aJI ne, toda to vemo, da >t prejela gospa komisarjeva nakega dne v odsotnosti svojega moža vonjajoče pisemce in je nato hipoma občutila nujno potrebo, da ae udeleži napovedane maske rade. Ko mu je izrazila draga ienka to afoOo, le gospod Zelmski aa trenotek okamenel kot Lotova fena. Bilo m« Je žt preveč. On, Štefan Zeimski, svoje čase najbolj zasovraženi, najvestneJSi kriminalni organ mesta, pa da bi Sel na maškerado? O že, če bi bilo treba poiskati tam kakega nevarnega zločinca, toda zgolj v zabavo — to mu pa ni Slo v njegovo staro glavo! In povedal ji je s prav kratkimi, pa tembolj jedrnatimi besedami, da naj si take domisleke kar izbije enkrat za vselej iz glave in da v ta ni ia ae bo nikdar privolil. Nato pa Je fena zakrila oči m M bridko razjokala, toda slani potoček, ki se Je razlival preko obraza, ni genfl jastrebovega srca gospoda soproga, bi ko je lena itprevidela, da teko njene ljubke solze zaman, je spet zaprla svoje divne oči in se spustila v trpek m pa stanoviten molk. Ker pa je trajal ta molk 9e naslednje dni, je smatral gospod Želimski zadevo za končano in se je veselil pri sebi in si mel roke, da je vendar enkrat nastopil tako energično. Tem večje pa je bilo njegovo začudenje, ko se je v soboto zvečer povrnil z Izprehoda domov in mu je prijazno smehljajoči kuharica povedat, da je odSla »milostiva gospa« ob Šestih ne- kam v pose te in mn sporoča, da se vrne Sele po polnoči domov. V nesete 1 O kajpa. gospod želim-tki je vedel kam pes taco moli! Torej je le ila na reduto ln Se celo brez njega. Strašna jeza ga je popadla. Ne da bi privoščil kuharici za prijazno vest najmanjše besede, je planil Iz hše in pet minut kasneje je že drdral v koč jI proti plesni dvorani, kjer je kmalu izginil potem s svojim strašnim icpenka-atim nosom, ki si ga je nataknil med vožnjo v svrho zakrinkanja na obraz. Uro kasneje je bil že spet doma — truden — izčrpan — osvete željan, toda brez žene. ki se je tem lažje izogibala njegovemu vztrajnemu iskanju, ker se je zabavala v svoji skrbno pripravljeni maski bi takoj spoznala svojega moža, ki jo je Iskal s svojim slabe nataknjenlm dolgim nosom. Polagoma se je poleglo razburjenje prevaranega soproga ln na njegovo mesto je stopil prevdami m*r starega krimmalnega uradnika. Slučaj ga je dražil: njegova žena je bi1* zanj samo še »individuum«, kl ga Je moral Iskati in — odkriti. Toda kako — kako?! Oospod želimski se Je poglobil tuhtajoče v svoje stare spomine In spet so se pojavili v njegovi glavi čudoviti načrti, kako ujame svojo nezvesto Ženo, kar ga hipoma prestraši iz njegovih misli nekakšno praskanje in ren-čanje za pečjo. Nevoljen se je obrnil — toda v tem hipu, ko je ugledal svojega pinča — kajti ta je bil motilec miru — mu je Šinila v glavo misel, originalna «n ekscentrična sicer, toda gospod komisar v pok. se je je krčevito oprijel, kajti omoeoči'a mu je, da je prišel do cilja svojih želja. Pes! Pomagal mu bo iskati! Bil je navajen, da jc, čim je opazil gospo Leno, takoj priče! skakati po nji in okrog nje ter je dajal duška svojemu veselja z različnim prilizovanjem ;n energičnim miganjem kratkega repka. Oospod Želimski je bil mož, ki se je takoj odpravil na udejstvovanje zamišljene nakane in že pol ure kasneje so doživeli gostje redute celo v tem razkošnemu veselju posvečenih prostorih čudovito senzacijo. Mala, v črn domino «efo dobro zavita postava s skrbnozakrinknnim obrazom se je gnetla Iščoč med plesalci in se tu pa tam prav ostro zagledala v Ženske maske To samo na sebi bi nt bilo še prav nič posebnega, da ni bilo slišati izza prsnih gub domina zamolklega renčanja, ki se je r*>Usni1o šele, vojno Izredno hiksurljozno. Prt obravnavi sodnik VViiberiorce navajal, da. te to eden fn-nozoltevi! nlh slučajev, pri katerem ie mož, ki je pred vojno r.avzemal ugledno mesto, v vojni vse tegubi! m nikoli več ne bo v »tanu pevspeti se na svokj prejšnjo pozicijo. Grifflths te bfl nato oproščen. • Lalza Saksonska ▼ bedi. Nek« so-rrudn* lista »XX. Sieda« v Bruslju te ze>-•ledU v tem mestu brvailiče one Luize Saksonske, iene učrtei.va Toselltja. katere romantično življenje je ivojila* rfvc san malo vso evropsko javnon Luiza ?p.ksonska iivi ho< komtes* D'Ysette v nekem skromnem bivališču r pravi bedi. Novinar jo je vprašal, kako rzhaja in povedala irru >e, da biva v oni h šicl £« 12 let In da j« dobivala nekako pokojnino od svojega moža. saksonskeea krftlja. Ta pokojnina ps te Izginila s padcem marke. Preteklega avgusta >" je blagajnik v banki tzroO:fl 1 frarvk 15 c. za rrt mesece. Zarudela je sramote, ver?dar pa je denar spreiela, *6d takran dalje se je pokojnina se mžsla. PovesJaa je končno, da >ej pomagajo prenašati težko usodo nekatere belgijske dame In d« poučuje jezfre. ko je postava h poira zopet obstala ~red neko damo, segla v domino in pr vlekla iz njega za vrat stvarico, Ki se je izkazala kot žc precej ostare* pinč, ki se je usedei na tla pred dotično damo, jo za hip povohal in jI nato zanič-Ijivo obrnil hrbet. »Ta ni,« je zamrmra! črni domino; ku^travi pinč, ki ga je dvignila močna roka, je spet Izginil za nagubanimi grudmi čudnega gosta, ki je nadaljeval svoj obhod po dvoranah. Ni težko uganiti, da je bil to gospod Štefan Želimski, ki je vzbudil tako nenavadno pozornost, ki je postajala vse večja, ko je ponovM trikrat, štirikrat to svoje Čudno početje. Prepustimo za trenotek gosp. 2e-limskega njegovi usodi in si oglejmo Še gospoda, ki se je nahajal v Istem položaju kot gospod kriminalni k< misar v pok. Tudi ta gospod je slutil, da se nahaja njegova žena proti njegovi volji na reduri, in Iskal jo je s svojimi divjimi očmi, četudi brez pnča. Ta gospod ni b"l nihče drugi, kot gospod policijski načelnik sam. Čigar družinske razmero so bile dosiej seveda le malokomu poznane, vendar pa nič manj nevzdržne kot zakonske neprilike Štefana 2elimskega. (Konec prihodnjih) Iimiiki pofloi pvfteeavM sa vsake mduateila, t anapodarsklnj poslopjem, vrtom id. M prejela na javni dra'M ari sndtfta v KunvfVa v *«-keVt«, eUta BS. fatmaal^a e>e> 10. — Najmanj* ponudek 11*000 Dia, vaftCma 22.800 Din. PREMOG k*, trn. s 4900 naMiagtl. nn>-dalf c tvofefa rudnika Slesen« ste« praanaiafc«)prta tftta-ftb« a o. a. v Lj«hfteitt Wolf«va nltee l/l — na Dia S00 poste fra Ormož. Din 190 aeeta)t UuMitna te D-n 400 v Ljubi leni as doni aostcvfteno sa 1000 kg. CRIsIK ns Dfa 10s>-»cflfiltt ssste»nwsnk In n>«4 A. Smkovic nasL K. Soss. Vsern! bmalaene! ? I Znaante narnCna poltnc-cbratne ! t m m, potr«! oielie«1 iaie alelesrsjlca faa>nnvlialniee) &• MBAOaV Ljsibljana, teieclriiranaTa nJlM IVL Vino belo, tk>bro, iz leti 193i, 1**9 ta 10.1, več ete kktl., proda po nerodni eeni vlastelinstvo J. Braer9 Kaitel, p. Zlatar, Hrvatsko. 1803 I «1 Xo eti^evere uprav rta! mm f*r*f©f! 1 dtear. Ptofule vnanref. iflHLI 0GLR Cena maBSte oglasov vsaka S»ese«ia SO C3ra. — Kajmanja p« CMn S — • »»€>♦»#^±14W«K«i I Inseriralfe v Slov« Narodu! Bofjša flospodliCTa. ki zna Šivati, ae iSfte k triletnemu otroku. — Po* magar! bi morala tndi v gospodin j stvii. — Pisma in Ttapovrd plače naj se ooilje pod »Veatna'1344« a« '.mravo »*,1ov. Nar.«. Knjigovodja- bilanclst »Ca v prostih nrah zve* čer snposlenj« pri kakem podjetju. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Bilancist '1323«. širilja, spretna, uma in ki ima dober okua. »tanuioča v Ljubljani tli okolici — as sprejme ▼ modni trg o* vini. — Piamene ponud* b* a navedbo aposobno* st! aa poštni predal 3ft. 1291 Kater« SiTfljfii- bi vzela aoletno pošteno m pridno dekle a dežele, ki Se mt nekoliko iivati na stroj, brezplačno v službo samo rs hrano in »ta nova nje, kjer bi ae mogla popolnoma isučiti v šivanju. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod Mestna šivilja/1333 Visoka omara a predali m mala pisalna misa naprodaj. — Sv. Pe# trt eestt 31 A. — Ogleda se lahko od l.—3. 1301 Volna za mooVoce ae zaradi ostanka poeeni proda. — P F.. Ljnhlja« ns, Zrinjskcga 3 (Eliza* betna), dvorišča 1357 Prodam len koncertni klavir sa 12.000 Dm radi po* manikanjs prostora. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1299 Blagajna št. 4 fpredvoini materijal, teš* ka 6O0 Vg. Wiener Kas* sen»Fabrik), jako dobro ^hranjena, se -proda. — Pismrne ponudbe na-Ljubljana, poitnl predal §t. 85. 1351 1 Br.^ 1 Čehniček in korenfeTo «#me kupimo. — Sever & Ko, Ljubljana, Wolfova ulica It. 12. 1263 Poror! Pozor! Plmčem no vtmokfh cenen *tmre ob.VJte, čmvtje pohU Ifvo Itd. Pridem t"di na dom: dopisnica zadoetu« je. Drame Martin. Ljub« Ijene, Sv. Jakoba aahreS« js it. 3». 1352 Pisarna v blizini sodni je. s električno rtssvctljavo in te« lefonom se odda s I. spri* lom. Naslov pove upra* ve »Slov. Naroda«. 1310 Podjetje s lokalom (strojno pletenje), dobro Idoče, v sredini mesta na prometnem Vraf", — se proda xa 175.000 Din. — Resni kupci n« i se og]*' sijo pod »Podjetje Din 175.000/1301« na upravo »Slov. Naroda* I Stanovi I Lepa zračna soba »e odda dvema gospodo* da. event. dijakoma, s hrano sli brez hrana. — Naslov povs uprava »51. Naroda«. 1350 delavcev za lak-usnje, »svefbanik, sprejme francoska tovarna usnja v Lvoshj Ptaea od kota. Dnevni natluiek ca. 30 frankov. Kdo? te obve* *c da anta.no najmanj eno leta v tovarni, ae mu povrnejo tudi potni stro« ikL ~ Naslov: F. Lom* h« rdet, tsnneries, St. Foua (Rlaoaa) Psance. 1289 1 tekali I StanoT&nje (soba ki kuhinjs) v are« dini mesta, se odda ss takoj zakoncem« brez otrok — proti odVupltvl DTihištva. — Ponidbe na i^ravo »Slov. Na,^>da« pod »Stanovanje/1345«. Proda se večje kmetsko posestvo iz proste roke z vsemi gospodarskimi poslopji, s lepim sadnim vrtom, nji« rami, travniki m gordo* voms. V hiši se nahsja stara dobro pomtna urv» stilna ob cesti Skofji Lo* ka»kolodror. — Na željo se proda ves gospodarski in gostilniški Inventar. — Natančnejša pojasnila da« je: M. Kriišulk. Rajhen* burg. 1300 TrgoTald lokal na prometni eesti — se ti*« mm. tako i. — Ponudbe pod »Trgovina/1360« na upravo »Slov. Naroda«. Skladišče s pisarno v Kolodvorski ulici ae takoj odda. — Naslov povs uprava »SI. Naroda«. 1306 Išče se pekarna v najem — v mestu ali na d? žel i — za takojšnji nastop ali pcineje. Na* s'ov pore uprava »Slov. Naroda«. 1312 Točilnice. Točilnice (Schankeinrich* tungen) sa hotele, kavar* ne, restavracije. b»'ffete Itd. —Tovarna hladilnih omar in hladilnih naprav. — »Drava«, d d Miri-bor. T 256. — Zthtcvaj* te prospekte! 1274 Leno posestvo, oddaljeno pol ure od Me* ribort. obstoječe ir lepe htte ta goepoderakega poslopja, a 12 orali po« 1 ja, travnikov ha vino« grada se ugodno proda. — Pojasnila se dobe pod »Posestvo St. 108« od Oglasnega zavoda Pran Voriič, Maribor. 1353 Izborno Tpeljana gostilna, na selo dobrem glasu. oddaljena pol ure od M a* ribora, se a inventarjem in celim posestvom vred rsdi družinskih razmer ugodno proda. Posestvo z gospodarskim poelop# jem oostoji is 10 oralov pol > a in travnikov. — Po. nudbe se pr°*no p°d: ♦Goetilna It. 107« — na Oglasni zavod Fran Vor» Ste, Maribor. 1354 ItlntilJjajpiinujAijJkB » Maksimilijana« poštno ležeče Kamnik I — listno pod tem naslovom leti pri nas. ker po*ta ne sprejema bres pravega naslova. Pošljite ponje v upravo, ali pa pošljite natančen naslov. L'prj. ts »Slov. Naroda«. 1356 Otrok boljSIh starfcsv ae rpr* j. m« ▼ oskrbo k dob ri družini. — NaaloT pove uprava »SI. Nar.«. 1337 Po!cnovka. namočene, ^e dobi vitk d«n pri tvrdki Pr. fCKa-n. Ljubljana, nasproti hotela »Union«. 1014 75.000 Din posojila Uča tovarna v Ljubljani proti najvišjemu obresto* vanju. — Ponudbe pod »Viaokt obresti/l336« ns upravo »Slov. Naroda«. 1 Strojno pletenje f/aring. Čmvfjmrškm uliem I/. 4 — izvršuje nogavice is nsjboljšegs bombaža In flora. Podpletujc vse vrate nogavic; tanke in debele. 1347 Prvovrstne rfl>ef Ščuke in druge finej$e. \k tekočih vodi — po nar sendorfer. Czanka, Rhr« Kar. Holzl. ^rSweigr»o-fer. Oricinag 5tinnl itd Tudi m obroke! — Jerica Huhad, roj Dolenc, Ljubljana, Hilicrjcva ul 5t 5 30 Diamalt tvornice Htonei in V»bn^ ka. Dunai. Stadlau. pe« karski tladni ekstrakt. ie najboljše pekarsko sredstvo ter precsss rge ostale dosedanir nado. mestka — (^uvaite ss sličnih potvorb. na i ho prašek ali tekočina* Za^ htevajte aamo orlcin^lni •Diamalt«! — C.a«no ae« *ton*tvo za JusjosVi vlio: Rdvsrd Dužanec, Stro^s* insveriev« uUcs hr 10 Zagreb l2 9nl tnserati ▼ »Malih oglasil)« /mj;3 n§opor§Čno velik u*pch y »5/ov AVarodu«. Vizitke priporoča Narodna tiskarna laittninai iti tisk »Narodne tiskarne«. nsnl