Ljubljana, četrtek 20. aprila 1939 Cena 2 Din Upravu.LSt.vo. ujubljana, Knafljeva 5 — Telefon št S122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Šelen-burgova Ul. — TeL 3492 in 2492. Poiružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi ori pošt ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga «slo 78.180 Wien §t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Misli ob mariborskem umetnostnem tednu V Mariboru imajo te dni drugi umetnostni teden, ki so ga otvorili v soboto. Enako pester in bogat je, kakor je bil lanski prvi teden, pa ga celo še nad-kriljuje. Obiskovalcem nudi nazorno in prepričevalno sliko o visoki stopnji in vsestranski razgibanosti umetnostnega in sploh kulturnega življenja v naši obdravski prestolnici in vsem njenem okolišu. Priroda je mnogokrat vendarle zelo pravična. Jasno pričevanje o tem nam nudijo tehtna opažanja, ki se nanašajo tudi na področje kulturnega ustvarjanja. Zdi se n. pr. nekaka biološka in socialno kulturna zakonitost, da so neplodnost, pasivnost in usihanje neizogiben delež vsake tako zvane vrhnje plasti prebivalstva, ako nima naravne zveze s spodnjimi plastmi in ne s svojo zemljo, posebno pa še, če se poda na pota popolne odtujitve lastnemu narodu. Tudi v naši življenski sredini imamo poučne primere, zlasti na naši severni meji. kjer je pred vojno cvetelo nemškutarstvo. Čeorav so bili narodu odtujeni krogi v Mariboru in mariborskem okrožju gospodarsko močni in so s pomočjo Dunaja in Gradca imeli v rokah vso oblast, čeprav so imeli _ v svojih rokah neprimerno več dobrin, kakor slovensko zavedna inteligenca in meščanstvo, je bila njihova kulturna bilanca žalostna slaba. Po vojni pa je Maribor v kulturnem življenju vzcvetel, da je ta njegov napredek še bolj razveseljiv od njegovega tudi velikega materialnega razmaha. Ta duh kulturne stvariteljnosti ima svoje izvirke in svetle tradicije že v predvojnem zbiranju slovenskih kulturnih silnic po vsem Podravju inPo-murju, kjer so se v zadnjem stoletju zaporedoma porajali pomembni oblikovalci narodnega duha in narodne besede. Sočni kulturni sadovi na pre-ceplienem deblu narodne skupnosti pričajo o zrelosti, duhovni sili, vitalnosti in žlahtnosti zdrave krvi. Slovanski kulturni tokovi so se že v predvojni dobi smotrno prelivali v Maribor, kjer je marljiva prizadevnost plodno ustvarjala predvsem na torišču znanstvene obdelave domače zgodovine ter pedagoško strokovnega pisateljstva. Iz teh tradicijskih osnov se je v povojni dobi, ko so odpadli okovi, razmahnila vsestranska kulturna delavnost, ki se lahko ponaša z dragocenimi pridobitvami. Sporedno z blestečo rastjo znanstveno zgodovinskih raziskovanj in obče kulturnih stremljenj pod okriljem Zgodovinskega društva, muzeja, bano-vinskega arhiva, študijske knjižnice s preko 40.000 zvezki ter drugih kulturnih ustanov se je stopnjevala tudi kvalitetna umetnosna produkcija. Prvotno raztresene, cepljene oblikovalne sile je povezal pred leti ustanovljeni Umetniški klub. da usmeri vse te ustvarjajoče težnje na torišču likovnega, književnega, glasbenega in odrskega umetniškega udejstvovanja k neki določni intenzivnosti in da z velikopotezno zasnovo vsakoletnega umetnostnega tedna omogoči krepko afirmacijo in manifestacijo narodno kulturnih, duhovnih gonilnih sil, kise z vseh strani Podravja in Pomurja pretekajo v skupno strugo in osredotočujejo v našem Mariboru. Prvi umetnostni teden je lani s sijajnim uspehom zgovorno opravičil svoj obstoj in smisel. Pokazal je, kako nam je postal Maribor drugo dragoceno središče kulturno-umetniškega ustvarjanja. Tisto važno vprašanje, ki je ob prevratu tako vztrajne trkalo na naša vrata, ali se nam bo posrečilo ob izgubi goriškega in tržaškega kulturnega centra prekovati in preoblikovati Maribor v nekako nadomestilno torišče obče kulturne in znanstvene tvornosti, je bilo rešeno v pozitivnem smislu. Neštetokrat je bila medtem že izpričana kvaliteta naših likovnih umetnikov, ki so se v našem severnem kulturnem žarišču najpreje organizirali v »Groharju«, pozneje pa v »Brazdi«. K temu pridejo še kvaliteta zorečih in rastočih književnih tvorcev s panonskih tal, ki prinašajo v naše slovstvo novega poleta, novega duha socialne topline in svežega realizma, vse bolj se uveljavljajoče delo skladateljev in odrskih umetnikov z lastnim uprizarjalnim slogom in pečatom, o čemer se je lahko prepričala tudi Ljubljana ob nedavnem gostovanju mariborske drame, živahno publicistično in esejistično ud.ej-stvovanje. resna znanstvena stremljenja i. t. d. Vse to nam pripoveduje o tihem, vztrajnem in plodnem umetnostnem in publicističnem delu, ki je take polno zaživelo v jugoslovenskem Mariboru in se zlasti še v zadnjem času neverjetno poglobilo. V soboto otvorjeni II. mariborski umetnostni teden, ponovno razodeva silo, obseg in kvalitetnost umetniških ustvarja j očih sil v severni pokrajini Slovenije. Kakor je že lanski umetnostni teden v plemenitem soglasju združil naše likovne umetnike, sklada- VAŽNI RAZGOVORI V RIMU Ena glavnih točk v posvetovanjih italijanskih in madžarskih državnikov je bilo zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko Rim, 19. aprila, e. Grof Telekv in grof Csaky, ki sta včeraj zjutraj prispela v Rim. sta bila opoldne v avdijenci pri kralju, popoldne pa sta imela prvi razgovor z Mus-solinijem. Na snočnji večerji v Beneški pa'ači je Mussolini nazdravil Telekvju z naslednjimi besedami: Drago mi je. ker lahko vas in grofa Csa-kvja prisrčno pozdravljam v Rimu. ki vas je sprejel s spontano simpatijo, s katero je vedno dokazoval čustva prijateljstva, ki vežejo italijanski narod z madžarskim. Odveč bi bilo poudarjati, kako so ta čustva iskrena in globoka. lta!ijansko-madžar-siko prijateljstvo ima svojo dolgo zgodovino. Leta in dogodki so ga napiavili vedno bolj solidnega m iskrenega. Italija je v zadnjih mesecih z zadovoljstvom dočakala. da so načela pravice, ki jih je dolgo in stalno zastopala v korist prijateljskega naroda. zmagala in da je bilo Madžirski vrnjeno ozemlje in ljudstvo, ki ji je bilo odvzeto v nasprotju z vsemi načeli pravice. Z istim zadovoljstvom smo lahko ob nedavni priliki ugotovili, s kakšnim zaupanjem in duhom razumevanja in solidarnosti so prežeti odnošaji med našima državama. Osnova teh odnošajev so skupni interesi obeh držav ter močna volja, da se združita za vzdrževanje reda in mira. volja. ki jo je Madžarska ponovno dokazala s svojim pristopom k pakta proti komin-terni, zaključenim prvotno med Italijo, Nemčijo1 in Japonsko. S tem aktom je bila ustanovljena nova zveza med Italijo im prijateljskimi državami ter Madžarsko. Madžarska je pa dala s tem dragocen prispevek k političnemu in socialnemu miru ter stabilnosti v srednji in podunavski Evropi v popolnem soglasju s cilji, ki so bistveni za italijansko politiko1, ki je imela vedno globok smisel za realnost in voljo do pravice in miru, ki je gibalo osi Rim— Berlin ter našega sporazuma z Jugoslavijo1. Zato ponavljam izraze neomajnega prijateljstva Italije napram vaši plemeniti deželi. Grof Teleky je na Mussolinijevo zdra-vico odgovoril: Zelo sem vam hvaležen za prisrčne besede, s katerimi ste nas počastili. V nobenem drugem mestu ne čutim tako globoko kakor v večnem Rimu, kako je srečanje naših dveh zgodovinskih narodov volja same usode. Spomini na prijateljstva in tople manifestacije, ki so nam bile tu pri. rejene, nas navdajajo z močnim zaupanjem zaradi njihove spontanosti. Ta čustva imajo trajno vrednost. Dogodki zadnjih mesecev so napravili pot pravici madžarskemu narodu. Za zaupanje in soli. darnost ,ki ste jo manifestirali, bomo odgovorili na isti način, kadarkoli bo madžarski narod čutil, da italijanski narod to od njega pričakuje. Dobro vemo, da Italija želi z močno voljo močno Madžarsko, naš bistveni interes pa je, da moč italijanskega cesarstva hitro doseže svoj vrhunec. Nas so združile globoke in vzajemne simpatije ter skupni interesi. Močna in neomajna volja za ohranitev miru in sodelovanje pri ustvarjanju resničnega miru nas bosta ohranila vedno združene. Ne obstoja ničesar, kar bi Madžarsko ločilo od bistvenih ciljev italijanske politike. Ugodni rezultati te politike se čutijo predvsem v Podunavju, Iti se je začelo na osnovi realne, umirjene, obzirne in modre akcije osi Rim.Berlin sanirati po 20 letih pretresov in negotovosti. Zvesti politiki osi, ki jo je Madžarska spontano sprejela, ne moremo dovoliti, da bi katerakoli država predstavljala našo nacionalno politiko netočno. Boljšega dokaza modrosti politike Rima, Berlina in Budimpešte ni mogoče dati, kakor je vedno boljši razvoj odnošajev vzajemnega spoštovanja med Budimpešto in Beogradom, tako v ma. džarskih kakor jugoslovenskih krogih. Ponavljajoč najtoplejšo zahvalo za vaše iskrene besede nazdravljam kralju Italije dflll Ugeštess vtis Iz Španije — Ug: veltu — F ščanje napetosti zagotovil — Umik italijanskih čet a © Hitlerjevem odgovoru Boose- za zbližanje Madžarske z Jugoslavijo in Bumunijo London, 19. aprila, p. Današnji listi ugotavljajo na podlagi poročil iz raznih delov' Evrope, da je izredna napetost mednarodnega položaja nekoliko popustila in da se ustvarja nova atmosfera, v kateri se mirneje presojajo dogodki kakor v preteklih dneh. Med pomirljivimi dejstvi je tudi zagotovilo, ki ga je podal španski poslanik v francoskem zunanjem ministrstvu. da ni general Franco izvršil nobene izredne koncentracije svojih čet v okolici Gibraltarja in v španaskem Maroku. »Dai-ly Mail« poudarja z zadovoljstvom tudi izjavo španskih oblasti v Tetuanu, da Španija ne namerava zasesti mednarodnega pasu v Tangerju. Pozornost je vzbudil tudi umik 2000 italijanskih vojakov iz Španije, ki so se že vrnili v Italijo. Isti list beleži kot ugodno dejstvo tudi izjavo narodnoso-cialističnih krogov v Gdansku, da ne nameravajo proglasiti priključitve Gdanska k Nemčiji kot darilo kancelarju Hitlerju za njegov rojstni dan in da bo Hitler izvoljen samo za častnega meščana svobodnega mesta Gdanska. Popuščanje napetosti prihaja do izraza tudi v objavi angleškega vojnega ministrstva, da bodo angleške čete, ki so bile poslane v Egipt zaradi ojačenja tamošnjih posadk, zopet umaknjene v prejšnje gar-nizije. Angleški listi pričakujejo z velikim zanimanjem govor, ki ga bo imel nemški kancelar Hitler 28. aprila v nemškem državnem zboru, ko bo označil svoje stališče glede na poslednje Rooseveltove predloge za ohranitev miru. Kakor poročajo listi, je bila včeraj izvršena intenzivna diplomatska izmenjava misli med Berlinom in Rimom. Pričakujejo, da bosta Nemčija in Italija postavili gotove proti-predloge na Rooseveltovo poslanico. Proti-predlogi bi vsebovali razne gospodarske zahteve, ureditev kolonijskega vprašanja, garancijo za nekatere meje. V Londonu pripisujejo veliko važnost tudi razgovorom madžarskih državnikov v Rimu. Po komentarjih listov skuša Italija predvsem zboljšati odnose med Budimpešto in Beogradom. Madžarsko-jugoslo-vensko pomirjen,ie naj bi bilo uvod zbli-žanju med Madžarsko in Rumunijo. Menijo, da se gibljejo v tem smislu tudi razgovori nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z rumunskim zunanjim ministrom Gafencom. ki se mudi sedaj v Berlinu. telje, književnike in odrske umetnike k smotrnemu umetniškemu oblikovanju in vzorni kulturni tekmi, tako je letošnji drugi umetnosti teden še tesneje in čvrsteje povezal krog naših obmejnih kulturnih tvorcev. Tudi on je krepka manifestacija umetniške tvornosti vodilnih nosilcev in predstavite-ljev našega nacionalnega duha in naše besede, hkrati tudi afirmacija, razodetje vitalne moči in volje ter zdravja vsega našega obmejnega rodu. London, 19. aprila, br. Angleška vlada je imela danes dopoldne svojo običajno redno tedensko sejo. Na sejo so prišli vsi ministri. Ze glede na to so ji politični krogi v Londonu pripisovali velik pcmen. Na seji vlade so razpravljali, kolikor je bilo mogoče izvedeti iz zanesljivih virov, predvsem o pogajanjih z Moskvo in Ankaro. Ugotovljeno je bilo, da ugodno napredujejo. Poleg tega so podrobno proučili predloge za ustanovitev posebnega ministrstva za vojne dobave, za katerega se zavzemajo poleg opozicijskih strank tudi nekateri prvaki konservativcev. O tej stvari bo ministrski predsednik Chamberlain bržkone jutri popoldne na seji poslanske zbornice podal nekaj konkretnih izjav. GaSeneovl razgovori Berlin, 19. aprila, i. O včerajšnjih razgovorih rumunskega zunanjega ministra Gafenca z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom je objavil DNB kratek komunike. v katerem pravi med drugim: Zunanja ministra sta razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Razgovori so potekali v prijateljskem duhu in so pokazali popolno soglasje v vseh zadevah, o katerih sta odkrito razpravljala. Snoči je zunanji minister Ribbentrop priredil na čast Gafencu banket, ki so se ga udeležili tudi rumunski poslanik Cru-cescu ter višji uradniki rumunskega po. slaništva, z nemške strani pa minister Krossiglh, general Keitel, general MSlch ter državni podtajniki Weiszaker, dr. Kepler in Wehrm.ann, nemški poslanik v Bukarešti Fabricius in drugi. O priliki sprejema po večerji je Ribbentrop izrazil svoje prepričanje, _ia bo izmenjava misli doprinesla k poglobitvi in dobremu razvoju prijateljskih odnošajev med Rumunijo in Nemčijo. Istovetni interesi Rumunije in Nemčije so najboljša osnova za plodno sodelovanje, ki daje najboljšo nado za bodočnost. Gafencu je izjavil, da je popolnoma prepričan glede uspeha svojega obiska. Nemško-rumunska gospodarska pogodba je bila osnovana na prejšnjih gospodarskih odnošajih, ki so obstojali med obema državama. Pogodba daje osnovo za nove plodne metode v medsebojnih gospodarskih odnošajih. V interesu obeh držav in interesu miru želimo organizirati vzajemno delo ter doseči pcpoln rezultat. Danes je bil Gafencu v kanoelairski palači, kjer ga je sprejel Hitler. Razgovoru, ki je trajal dobre pol ure ,je prisostvoval tudi zunanji minister Ribbentrop. Opoldne je Ribbentrop priredil svojemu ruimunske. mu tovarišu v zunanjem ministrstvu kosilo. Njuni razgovori so se na popoldanskem sestanku zaključili. Po dosedanjih dispozicijah ostane rumunski zunanji mi. nister še jutri v Berlinu. Prisostvoval bo tudi veliki vojaški paradi, ki jo bodo priredili v proslavo Hitlerjeve oOletnice. in cesarju Abesinije ter njegovi vzvišeni rodbini, kakor tudi vam z željo, da bi stalno naraščala veličina in slava italijanskega naroda. Pomen italijansko-jugoslo-venskega sporazuma Rim, 19. aprila, p. Italijanski listi pripisujejo posebno važnost onima odstavkoma zdravic, ki sta jih izrekla snoči ministrski predsednik Mussolini in madžarski ministrski predsednik Teleky na banketu v Beneški palači, v katerih sta oba omenjala Jugoslavijo. Listi poudarjajo neobičajno prijateljski ton, v katerem je govoril Mussolini o Jugoslaviji in italijan-sko-jugoslovenskem sporazumu, in pravijo, da politika Italije, Nemške in Madžarske v Podunavju ne bi imela potrebnega učinka, če se ne bi prilagodila zahtevam časa in ne bi bila v skladu z zboljšanjem italijansko-jugoslovenskih odnosov. Dejstvo, da je tudi predsednik madžarske vlade poudarjal, da so jugoslovensko-madžar-ski odnosi razvijajo v duhu vzajemnega spoštovanja, je največjega pomena za ohranitev ravnotežja in miru v Poduna-v-ju. »Giornale d'ltalia« piše, da je Madžarska s svojim pristopom k paktu proti ko-minterni in izstopom iz Društva narodov jasno označila smer svoje politike, ki se strinja s politiko osi Rim-Berlin. Ni zato nobenega dvoma, da bo v sedanji akutni evropski krizi, ki jo je izzvala angleško-francoska pobuda za obkolitev osi Rim-Berlin. zavzela Madžarska jasno in odločno stališče. Italija je vedno s prijateljskimi nasveti koristno sodelovala pri zbližanju Madžarske z njenimi sosedi, predvsem z Jugoslavijo. Italijansko-madžarski razgovori v Rimu, ki jim bo sledil sestanek madžarskih državnikov 6 predstavniki nemške vlade v Berlinu, bodo koristno služili ojačenju odnosov med Madžarsko z Italijo in Nemčijo. Madžarska ostane zvesta osi Rim—Berlin Budimpešta, 19. aprila. AA. (DNB). »Pester Lloyd« komentira snočnji zdravici Mussolinija in Telekyja ter med drugim pravi: Ministrski predsednik grof Teleky je govoril snoči v Beneški palači v imenu vse Madžarske. Madžarska je iz lastne volje in iz lastnih pobud pristala na politiko osi Rim-Berlin. Načela madžarske zunanje politike nam nalagajo brezpogojno zvestobo našim močnim prijateljem. Zato zavračamo vse poskuse drugih, ki se prizadevajo, da bi našo politiko prikazali kot napačno. Vladni list »Figet Lenszeg« poudarja, da je z ozirom na vsebino snočnjih zdravic Rooseveltovo stališče neresno. Madžarska zavrača pomoč Zedinjenih ameriških držav, kajti ta pomoč ji ni potrebna, ker Madžarska ni ogrožena niti od strani nemškega rajha, niti od Italije. Francoske informacije o rimskih razgovorih Pariz, 19. aprila, b. Francoski listi beležijo z veliko pozornostjo one stavke iz Mussolinijeve in Telekyjeve zdravice, ki se nanašajo na Jugoslavijo, in jih tolmačijo kot dokaz poglobitve ne le italijansko-jugoslovenskih, temveč tudi jugoslovensko-madžarskih odnošajev. Poluradni »Temps« poudarja v svojem rimskem poročilu med drugim: Zdi se, da je ureditev madžarsko-jugoslovenskih odnošajev po teh razgovorih zelo olajšana. V tem smislu tolmačijo v Rimu zelo ugodno tudi navzočnost j ugoslovenskega poslanika v Rimu pri odhodu madžarskih državnikov. Italija je v zadnjem času povečala svoje zanimanje za Balkan in Podunavje in je zato naravno, ako si želi tudi izboljšanja mad-žarsko-jugoslovenskih odnošajev, za katerih izboljšanje se je že doslej zavzemala. Bližnji obisk jugoslovenskega zunanjega ministra pa napoveduje tudi poglobitev italijansko-jugoslovenskih odnošajev. Obisk madžarskih državnikov neposredno po razgovorih med Mussolinijem in Go-ringom ter tik nred obiskom dr. Marko-viča v Benetkah je tako vsestransko pri-i dobil na pomenu. Uničil Dve avtoritativni mnenp v italijanskem tisku — Italijanska vlada hc odgovorila v sporazumu z nemško Rim, 19. aprila, b. Komentar, ki ga objavlja diplomatski urednik agencije Štefani o Rooseveltovem pozivu, poudarja italijansko stališče v naslednjih točkah: 1. Akcije, ki naj bodo resne, morajo ostati tajne in ne smejo služiti tako oči-vidnemu propagandnemu cilju. 2. Rooseveltovega stališča niti od daleč ne deli vsa ameriška javnost. 3. Naštevanje ogroženih držav ni resno in lahko služi kvečjemu kot dokaz popolnega nepoznavanja zemljepisja in zgodovine. 4. Rooseveltova poslanica je v ostalem sestavljena v zelo umerjenem tonu. 5. Italijanska vlada bo v popolnem sporazumu z nemško proučila, kaj naj nanjo odgovori. 6. Mir je zelo lepa in dragocena stvar, toda take propagandne poslanice ne morejo roditi pozitivnih rezultatov. Virginio Gayda pa navaja v listu »Giornale d'Italia« naslednje štiri razloge, zara- di katerih italijanski odgovor na Roose-veltov poziv ne more biti pozitiven: 1. Italija ne more priznati Rooseveltu nobene pravice, da se vmešuje v evropske zadeve. 2. Rocseveltov poziv ima dve temeljni napaki: prvič je preveč javen, čeprav se z njim zaupno obrača na Hitlerja in Mussolinija; drugič pa je po krivici omejen samo na šefa italijanske in nemške vlade. 3. Povsem zgrešeno je naštevanje držav, saj so med njimi nekatere, kakor na primer Španija, Portugalska, Švica, Madžarska, Jugoslavija, Rumunija, Arabija in Iran, ki jih Italija smatra za prijateljske države in ki jih ne namerava niti v bodoče šteti med svoje sovražnice; na drugi strani pa navaja tudi Rusijo, proti kateri ne goji Italija nikakih napadalnih namenov, pa ji vendar ne more jamčiti njenih mej. 4. Roosevelt končno povsem molči glede najvažnejšega vprašanja, namreč vprašanja pravične razdelitve surovin in sredstev proizvodnje. Poročil tarr;"c en potek vseh francoskih pogajanj ^nanjega ministra Boniteta pred parlamen-■ — Sporazum s Turčijo in Rusijo je tik pred zaključkom Pariz, 19. aprila, br. Danes popoldne ob 18. se je sestal zunanjepolitični odbor poslanske zbornice pod vodstvom predsednika Nistlerja. Seji je prisostvoval tudi zunanji minister Bonnet, ki je na njej podal izčrpen ekspoze o mednarodnem političnem položaju. Spočetka je zunanji minister govoril o odnošajih s Španijo. Na intenzivno prizadevanje francoske diplomacije je vlada v Burgosu obljubila, da bo izpustila iz zaporov francoskega komunističnega poslanca, ki se je boril na republikanski strani, ter francoskega konzula v Alican-tu, ki je bil prav tako aretiran zaradi zvez z republikanci. Bonnet je poročal tudi o delovanju francoskega poslanika maršala Petaina v Burgosu za ureditev političnih in gospodarskih odnošajev med obema državama. Minister je poudaril, da se odnošaji med Španijo in Francijo polagoma, a zadovoljivo razvijajo. Nato je govoril o garancijah, ki sta jih Francija in Velika Britanija dali Rumuniji in Grčiji ter Poljski. O tej stvari so se vršili razgovori že ob priliki Lebru-novega obiska v Londonu. Bonnet je tedaj Chamberlainu in Halifaxu podrobno obrazložil stališče Francije in pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena sprejeti obveznosti predvsem glede Grčije in Rumn-! nije, pa tudi glede vseh ostalih držav, ki i bi bile prisiljene br niti svojo neodvisnost ' in življenjske intr.ese proti vsakršnemu j napadalcu. V Londonu se je ob priliki teh razgovorov mogla ugotoviti popolna skladnost zunanjepolitičnih smernic obeh zapadnoevropskih velesil. Nato je govoril Bonnet o pogajanjih s Turčijo. Čeprav je kazalo, da bodo nastale glede nekaterih vprašanj v zvezi s Sirijo težave, pogajanja vendarle izredno ugodno napredujejo in so že tik pred zaključkom. Tudi pogajanja med Francijo, Anglijo, Poljsko in Rumunijo na eni ter Rusijo na drugi strani se ugodno razvijajo. Pričakovati je, da bo mogoče že v bližnji bodočnosti dati o njih povsem konkretne informacije tudi širši javnosti. Ob zaključku je Bonnet izrazil popolno in brezpogojno solidarnost Francije z Rooseveltovo iniciativo. Rooseveltovo poslanico je treba smatrati za izredno odločen poseg Zedinjenih držav v evropske zadeve. Bonnetov ekspoze je bil sprejet z velikim odobravanjem. Posamezni člani odbora so ministru nato zastavili dolgo vrsto konkretnih vprašanj, na katere je zunanji minister ob koncu odgovoril. Seja je trajala preko 21. ure. Tatarescu pri Bonnetu Pariz, 19. aprila, br. Rumunski poslanik v Parizu Tatarescu, ki se je zadnje dni mudil v Bukarešti, se je davi vrnil v Pariz. Takoj po svojem prihodu je bil pri Bonnetu. Njun razgovor je trajal celo uro. Hitlerjeva 50-letnica Velike proslave v Nemčiji — živahna diplomatska posvetovanja ob priliki svečanosti Berlin, 19. aprila, br Kancelar Hitler praznuje jutri petdeseto obletnico svojega rojstva. Poleg velikih manifestacij, ki so jih organizirali po vsej Nemčiji, se je za to priliko ali pa v zvezi z njo organizirala tudi velika diplomatska aktivnost. Ribbentrop je povabil v Berlin zastopnike prijateljskih in bližnjih držav, zlasti iz jugovzhodne Evrope. Hitler je dop ldne sprejel rumunskega zunanjega ministra Gafenca, ki se pravkar mudi v Berlinu, nato jugoslovenskega poslanika dr. An-driča, ki mu je izročil svoja poverilna pisma, in še nekaj drugih diplomatov. Admiral Roder je priredil kosilo v čast italijanskemu, španskemu, danskemu, švedskemu, jugoslovenskemu in bolgarskemu mornariškemu zastopstvu. Nocoj je imel propagandni minister Gobbels po radiju govor, v katerem je slavil Hitlerja in mu izrazil voščilo nemških narodnih socialistov in nemškega naroda. V svojem govoru je dejal, da je Hitlerjevo ime sedaj že tesno vezano na evropski zgodovinski razvoj. Hitler je garant novega reda v Evropi. Omenil je nato priključek Avstrije in sudetskega ozemlja ter protektorat nad Češko in Moravsko ter poudaril zvestobo Nemcev do Hitlerja in neomajno zaupanje v njegovo vodstvo. Nemško časopisje se danes večinoma bavi z jutrišnjo proslavo 501etnice Hitlerjevega rojstva. Šef državnega tiskovnega urada Dietrich, eden najožjih Hitlerjevih sodelavcev, je objavil v »Deutsche Allge-meine Zeitung« članek, v katerem govori o osebnosti Hitlerja ter o pomenu narodnega socializma, ki je naredil iz nacionalizma in socializma enotno skupnost 20. stoletja. Topovski streli Berlin, 19. aprila. AA. (DNB). Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice je podpisal ukaz, da morajo na 50. rojstni dan nemškega kanclerja Hitlerja vse ladje razobesiti zastave. Ob 12. bodo z vseh ladij oddali 21 strelov prav toliko pa jih bo oddalo obalsko topništvo v pozdrav Hitlerju. Jugoslovensko zastopstvo Berlin, 19. aprila, e. Na berlinskem aerodromu so včeraj pristali z letali generala Jankovič in Lukič ter letalski podpolkovnik Bakič, ki se bodo kot gostje udeležili proslave ŠOletnice Adolfa Hitlerja. Danes je prispela ostala jugoslovenska delegacija, ki ji je na čelu minister trgovine Jevrem Tomič. Slovaško delegacijo vodi msgr. Tiso osebno Bratislava, 19. aprila. AA. Havas: Slovaška delegacija, ki bo prisostvovala slav-nostim povodom SOletnioe Hitlerjevega rojstva, je odpotovala v Berlin preko Dunaja. Na čelu delegacije se nahaja predsednik vlade dr. Tiso. Naš novi berlinski poslanik pri Hitlerju Nastopna avdienca poslanika dr. Andriča — Njegov nagovor na kancelarja Hitlerja In Hitlerjev odgovor Berlin, 19. aprila. AA. Kancelar Hitler je danes ob 11.30 sprejel v avdienci novega poslanika kraljevine Jugoslavije dr. Ivo A.. Iriča, ki mu je izročil svoje poverilnice in ga takole nagovoril: »Gospod kancelar! Čast mi je izročiti vaši ekscelenci pisma, ki me je z njimi kr. namestništvo v imenu Nj. Vel kralja Jugoslavije, mojega vzvišenega vladarja izvolilo akreditirati pri vaši ekscelenci kot svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, ter odpoklicna pisma mojega prednika dr. Cincar-Markoviča. Smatram za posebno srečo, da mi je kr. namestništvo poverilo to častno nalogo. Dobra soseščina ter živahna gospodarska in kulturna izmenjava blaga med Nemčijo in Jugoslavijo popolnoma ustrezata željam in nameram kr. vlade. Posebno sem počaščen, da mi je kr. vlada naročila, naj delovanje svojega prednika nadaljujem, da se to prijateljsko razmerje in vzajemno spoštovanje med obema narodoma še poglobi in utrdi. Dovolite, gospod kancelar, da irjavim vaši ekscelenci, da bcm vse svoje sile posvetil tej nalogi, ki je ena izn.ed važnih ciljev zunanje politike moje vlade. Dovolim si izraziti upanje, da mi naklonjena podpora vaše ekscelence ne bo manjkala pri izvrševanju moje prijetne naloge. Ko izročam vaši ekscelenci ta pisma, porabljam to slavnostno priložnost, da izrellom v imenu Nj. Vis. kneza namestnika, kraljevskega namestništva in kr vlade najlepše želje za srečo vaše ekscelence. ki tako uspešno in dostojanstveno stoji na čelu velikega nemškega rajha, ter za blagor in napredek nemškega naroda.« Hitler je odgovoril kr. poslaniku Andri-ču takole: »Vesel sem, ko sprejemam iz vaših rok pisma, s katerimi vas kr. namestništvo v imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije pooblašča za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri meni in odpoklicuje vašega g. prednika. Ta vaš prednik, ki je sedaj deležen častne naloge, da vodi zunanjo politike vaše domovine, je užival v vseh nemških krogih izredno spoštovanje. Z živim zadovoljstvom sem razbral iz vaših besed, da vidite, g. poslanik, ustrezajoč želji svoje vlade, da se prijateljsko razmerje med obema državama utrdi, prav tako kakor vaš g. prednik svojo glavno nalogo v izgradnji in poglobitvi tega razmerja. Jaz sam in vlada rajha imava isto voljo in naziranje, da obstoje za zbližanje med našima dvema državama v smislu dobre soseščine na kulturnem in gospodarskem področju najboljši pogoji. Prepričani smete biti g. poslanik, da boste pri delu za ta visoki cilj mogli računati z mojo pomočjo in s podporo vlade rajha. Prijateljske želje, ki ste jih izrekli v imenu Nj. Vis. kneza namestnika in kr. namestništva ter kr. vlade za srečo in uspeh Nemčije in mene osebno, sem sprejel z največjo hvaležnostjo. Vračam jih z najboljšimi željami za srečen razvoj Jugoslavije in za osebno srečo Nj. Vis. kneza namestnika, članov kr. namestništva in kr. vlade ter vc.3 pozdravljam, g. poslanik, s prisrčno dobrodošlico.« Francoski velepamik „Paris" uničil požar Katastrofa enega največjih francoskih transatlantskih parnikov pred odhodom iz Le Havrea v New Tork Le Havre, 19. aprila, a. Na velikem francoskem trans oceanskem parniku »Pariš«, ki bi moral danes odpluti v New York, je nastal snoči ob 23. nenadoma silen požar, ki je parnik skoro popolnoma uničil. Parnik je imel na krovu mnogo uglednih osebnosti, ki so nameravale odpotovati na newyorško mednarodno razstavo, kakor tudi mnoge dragocene umetnine v vrednosti 25 milijonov frankov, ter za 75 milijonov frankov zlata in 10 ameriških letal. Požar se je vkljub tako:šnji akciji gasilcev širil z bliskovito naglico. Davi ob 4. se je zdelo, da bo nekoliko popustil in ostal omejen na prostor med drugam in tretjim dimnikom, vendar se to upanje ni izpolnilo. Ogenj se je od ure do ure bo1] širil in se je veliki parnik ob 9.30, ko je nastopila oseka, nagnil počasi na levo stran, ker je zakadi velike količine vode, ki je udrla v notranjost ladje, izgubil ravnotežje. Transoceamki oamik »Pariš« ima ?4.569 ton, 6 turbin, 44.000 k. s. ter štiri vi;ake in je dolg 225 m. Poleg »Normandie« je bil »Pariš« eden največjih francoskih prekcoceanskih parnikov. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno in je preiskava zelo otežkočena. Nekateri mislijo, da je požar povzročil kratek stik, drugi zopet, da gre za atentat. Med temi je tudi prefekt seinskega okrožja. Devet človeških žrtev Pariz, 19. aprila, br. Katastrofa, ki je zadela v Le Havru parnik »Pariš«, na katerem je nastal na dveh mestih požar, je vzbudila veliko pozornost v vsej francoski in evropski javnosti. S parnika so rešili za 75 milijonov frankov dragocenosti, vse zlato in tudi umetniške slike iz Louv-ra, ki so bile namenjene v New York, da bi jih razstavili na tamkaišnji svetovni razstavi. Katastrofa je zahtevala 9 človeških žrtev. Angleške zavarovalmce bodo mcr.le izplačati preko 40 milijonov frankov zavarovalnine. V Le Havre je danes op-ldne odpotoval minister za trgo-^o-ko mornarico v spremstvu pomorskih strokovr;akov: ki bodr prevzeli vodstvo preiskave. Zločinsko delo? Pariz, 19. aprila. w Na merodajnih mestih so mnenja, da je požar na prekoat-lantskem parniku »Pariš« k'" je bil zasidran v Havreu. zločinsko delo. Agencija Havas poroča iz dobro poučenega vira. da je policija že pred dvema anevoma obvestila prek ca t lan t ako paroplovno družbo in ministrstvo za trgovsko mornarico, da se pripravlja zločrnski atentat na enega izmed pomikov, ki so zasidrani v Le Havreu. Zato so bili odrejeni ob"irni varnostni ukrepi ter so podvojili va*nostno službo na obeh luksuznih pa mikih »Normandie« in »Pariš« Komisija, ki ji je poverjena preiskava, je dopoldne zas iš.ala peke, ki so bili včeraj zaposleni v pe'*3riji kondtori-je parnika. Izpovedali so. da so- svoje delo končali ob 18. ter de^vmee nato zaklenili. Zaradi tega je povsem nemogoče, da bi mogla straža v kontrolnem hodniku takoj odkriti ognjišče pežara. Na krovu parnika »Par's« so b;la tudi mnn"a ameri"ka letala, ki so bi'a dobavljena Franciji na pedagi svoječasno sklenjenega dogovora. Po poročilu, ki ga je pre:elo' nroistrstvo za trgovsko mornarico, se pa nik še ni potopil. temveč se je nagn;l na stran ln še ni dosegel morskega dna. Zato upajo, da ga bodo mogli z izčrpan :em vode in drugimi manevri zopet vzravnati. Če se to ne bo posrečilo, obstoja resna nevarnost, da ne bodo mogli splovit' v morje parnika »No mandie«. ki se nahaja sedaj v suhem doku in pred katerim leži ponesrečeni parnik »Pariš«. »Pariš Mdi« trdi. da je požar na parniku »Pariš« de'o zlorinske organizacije požigilcev in da gre za dobro premišljen načrt. Važna premestitev V šolski službi Beograd, 19. aprila p. S kraljevim uka-om je postavljen za direklorja gimnazije v Šibeniku g. Ilija Mavr čič, dos da~>ji načelnik oddelka za narodne šole v ministrstvu prosvele. G. Mavrač č je b;l ta-'-oj d-mas poslan na svoje novo službeno mesto. Beležke Dr. Maček o sporazumu Včerajšnja »Politika« objavlja razgovor svojega urednika z dr. Mačkom. Ta je odklonil vsako izjavo o podrobnostih svo- j jih pogajanj s predsednikom vlade Dragi-šo Cvetkovičem, o sporazumu samem in o njegovi potrebi pa je rekel: »Sporazum med Srbi in Hrvati je nujno potreben za obe strani, potreben ne samo iz etničnih in socialnih razlogov, temveč tudi iz geopolitičnih. Pred sabo imamo dve doslej na žalost nasprotujoči si narodni in državnopravni ideji. Nočem se postavljati za sodnika, ker predstavljam eno od obeh strank, mislim pa, da smo na obeh straneh prišli do prepričanja, da se morata in moreta ti dve, do sedaj nasprotni ideji znajti na istem tiru. Zaradi tega se giblje vse delo hrvatskega narodnega predstavništva v poslednjih letih okrog sporazumevanja s pr?dstavni-ki srbskega naroda in sedaj v najnovejšem času, kakor vidite, tudi s predstavnikom kraljevske vlade. Daj bog, da bi čim prej dočakali pozitivne rezultate!« JNS v mariborskem okrožju V nedeljo 16. t. m. dopoldne je bil v Selnici ob Dravi v Hernahovi gostilni sestanek pristašev JNS, ki je bil zelo dobro obiskan. Na sestanku so zborovalci sklenili, da se ustanovi v Selnici občinska organizacija JNS. V ta namen se je izvolil pripravljalni odbor. — V soboto 22. t. m. ob 20. bo v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za Maribor mesto. Na občnem zboru bo poročal senator g. Ivan P u c e 1 j o političnem položaju. V nedeljo 23. t. m. ob 8. uri zjutraj pa bo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah v gostilni Lovski rog redni občni zbor sreske organizacije JNS za srez Maribor levi breg, na katerem tudi poroča senator g. Ivan Pucelj. V nedeljo 23. t. m. ob %ll.dopoldne je pri Sv. Marjeti ob Pesnici pri Krambergerju redni letni občni zbor občinske organizacije JNS za to občino. Tudi na tem občnem zboru, poroča senator g. Ivan Pucelj. Resolucija mariborskih socialističnih organizacij Delavske strokovne, kulturne in športne organizacije socialistične smeri iz Maribora in okolice so imele pred dnevi v Mariboru sestanek delegatov. Zastopanih je bilo 29 organizacij. Razpravljali so o podtalni propagandi, ki skuša begati prebivalstvo in se skuša uveljaviti tudi med delavstvom. Sprejeta je bila resolucija, ki ugotovlja razne pojave in nato med drugim predlaga: Demokratizacijo javnega življenja, izvajanje načela enakopravnosti za delavski sloj, sporazumno rešitev notranjih državnih problemov, svobodo strokovnega in kulturnega delavskega gibanja, strogo izvajanje socialne zakonodaje in njeno izpopolnitev, ustanovitev narodno-obrambnega sveta v obmejnih krajih s sodelovanjem delavskih organizacij, preskrbo sredstev za javna dela v obmejnih krajih, možnosti za zaposlitev domačih delavnih sil, omogo-čenje nakupa surovin za tekstilno industrijo, preprečenje spekulativne selitve indu-trije iz obmejnih krajev itd. Končno pravi resolucija, da se bodo strokovne, kulturne in športne organizacije socialistične smeri borile z vsemi silami proti vsaki podtalni propagandi, pri čemer računajo na vsestransko razumevanje in podporo predstavnikov oblasti in drugih poklicanih činiteljev. Gospodarski interesi Italije na Balkanu V milanskem listu »Corriere della Sera« razpravlja R. Spaventa o politiki in zunanji trgovini ter piše v tej zvezi tudi o takozvanih »dopolnilnih gospodarstvih« in »naravnih področjih gospodarske ekspanzije«. Glavne misli članka so naslednje: Države jugovzhodne Evrope živo zanimajo tudi nas (Italijo), kajti one spadajo v naravno področje naše gospodarske in trgovske ekspanzije. V teh zadnjih letih smo se morali zelo truditi, ako smo hoteli znova osvojiti položaje, ki smo jih deloma in prehodno izgubili zaradi sankcij. Sedaj smo na tem, da razš:rimo svoje akcijsko področje. Možnosti za razvoj sodelovanja med našim gospodarstvom in gospodarstvi balkanskih in podunavskih držav je Dolno. Nekaj smo že doslej uresničili, še več pa bomo uresničili v bližnjih letih. Trije poslanci izstopili Iz kluba JRZ Sinočna »Samouprava« poroča, da so prealsedništvu kluba JRZ podali ostavke ; kot člani kluba narodni poslanci dr. Bran- j ko Kaludjerčič, dr. Jovo Mijuškovič, in Milan Mijič. Nemški list o statusu quo v Evropi »Frankfurter Zeitung«, ki velja za pol-službeni organ nemčkega zunanjega ministrstva. objavlja v svoji nedeljski š.evil-ki članek, v katerem se dotika vprašanja evropskega statusa quo. List piše med drugim: »Odločeno dejstvo v Evropi ;'e, da bi bilo treba izvršiti še nekatere reviz'je in urediti važna naclona'na vprašanja ter resne gospodarske položaje. Spiičo tega bi seveda ne smelo biti govora o udobnem statusu quo, niti tu. niti kjerkoli, kjer kipi življenje. Ker pa sta Anglija in Francija trdno odločeni, da se upreta revizijam, ki bi bile .ugodne za avtoritarne države, preostaja samo ena možnost: ako zapadni velesili nočeta aktivno in lojalno sodelovati pri izvedbi revizij, jih bodo morali oni, ki so na njih interen ani, izvršiti na lastno reko in na osnovi svoje suverene oblasti.« Posvet zastopnikov cpszicijskih strank Beograd, 19. aprila, p. Po zagrebških razgovorih predsednika vlade Cvetkoviča s predsednikom HSS dr. Mačkom, je nastala v beograjskih političnih krogih velika živahnost. V Beograd je prispelo mnogo političnih osebnosti. Snoči se je vrnil tudi predsednik JNS Peter Zivkovič, davi pa je prispel senator dr. Grga Andjelinovič. Dopoldne je bila v stanovanju Joče Jo-vanoviča seja predstavnikov vseh opozicijskih strank. Razgovor se je pričel ob 10. dopoldne in so bili prisotni za JNS Ba-njanin, dr. Albert Kramer, dr. Grga An- djelinovič in Bogoljub Jevtič, za KDK dr. Milan Kostič, Večeslav Vilder in Sava Ko-sanovič, za demokrate Božidar Vlajič, Milan Grol in dr. Božidar Markovič, za radikale Miša Trifunovič, dr. Momčilo Nin-čič in Krsta Miletič, za zemljoradnike Jo-ca Jovanovič, dr. Milan Gavrilovič in dr. Miloš Tupanjanin Novinarjem je bilo sporočeno, da je na tem sestanku poročal Večeslav Vilder o vsebini razgovorov, ki so bili v Zagrebu. Posvetovanja opozicije so se nadaljevala ob 18. Bitka pri Kantonu 12o.ooo mož broječa kitajska armada se bori z Japonci tik pred vrati tega velikega kitajskega pristanišča Hongkong, 19. aprila, d. Agencija United Press poroča: Kanton je sedaj v središču velike kitajske ofenzive, ki se razvija v petih provincah. Moč kitajskih čet, ki ob-koljujejo in oblegajo sedaj Kanton, sc ceni približno na 120.000 mož. Po zavzetju Čcngčinga posvečajo sedaj, kakor kažejo vsa znamenja, Kitajci vso svojo pozornost Kantonu. Kitajci se vedno bolj približujejo mestu. V inozemski naselbini Shameen je bilo včeraj z vseh strani čuti močno grmenje topov. Na Biserni reki je nenavadno živahno gibanje; neprestano prihajajo nova ojače-nja za japonsko garnizijo v Kantonu, ki je štela prvotno le 15.000 mož. V vseh p-edmestjih so se že razvili srditi boii med japonskimi četami in kitajskimi četniki. toda kitajska glavna sila še nima nobene zveze s četniki. Močen kitajski oddelek je prekoračil nižino Sainam. 20 km zapadno od Kantona. Drugi kitajski oddelek, ki je prišel od severovzhoda, je v zadnjih 48 urah prodrl 25 km daleč in se nahaja sedaj samo še 36 km od tega velikega pristaniškega me9ta. Železniško progo Kanton-Sam-šui so kitajske čete v bližini Šeunpaka prekinile. Ob vsej železniški prcngi Kanton-Kau'un. ki spaja Kanton s Hongkongom. se bijejo krvavi boji. Kitajci zatrjujejo, da ' je obroč kitajskih čet okrog Kantona že sklenjen, izvzemši nepreglednega ozemlja ustja Biserne reke, ki tvori za Japonsko še edini izhod za umik. Kitajske čete so očitno oborožene z novim modernim in dobrin orožjem in so pod poveljstvom generala Čang Fat Kveja, ki se je vojaško izobrazil v Evropi. Trenutno divjajo glavni boj' za strategično važno železniško postajo Šeklung ob železniški progi Kanton-Kaulun. Šeklung leži na nekem otoku v Vzhodni reki. Včeraj se je Kitajcem dvakrat posrečilo prekoračiti to reko in vdreti v mesto Šek'ung, vendar pa jih je obakrat zopet pognal nazaj izredno močen japonski artiljerijski ogenj. Dozna-va se nadalje, da glavne kitajske srile sploh še niso stopi'e v borbo, čeprav so Kitajci že doslej zabeležili več pomtmbnih uspehov v neposredni bližini mesta in so se že včeraj razvijale prve borbe tudi že v predmestjih Kantona. 5 km pred Kantonom Honkong, 19. aprila br. Po vesteh iz francoskih virov se kitajski obroč okrog Kantona vedno bolj zožuje. Kitajci so včeraj popoldne zavzeli Kaloung. Na severovzhodni strani so le še pet kilometrov oddaljeni od Kantona. Tudi lordi za Roosevelta Zunanjepolitična debata v lordski zbornici — Dopolnilne izjave zunanjega ministra Halifaxa Slovo bslgijskega poslanika 19 apriia. e. Snoči ob 23.10 je r Beograd dosedanji belgijski po- sla^ našem dvoru grof Romree de V'chn ki je odpotoval na svoje novo mesto kot poslanik v Burgos. Bil je 7 in pol leta poslan k v Beogradu, kjer so ga vedno smatrali za najboljšega prijatelja naše države. Ko vi španski poslaniki Burgos, 19. aprila. AA. Za španskega poslanika v Ankari je imenovan Lopez Doriaga, za poslanika na Norveškem Gon- f j zales Arano. za poslanika v Beogradu pa i i Garcia Quemin i London, 19. aprila. AA. (Reuter). Debata v lordski zbornici o zunanji politiki se je začela z interpelacijo lorda Cecilia. Lord je izjavil, da je Rooseveltova ponudba Nemčiji in Italiji prišla v javnost s karakteristikama jasnosti in poguma. Resu-me tega dejanja je tale: Ali bo surovi nacionalizem obvladal svet, ali je pa še časa, da države, ki vodijo mir, poskrbe, da bosta pravica in mednarodno sodelovanje vladali še nadalje. To je opomin nam vsem. Zato danes ni toliko moja želja, da bi se dotikal tekočih vprašanj svetovne politike, kolikor mi je do tega, da prosim to visoko zbornico, da prouči, v katerih splošnih obrisih bi se imela gibati britanska zunanja politika, da bo mogla čim bolj za-jamčiti trajen mir na svetu, zlasti pa v Evropi. Ni vprašanje v tem, je nadaljeval lord Cecil, ali naj se borimo za to ali ono državo. Vprašanje je v tem, ali se bomo, če bo sila, borili za ohranitev pravice in reda v mednarodnih zadevah. Nato je lord Cecil rekel, da zdaj ni čas za nič drugega kakor za to, da se pomnoži oborožitev in utrde zveze, namenjene miru, vendar bi višje cenil splošno zvezo za mir, kakor pa miroljubne izjave, ki se lahko slabo končajo spričo tega, da se svet čedalje bolj loči na dvoje. Neodvisnost narodov, je končal lord Cecil, je temeljni či-nitelj zunanje politike. Zato toplo pozdravlja tudi Rooseveltovo iniciativo. Nato je govoril član laburistične opozicije lord Straboldy. Pozdravljen s toplimi vzkliki je izjavil, da stoji njegova stranka popolnoma na strani predsednika USA in se mu zahvaljuje. Ti predlogi so prišli o pravem času in upamo, da bodo imeli najugodnejši rezultat za vse človeštvo. Nato je rekel, da se vlada premalo zanima za koordinacijo svoje politike s Sovjetsko Rusijo, ki bi mogla v sedanjih časih igrati zelo veliko vlogo za ohranitev miru spričo razmer na Tihem oceanu. Za lordom Straboldyjem je povzel besedo lord Ponsonby, ki je tak:sto govoril v imenu opoz:cijskih laburistov. Izjavil je, da se ujema po poboma s splošnim odobravanjem Rooseveltove poslanice. Poslanica je blesteč manifest, ki spravlja voditelje totalitarnih držav v zadrego, vendar je tefko videti, kako bi se mogla v tej smeri doseči kakšna pomiritev. Končal je: Pridružujem se prvotni metodi predsednika vlade in mislim, da so vojaške zveze najkoristnejše. Odgovariajoč na neko vprašanje, ali bi se mogla izvršit', vojna dejanja proti britanskemu bror,ov.iu pred vojno napovedjo, je lord Hal'fax odgovoril lordu Straboldy-ju da ie ta stvar zbudila vso pozornost vla^e ki n!Vakor ne izgublja ionred oči obveznosti, ki j h ima v tej smeri. P.lsžaj v Španiji Glede glasov o gibanju čet na španskem je lord Hal'fax iziavil, da so to enostranski glasovi. Prepričal? smo se o demobili-zaciji španske vojske, je rekel lord Hali-fax, in zato so znatna gibanja čet upravičena in sama po sebi razumljiva, ter se nam zaradi nj:h ni treba vznenvrjati. Glede na glasove o tem. da so italijanske čete še zmerom na španskem, in glede na gradnjo letališč in nemških utrdb blizu Pireneiev, je Halifax :'ziavil: Skrbno sem se dal informirati iz več virov, in stalno spremljamo razvoj dogodkov in sprejemamo informae je. Naše sedanje informac;je so takšne, da nam ni treba posvečati pozornosti tem glasovom. Načela Društva narodov Nato je zunanji minister prešel na glavne cilje britanske zunanje polit;ke in dejal da se dado orisati v kratkih besedah: ohranitev miru na vsem svetu in varstvo osebneera prem-žen ja in zakonitih fntere-sov britanskih državljanov v tujini. Vlada se drži teh načel, ki morajo po sodbi vseh civil ziranih držav vladati v razmerju med suvercn:mi držtvami. Popolnoma očitno je. da je de^vanje m^^nizma, namenjenega tem načelom zgrešilo svoj na- men. Kriv pa ni samo mehanizem, temveč tudi volja držav, ki niso znale dati tem načelom učinkovitosti. Nobena država ni popolnoma prosta odgovornosti, je rekel lord Halifax. To je bila ena izmed tragedij, nastalih iz oslabitve Društva narodov, da države, ki niso zadovoljne, mečejo zdaj čez krov načela, po katerih je hotela mednarodna skupnost vladatii, tako da so se stalnim sporom narodnih interesov priključili zdaj še mnogo nevarnejši spori idej. Angleška prizadevanja za mednarodni sporazum Ideje pravice spoštovanja pogodb in vred nost poroštev se razlagajo drugače v interesu uresničenja narodnih ambicij, in zahteve se identificirajo s pravicami. Vlada si je prizadevala z vsemi sredstvi, ki je z njimi razpolagala, da prepreči zrahljanje osnov mednarodnega razmerja in ideološke spore. Skušali smo doseči splošen mednarodni dogovor lani v septembru in se lotiti pogajanj za ureditev visečih problemov, toda to upanje, vsi vemo, da se ni uresničilo. Ena izmed težkoč je bila v tem: Ce vlada ponuja razgovore, jo dolže, da je si je vlada še nadalje prizadevala da do branila naše interese ali načela od katerih je odvisna človeška družba, jo pa dolže napadalnih namenov. Kljub tem težkočam, si je vlad še nadalje prizadevala, da doseže mednarodni sporazum, in mi smo to pripravljeni tudi v bodoče delati, čeprav je po nemškem nastopu v ČSR jasno, da v sedanjem trenutku ni podlage za vzajemnost. Mi ne bi nikoli želeli opustiti kakšno prizadevanje, k? bi obetalo kakršno koli nado v uspeh, če bi bilo to prizadevanje deležno odgovora z druge strani in če bi bi lo vzajemnega značaja. »Živeti in pustiti živeti" Dalje je lord Halifax dejal, da so v prizadevanju Velike Britanije videli znak slabosti. Popolnoma fantastično je govorjenje da imajo konsultacije, ki smo jih začeli, in poroštva, ki smo jih dali. kakršnekoli napadalne namene. Pripravljen je dati v imenu britanske vlade danes ali kdajkoli najslovesnejšo izjavo, da takšna ideja nikoli ne bo dobila prostora v britanski politiki. Ne samo da je popolnoma nesmiselna, temveč je tudi v nasprotju z vsemi stremljenji britanske ideologije, ki temelji v svojem bistvu na želji, »živeti in pustiti druge živeti«. Prav zato, ker smo se sami ravnali po naših načelih o svobodi v raznih delih britanske skupnosti, ta skupnost tudi cvete. Prav tako nimamo nobene že-i;e ogrožati narodno blaginjo katerekoli države, ne glede na politiko drugih vlad in ne glede na položaj njihovih narodov. Zato je britanski vladi do tega, da dela skupaj z vsemi državami, ki si žele miru in ki so odločene ohraniti svojo suverenost. če katera, država pristaja na enaka načela glede mednarodnega razmerja, in pokaže isto dobro voljo za sodelovanje, da se ohrani mir, potem notranja ureditev te države britanske vlade nič ne zanima. M se sedaj zanimamo samo za njeno zunanjo politiko. Katastrofa vojaškega vlaka v Ukrajini Varšava, 19. aprila, o. V bližini Berdiče-va v ruski Ukrajini se je pripetila huda železniška nesreča. Trčila sta tovorni in osebni vlak, v katerem je bilo polno vojakov. Ubitih je bilo 29 oficirjev in vojakov, 9nlem olimpiade gojijo v vseh športnih državah najbolj intenzivno. Ne samo, da si vsaka pr:zadeva, da bi obdržala svoie že nriborieno mesto temveč skuša po možnosti pridobiti še nove zmnge. Tudi Finska se le odločila da bo zastavila vse sJle da bi pri bodoč' oiimpiidi častno branila uspehe, s katerimi se je uvr- stila med najboljše športne narode na svetu in za katere je dobila baš priznanje s tem, da so ji poverili organiziranje prihodnje olimpiade. Na raznih športnih poljih, posebno na onih, ki so na Finskem že davno udomačena, se izvaja trening po starem sistemu in ga skoraj ni posebej opazitL Ker pa hoče Finska na prihodnji olimpiadi s svojimi športniki nastopiti v čim širši fronti, se je morala pospešeno posvetiti tudi nekaterim panogam, ki dozdaj tamkaj niso imele toliko pristašev. Zato so na Finskem zgradili celo vrsto novih naprav za trening in so tjakaj povabili tudi več inozemskih trenerjev. Tako je v prvih dnevih februarja prlSel na Finsko nogometni trener Gabrijel Obitz (ki je bil v ostalem zadnji tuji trener SK Ljubljane) iz Madžarske. Mož je zdaj star 40 let in je svoječasno dvajsetkrat igral v madžarski nogometni reprezentanci ter v njej tudi na pariški olimpiadi. Pozneje je deloval kot trener v Turčiji, na več mestih v Jugoslaviji, na Madžarskem in Češkoslovaškem. Za Finsko je bil angažiran do jeseni leta 1940. V drugi polovici februarja je prispel na Finsko nemški državni trener Hugo Borr-mann zaradi finskih veslačev. Borrmann je že starejši gospod in deluje v veslaškem športu malone 40 let. Angažiran je bil samo za nekaj tednov in se je že vrnil v Nemčijo. Jeseni bo Sel iz Nemčije tjakaj Adolf Wagner ki je določen za trenerja dvigal-cev uteži. Wagner je bil enkrat tudi svetovni prvak in vse kaže tako, da ga bodo tik pred olimpiado še enkrat povabili na Finsko. Za kolesarje so naročil! trenerja lz Danske, in sicer Karla Pheiserja. ki bo letos dva meseca vzel v roke finske kolesarje. Tudi on bo pred olimpiado še enkrat prišel med nje. Lansko pozno Jesen je bil na Finskem madžarski Švicar Ernst Speissegger, kl je dal nekaj nasvetov finskim plavalcem. Verjetno je. da bo finska plavalna zveza pozneje še enkrat najela inozemskega učitelja za plavanje in vvaterpolo. V ostalem pa ve vsak otrok, da Finska na vseh športnih poljih ne potrebuje tujih učiteljev temveč lahko baš nasprotno s svojimi odličnimi športniki daje pouk športnikom ostalih narodov. Kot glavni trener švedskih rokoborcev deluje že nad 10 let b vši finski prvak Robert Oksa, medtem ko turške rokoborce že od leta 1935. dalje uči znani finski rokoborec Onni Pellinen. V Italiji je Onnl Si-renius v letih 1934 ln 1935 pr'pravil Italijanske rokoborce za berlinsko olimpiado in je lani spet potoval tjakaj. V Ameriki deluje že od leta 1920 Finec Jaakko M k-kola, in sicer v glavnem kot športni trener un:verze v Harvvardu. številni drugI znani finski športniki so angaž rani tudi v Lat-viji Franciji in Italiji. Največ med njimi j h imajo skoraj dosledno Italiiani, pa tudi Norvežani se ne branijo nj'hovega znanja. Veliki uspehi nemškega smučarstva n. pr. gredo v veliki meri na račun znanega smučarja Veli Saarinena, ki je dve let! pred z5msko olimpiado v Ga-Pa treniral nemško smučarsko ekipo. Z^tilriv spored v Celju Atletske in nogometne prireditve v nedeljo V nedeljo bo na Glaziji pester športni spored, ki ga bosta priredili atletska in nogometna sekcija SK Celja, 2e ob 14.30 se bo pričelo izbirno tekmovanje v metu diska in kladiva za atlete, ki prihajajo v poštev za nastop proti Julijski Benečiji. Ob 15. se bo pričela prvenstvena tekma med mladlnama Celja in Atletikov, ki bo odločala kdo bo celjski mladinski prvak. V odmoru te tekme bo cross-country tek juniorjev in omladincev. Ob 16. bo senior-ski cross- country tek na 5000 m, ki se ga bodo udeležili tudi tekmovalci iz Ljubljane Ob 16.30 pa se bo pričela zanimiva prijateljska tekma med moštvoma Železničar iz Maribora in SK Celja. Občni zbor Jadrana. V soboto 22. t. m. ob 19. bo v prostorih M. Sokliča v Trnovem jubilejni XX redni letni občni zbor. Dnevni red je običajen ter razviden v tajništvu. Če ob določenem času ne bo zbrano do-voljno število članstva, bo pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. Ker je to jubileini občni zbor. prosimo polnoštevilne ude'ežbe. Poravnajte vse svoje obveznosti do kluba! — Odbor. Atletsk' podsavez v Ljubljani. (Služb no) Pozivajo se naslednji atleti, naj pridno trenirajo zaradi skorajšnjega nastopa v Trstu proti Julijski Krajini, in sicer: Pleteršek, Polak, Klinar Smolej, Kvas, čičar, Košir, Goršek Skušek, Bručan, Nabernik. Bratovž, ing. Stepišnik, ing. Marek, Guj-znik. Pere, Urbančič, Gaberšek, Oroszy, Radič, Smerdelj. Slamič, Zorko, Gregoro-viij:, Vehar, Mavsar in Žgur. — Sestava reprezentance. Točna sestava reprezentance bo objavljena v začetku prihodnjega tedna. Vsi prej imenovani naj sporočijo, kolikor bi bilo potrebno, izvesti kake intervencije zaradi dopustov. Ekipa bo odšla iz Ljubljane dne 29. t. m. iz Tavčarjeve ulice ob 12. z avtobusom. V zvezi s službeno objavo o zapisniku I. seje z dne 13. februarja se pozivajo vsi klubi, člani JAS naj sporočijo podsavezu vse športno orodje, kl ga trenutno potrebujejo. Za krožne kolesarske dirke na podutiški progi, ki bodo dne 7. maja se dirkači pozivajo, da se vpišejo najkasneje do 2. maia pri Jax in sin, Ljubljana, Tyrševa c. 36. ker se poznejše prijave ne bodo upoštevale. To velja le za verificirane dirkače, kl bodo vozili v »handicapu« na 60 km, medtem ko se turistični (neverficirani) dirkači vpišejo lahko eno uro prej na startu. Dva smrtno ranjena v fantovskem boju Prvi z zdrobljeno lobanjo, drugi z rano v pljučih Ptuj, 19 aprila Mnoigo pritožb je bilo že odposlanih od gosti lničarsk iih zd uženj. da bi se ali ukinili ali pa vsaj omejili vinotoči. ki so posebno v naši oko ici skoraj v vsaki hiši. Toda uspeh teh pritožb je bil do sedaj ničnosten. Dan za dnem se po teh vinotočih vrstijo fantovski pretepi in pogosto padajo smrtne žrtve. Seveda se v vinotočih sto-či mnogo strupene šmarnice, kn bojaželjne fante naravnost razdivja. Spet imamo tak ža'osten primer. V vinoto-hi v G-ajenščaku, v občini Grajeni. sta pri nekem posestniku popivala Ivan Hrenko z Mestnega vrha in Stanko Kokol, mesarski pomočnik iz Ptuja. Ko se je Hrenko za trenutek odstranil icz sobe, so nanj navalili fantje, ki so isti čas prišli opiti iz nekega drugega vinotoca. Podrli so ga na cementna tla in ga bili, kamor je pač pr-i'etelo. Na krik napadenega je prihi-te! Kokol, ki je z nožem v roki razgna! napadalce. Hrenko je hotel pobegniti domov, zunaj pa so ga sipet napadli fantje ter ga s koli pobili. Kokol jih je spet raznosti in uničevalnega alkohola. Smrto \rsne poškodbe je dobil že na velikonočni ponedeljek i,a omenjeni dan so se v S*.. Bricu po- slavljali rekruti. Popoldne se je pri kmetu Vesu zbrala precejšnja družba deklet in fantov. Kakor že mnogokrat prej, je tudi zdaj dobil alkohol nevaren vpliv. Staro sovraštvo in ljubosumnost, ki sta dotlej morda samo tlela v mladih srcih, sta pod-žgana od alkohola udarila na dan. V tako razgibano družbo Je padel nesrečni Silovšek, ki je zvečer prišel do Vesove hlSe. Gruča fantov je takrat že stala pred vra-tL Kako je prišlo do prepira, dosedaj ge v:-'t* aa - " Tj ,-Vti"*' ■■ * Francoski prrkomornlk »Parts«, Id Je »gorel ▼ hiH T* Havre. Pamlk (ma 35.000 ton in sgada med največje francoske grekomonuke Iz Kranja r— AKadem»tti pevski zbor ta Ljnblja. ne bo imel koncert v Narodnem domu 8. maja ob pol 2L uri. Na tem velikem kon-eertu bo izvajal pesmi iz dobe slov. nar. preporoda. To bo prvo gostovanje APZ-ja v Kranju. Meščani, sprejmite »bor, kakor ga sprejemajo drugi kraji v naši ožji ia Uril domovini! (—) _ r—Polni zdrave roman« ke in aaanstvo-« ne zvedavosti, so si mladi slovenski akademiki ob priliki taborenja ob morju s skromnimi sredstvi sami napravili potapljaško pripravo, s katero so se spuščali v globine morja. Tu so ujeli v kamero marsikatere zanimivosti morskega azia. ia svoj podfvig bo opisal v nadvse zanimivem predavanju »Na dnu morja« ilustriranem z obilnimi skioptičnimi slikami stud. chem. Ivan Kuščer lz Ljubljane ob priliki občnega zbora Jadranske straže v Kranju 20. t m. cb 20. v telovadnici državne gimnazije ▼ Kranju. Iz Ptuja j— &ani Jadranske Straže 9t vabijo, da »6 polnoštevilno udeleže slavnostnega razvitja praporov oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru, ki bo dne 7. maja-Prijave sprejema tajnik g. Christof do 25. aprila. j— Konja mu Je uničil. Posestnik Franc Bolcer iz Spuhlje je kupil od Janeza Brle-ka iz Sv. Barbare posestvo. V pogodbi je imel prodajalec zgovorjeno začasno pre-vžitnino na posestvu. Ta doba pa je sedaj mini a ki bi se bil morai Brlek s prodanega posestva že seliti. Bilo mu je pa žal za prodano imovino, posebno, ker so gorice zelo dobro uspevale. Zato se je maščeval s tem, da je sesekal žeblje, žico in gramoz ter to zavdal Bolcerjeveinu konju, katerega je bil Brlek pripeljal v Haloze. Konj je seveda poginil in trpi posestnik Bolcer okrog 6000 din škode. j— Tatvina. V Mestnem vrhu so tatovi vlomili v Elsbaherjevo viničarijo in odnesli obleko, perilo puško in drugo v skupni vrednosti na 8000 d:n. j— Najdeno skladišče orožja. Pri puškar-sdcem pomočniku Alojziju Gerlevcu v Novi vasi pri Puju so orožniki naš i večjo količino samokresov, lovskih pušk in streliva. Orožje je razprodaja! raznim posestnikom v okolici. Vse skupaj so mu zaplenili. j— Hud delodajalec. Hlapec Valner Rudolf je zahteval od svojega de odajalca iz Brebrovnika poselsko knjižico, kar pa ni bilo po volji gospodarju. Nastal je spor in je delodajalec hlapca tako pretepel da je moral ta poisikati pomoč v bolnišnici Hotel »Ambasador« Split sprejme hotelsko gospodinjo, inteligentno osebo z znanjem več jezikov, veščo strojepisja, in verzirano v hotelskih, gospodinjskih in nekoliko v pisarniških poslih. — Istotako sprejmemo šefa(-ico) dvorane, restavracije in kavarne s strokovnim znanjem, odličnim nastopom in znanjem jezikov. — Nadalje potrebujemo tudi drugo hotelsko osobje kakor tudi SALONSKI ORKESTER — Ponudbe s prilogo spričeval in fotografije poslati naravnost direkciji hotela. Seem Gospa L Rogers CHsJt* saslednj« njeno pisma v katerem por* kak« J« lena petdesetih let lahko videti mlada. "CTEJIM M let... Imam lest odraslih O hčera ln tri vnuke, a vsi ljudje mi pravijo. da imam kožo in polt kakor 80-1 etna lena Mnogokrat me vprašujejo o skrivnosti moje lepe mladostne kože in jez jim vedno odgovarjam: »Kreme Tokalon za hrano kože.« Uporabljajte rožnato hrano za kožo Tokalon vsak večer. Ona vsebuje Biocel — presenetljiv vitalni element mladosti — kl ga je odkril nameniti dunajski vseuCillški profesor. Ha krema hrani la pomlajuje kožo. kadar «lt* Vsako Jutro se zbudite na videz mlajši. Ces dan uporabljajte belo kremo Tokalon (ki m mastna). Ta krema učinkuje kakor oakl čar na odporno In temno kožo ter bledo polt Odstranjuje globoko ukoreninjen prah in nesnago iz kožnih znojnic. Zajedale! naglo izginejo. Razširjene znojnice M »ožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kakor haržun. Tako lahko dobite privlačno dekliško polt ln mlaj« vide* aa mnogo let. Začnite *e dane* uporablja« kremo Tokalon se hruio kože Uspešni rezultati ao zajamčeni. aH pa «e denar vrne. >JUTRO« §t 9L , ... -■ -------- ... ..... - S ■ Oetrfe*, IV. 1330. Smrt 1 S™1* Jadralne zaslužne Poljakinje V Varšavi je umrla Marija Diuss, doktorica medicine in sestra soodkriteljice radija Marije Curie-Sklodowske. Pokojnica je živela dolgo časa v Parizu, kjer je sodelovala na znanstvenem poprišču. Obilno je podpirala zlasti poljske emigrante. Ko se je poljska država obnovila, se je vrnila v domovino, kjer je s sve i možem upravljala razne medicinske ustanove, V zadnjih letih svojega življenja se je Dius-sova posvetila ustanavljanju zavodov za radij. Poljska vlada je pokojnico za njeno človekoljubno in patriotično delo odlikovala z raznimi kolajnami. Cin, aluminij In vitamini fitokholmski raziskovalec von Buler je raziskoval, kakšen učinek imata cin in aluminij na vitamine. Ugotovil je, da izgube jedi, ki jih kuhamo ali hranimo v počrnjenih posodah precej teh neobhodno potrebnih snovi Posode iz čistega aluminija pa so se izkazale za neoporečne. Češki paviljon na njujorškl razstavi bo^p^n^—"r^l ! Francozinja Edmee svetovna New Yorku odprt kljub prizadevanju nem- prvakinja v j^ralnem le^^ ^^to ške vlade, da bi se to preprečilo. | dm ubila v bimni Bevnesa—Thiver% ala Ameriška vojna mornarica na vožnji v Tihi ocean Prve štiri ameriške vojne ladje, ki so dobile nalog, naj zapustijo svoja oporišča bi odplovejo v Pacifik, kjer bodo na razpolago za nadaljna povelja Brez obleke čez Rokavski preliv Ftolet, ki je prinesel pogumnemu možu 12 tisoč liver nagrade Kaj jim je dišalo Puccini, VVagner ln Beethoven pri jedilni mizi Puccini ni bil takšen iskalec dobre jedi kakor Rossini, ki ga je izdelovanje novih kuharskih receptov celo bolj zanimalo nego glasba. Bil je pa strastem ljubitelj fižola, kakor je razvidno iz njegovih zbrar-nih pisem. Kot ubožen študent je prosil mater v nekem pismu za stekleničdco olja, da bi sd lahko pripravil beli fižol, kot bogat, svetovno znan umetnik je ostal svoji najljubši jedi mest. V nekem pismu navaja celo recept, v katerem imajo fižol, žav-bovi listi, česen, sol, poper in olje glavno vlogo. Vse skupaj daš v hladno vodo in kuhaš dve uri. Pred nekoliko dnevi je umrla v Režoi-ci v starosti 90 let kuharica Richarda V/agnerja, ga. Katarina Walsova. V zadnjih letih njenega življenja so jo pogostoma intervjuvali. Wagner je ljubil najbolj srojino, klunače in divje peteline. Ga. Wal-sova se je dostikrat žalostila, da je mojster večerjo naročil za 7. zvečer, od sa- mega defla pa se je spravil potem šele ob dveh popolnoča nanjo. Jed mu nikakor ni bila tako važna, kakor bi bilo videti iz seznama njegovih najljubših jedi. Važna pa se mu je zdela okusna priprava. Kožic na omakah ni mogel trpeti, v kislo zelje Wal-sova ni smela devati kumine. Njena zrna so ga motila in jih je označeval za »bolhe v kislem zelju«. Beethovnovi kuhinjski zapiski so še ohranjeni, navajajo vsak najmanjši izdatek za kuhinjske zeli in glasbenik, ki je bil v gospodinjskih stvareh zelo neizkušen, jih je pogostoma pošiljal kakšni prijateljski gospodinji v pregled. Mojster je živel preprosto in skromno. »Sedaj ne jem več doma,« je pisal nekoč, »jem v gostilni«, kajti za svojo osebo nočem toliko potrošiti, da bi od tega lahko živele tri, štiri osebe.« Nekoč tudi povprašuje, kolikokrat na teden njegova služkinja lahko zahteva pečenko. Istrski predsednik Verlazzi Mož, ki je v Albaniji zrušil sistem kralja Zoga Albanska narodna skupščina, ki so jo Italijani sklicali v Tirano. je izvolila za novega ministrskega predsednika šeketa ali šefk^ta Verlazzija. To je najbogatejši mož v Albaniji. Obenem je osebni nasprotnik pobeglega kralja Zoga. Vzrok za nasprotstvo med obema možema so menda rodbinske okoliščine. Ah-med Zogu je bil namreč pred kakšnimi desetimi leti zaročen s hčerjo albanskega Kreza. Do poroke pa ni prišlo. Kralj Zogu je zaroko razdrl. nakar je Verlazzi pobegnil v Italijo in prisegel kralju maščevanje. Ali je prišel šele pred kratkim z Italijani v Albanijo, ali pa se je že prej vrnil, trenutno ni znano. Posebni poročevalec »Timesov« v Tirani, pravi, da 3e je rod Miriditov. ki se nikoli ni hotel podvreči kralju Zogu. nastopil proti njemu že dne 5. aprila, torej dva dni pred italijanskim vkorakanjem v Albanijo. Verlazzi je bil menda v zvezi s tem uporom, Sedanji albanski nrnistrski predsednik je imel v ostalem kakor piše Margaret Boveri v svoji knjigi »Svetovni dogodljaji ob Sredozemskem morju«, svojčas svojo posebno telesno stražo. i k® tihotapstvo deviz v Italiji 75 oseb, za 3 in pol milijona lir valut Preiskava o tihotapstvu deviz v višini pol drugega milijona liir. ki ga je italijanska po'icija pred nekoliko tedni odkrila ob švicarski meji. ie razkrila široko razpredeno organizacijo, ki se je bavila s takšnim', posli. Organizacijo so finansirali in »sirarni elementi, imela pa je svoje člane v Genovi, Trstu Milanu in drugih italijanskih ter tujih mestih. Med voditelji tihotapske družbe so ravnatelj neke banke v Genovi, znana finančnika Alfredo Ottolenghi nn Osikar Brun-ner ter neki holandski inženir iz Trsta. Inženir se je baš pripravi i al izvesti »devizno akcijo« v znesku 200.000 švicarskih frankov, tako da je mogla policija zapleniti vsoto 1.7 milijona lir, ki jo je bil vplačal pri Italijanski banki. V zadevo je zapletenih nič manj nego 75 oseb. ki so pri njih našli za 3 in ool milijona lir valut, vrednostnih papirjev in tri avtomobile, ki so jih uporabiiali za tihotapljenje. Kakor je ugotovi'a dosedanja preiskava, je družba doslej iztihotapila deviz v znesku 40 milijonov lir- Angleški novinar izgnan iz Nemčije Dopisnik londonskega »Nevvs Chroniclea« Harrison je prejel od nemških policijskih oblasti poziv, naj se v štirinajstih dneh odstrani iz Nemčije. Harrison ni dopisoval samo imenovanemu listu, marveč je bil precej časa tudi poročevalec Reuterjeve agencije v Berlinu. Rumunski kralj pri svoji vojski Kralj Kar cd s svojim sinom vojvodo Mhagom med Inšpektorji mintnmke vojske Z namenom, da bi preletel Rokavski 1 preliv, se je zrakoplovec Blanchard dne 7. januarja 1785 z Američanom dr. Jef-feriesom dvignil z balonom v zrak. V Do- j veru sta oba pogumna moža startala, proti Calaisu je šel polet. Ker pa je plin med potjo uhajal dosti hitreje, nego so bili pričakovali, sta morala oba moža vreči čez krov vse instrumente, obleko itd., tako, da sta prispela skoraj naga v bližino j francoske obale. Tu se je balon spet malo dvignil. Pristala sta v gozdu pri Guinnesu, in sicer brez škode. Za to pogumno vožnjo je dobil Blanchard po francoskem kralju nagrado 12.000 liver in letno penzijo 1200 liver. To nagrado si je Blanchard zaslužil tem bolj, ker je njegov prednik Pilatre de Rozier pri sličnem poskusu s svojim balonom, ki se je vnel, ob francoski obali treščil na tla. »Koliko sodčkov piva pa iztočite na te. den?« »Takole — okoli dvajset« »Ali veste, kako bi jih lahko iztočili pet in dvajset?« »Kako?« »Tako, da boste čaše im vrčke pravilno napolnili do roba.. « (»Tita Bitscg Najdenka z milijoni Jokajoča novorojenka na cesti — Listine so ostale kljub revoluciji ... 73 let v postelji Rimski listi poročajo o edinstvenem primeru ženske, ki od 1. 1864 dalje ni več za^ pustila postelje. V Pieve di Massacioccoli živi v neki kmečki hiši Bettina Pieri, ki ima že 75 let glavo na blazinah. Bilo ji je 15 let, ko ji je neki zdravnik dejal, da trpi za »neozdravljivo« boleznijo. Odredil ji je z vso strogostjo, da mora v posteljo in se preda božji milosti. Od tistega časa čaka danes prastara ženica z angelsko potrpežljivostjo in na duhu popolnoma zdrava svojega bližnjega konca. Plinske maske brez uvozne carine Ministrstvo za letalstvo in mornarico v Bukarešti je s takojšnjo veljavnostjo izdalo odredbo, ki odpravlja carine in druge pristojbine za uvoz plinskih mask iz ino. stranstva. Voditelji republikanske Španije pa so zbrani v posebnem taborišča v Aflcanta INSERIRAJTE V »JUTRU« Nemčija in Antarktida „Hamburger Frem&enblatt" o nemških interesih na Južnem tečaju »Hamburger Fremdenblatt« priobčuje članek, iz katerega je jasno razviden namen Nemčije, da proglasi ozemlje v An-tarktidi, ki ga je preiskala nemška odprava ki se je pravkar vrnila domov, za nemško kolonijo. Iz članka tega lista, ki velja za glasnika nemških interesov v pre-komorju, je razvidno,, da je Nemčija dala preiskati in kartografirati omenjeno ozemlje pred vsem v skladu s svojimi interesi za lov na kite, ki jih ima tam v zadnjih letih. »V Nemčiji stojimo na samo ob sebi umevnem stališču«, piše list, »da dajejo ne zgolj teoretske zahteve, temveč dejansko raziskavanje in resno nameravano izkoriščanje nekega ozemlja določene pravice v tem antarktičnem predelu. Do izkoriščanja tega ozemlja nima nihče toliko pravice kakor znanstveniki, ki so se pravkar vrnili in Velika Nemčija, ki jih je poslala. Ta prostor so jasno označili z zastavami nemške države proti jugu, vzhodu in zapadu. Tudi ob najvažnejših obalnih krajih je odprava na svečan način razvila velikonemške barve.« ANEKDOTA Na neki slavnosti na dvoru Kralja Avgusta v Weimarju je hotel nekdo izreči napitnico pesniku Schillerju. Vojvoda mu je segel v besedo in dejal: »Ne, pijmo rajši nase. Schiller bo živel dalje nego mi vsi skupaj!« VSAK DAN ENA Očesna mrena po shujševalnih kurah Med pripomočke, ki jih uporabljajo za shujšanje, spadajo zlasti v Ameriki tudi tako zvane »dinitro-snovi«, čeprav so te kemične snovi precej strupene in povzročijo lahko tudi smrt. Med posledice takšnih shujševalnih kur je šteti to, da se sedem do štirinajst mesecev po shujševanju, tudi če je telo navidez dobro prenašalo strup, lahko prične razvijati očesna mrena, že 1. 1936. so v Ameriki poročali o 50 takšnih primerih, čeprav so mogli v večini primerov z operacijo preprečiti nevarnost popolne oslepitve, se težke motnje vida vendarle niso dale odpraviti. Zemlja je — plsššnata. • V zalivu Foise ob Hoten to tsko-HolančL skem gorovju v Južni Afriki kupujejo ta čas zemljišča. Verska ločina ceteticiancev hoče tu zgraditi veliko naselbino za svoje pripadnike. Samo tisti ljudje lahko poštar nejo člani te ločine, ki prisežejo, da so prepričani o ploščatosti zemlje. Vsako drugačno trditev o obliki zemlje odklanjajo ceteticiamci kot krivo vero. Možje se opirajo na sveto pismo in se ne dado pregovoriti, niti če jim navajaš kot dokaz za okroglost zemlje parnike, ki se prijavljajo na morju ali gore, ki so obzorju vidni le njih vrhovi. V ostalem pa se pripadniki te ločine vedejo popolnoma normalno še noben nje član ni imel nikoli opravka s policijo in sličnimi stvarmi. Neki lyansfci odvetnik pregleduje sedaj listine, ki se nanašajo na dediščino 23 milijonov švicarskih frankov. L. 1912. je neki ruski knez sredi zime na moskovski cesti našel jokajočo novorojenko, ki jo je bila mati tam pustila. Vzel jo je s seboj in pohčeril. Med rusko revolucijo je knez izgubil življenje, njegova pohčerjesnka pa je prišla v Pariz. Poročila se je med tem z nekim švicarjeai in postala švicarska državljanka. Po švicarskem zakonu pripade adoptivnemu otroku polovica imetja adoptivnega očeta in to polovico je nekdanja najdenka sedaj tudi zahtevala. Ni pa računala s knezovo vdovo, ki je rekla enostavno • »Ta oseba naj bi bila moja hči? Nikoli je nisem pohčerila in je sploh ne poznam. Pokaže naj adcpcijsko listino!« Visoka gospa je seveda računala s tem, da sc se v zmešnjavi revolucije listine izgubile. Mož mlade ženske pa se ni ustrašil nobenih izdatkov in je dal iskati po vsej Evropi primerne dokumente. Njegovi zaupniki so pri ruskem poslaništvu v Pragi odkrili listine, ki se nanašajo na njegovo ženo, in tudi kopijo adopcijske listine. Liter mleka za tri tisoč dinarjev Prevoz z letalom iz Holandske v Švico Vsak dan potuje steklenica s posebnim mlekom za otroke z letalom iz Holandske v Švico. Prometno letalo jo prinaša v Cu-rih, tam jo prenesejo v drugo letalo, ki jo odnese v Bern. Iz Berna jo odpelje brzi sel z ekspresnim vlakom v zdravilišče Grindelvvald in tu dobi okrogel dojenček steklenico v svoje roke, pa ničesar ne ve o težavah, ki jih dela to vsakdanje prevažanje. Mleko je določeno za trinajst mesecev staro hčerkico holandske prestolonasledni-ce, princese Julijane, ki se mudi ta čas z malo Beatriko na daljšem dopustu v Švici. Da otrok tudi v tem času ne ostane brez specialnega mleka, ki ga izdelujejo v Amsterdamu po posebnem postopku, so uredili to posebno prevozno službo. Tako se hčerka holandske prestolonaslednice lahko ponaša, da pije mleko, ki velja liter, če izračunamo vse prevozne stroške, okroglo 3000 dinarjev. Državljanska vojna je končana se zbudite brest presenečeni t Velike svetovne dogodke so vedno najpreje izvedeli radio poslušalci. 2e za £>ftt mesečno ste vedno poučeni o najnovejših svetovnih dogodkih. Informirajte se dnevno s (PhiVtp s" - radio aparatom, Kulturni pregled Iz naše lirike Igo Gruden, Dvanajsta ura Od svojih prvih dveh pesniških zbirk do tretje knjige, ki jo je z naslovom »Dvanajsta ura« pravkar izdala Slovenska matica, je pesnik Igo Gruden prehodil značilno razvojno pot. če bi jo hotel označiti z največjo okrajšavo, ki je mogoča, bi navedli pojem: nova stvarnost. Iz nekakega zmernega poetizma, ki v prvih dveh zbirkah podreja tudi nadosebne motive pesnikovemu prvenstveno razpoloženjskemu nastroju in jih gnete v ponekod kar preočitno artistično formo; iz pesniškega sveta, ki mu vlada Eros in v katerem ima mit o Narcisu osnovno značilnost za duha te poezije, se je Igo Gruden dokopal v zadnjih letih do višin, odkoder se odpirajo širši in pomembnejši razgledu Ce izvira vsaka pristna lirična poezija iz življenjske izkušenosti, iz skritega zaklada, ki si ga nagrmadi občutljivi tvorni duh iz drobnih dožitkov zgodnje in pozne mladosti in iz vsega poznejšega notranjega in vnanjega življenja, tedaj je moral tudi pesnik »Dvanajste ure« preživeti obilo notranjih potresov, da se mu je podoba sveta razvila v sedanje stvarnejše, reliefnejše in vsaj za nas pre-tresljivejše poteze. Svet, kakor ga odraža ne le s svojimi motivi, marveč tudi s svojo emotivno, osebno in razpoloženjsko vsebino nova poezija Iga Grudna, je svet, ki ga bolj ali manj vsi doživljamo v tem času. Erotik, subjektivni krajinski slikar, razpoloženjski lirik, pesnik Krasa in morja, izraže-valec bolesti in nad našega primorskega ljudstva, je v zbirki »Dvanajsta ura« mnogo bližji temu, kar pričakujemo in terjamo od pesnika našega časa. V tej njegovi poeziji čutimo gorjupo razklanost slovenskega človeka, njegovo bojazen in njegove nadeje, njegovo neuničljivo samozavest in usodno spojenost z vsem, kar se dandanes po svetu upira laži, nasilju in krivici. Grudnova nova poezija je značilen plod teh zadnjih let; v nji so pesniške misli, ki so resnične kakor znoj delavnega človeka in pristne kakor solza, ki jo je utrnila bolest. Zdi se mi, da je Igo Gruden šele sedaj dozorel v pesniško osebnost močnega diha in našel svojemu hotenju obliko, ki združuje subjektivno z objektivnim, dožitke z nazornimi podobami sveta, osebno razpoloženost z ritmom splošnega nastroja, s samim vročičnim utripom naših dni. Zbirka je dobila naslov po uvodni pesmi, ki dobro izraža osnovni ton celotne knjige. Je to opis noči v mestu, ki pa ima v tem primeru simbolni pomen; pesem izraža razpoloženje mučne napetosti, tesnobnega pričakovanja, tišino pred viharjem. Ulica molči, preži iz dna tesnob, prerok naših dni gre mimo v molk iz molka; mimo oken, kjer je človek legel v grob, dvoje gre oči sestradanega volka. Sicer so pesmi razdeljene v dva dela: »Odsevi z brega« in »V vrtincih«. Prvi del obsega pretežno motive, ki jim dajejo značilnost pesnikova osebna doživetja ali pa socialna vsebina. Tu so na pr. »Perice na Savi«. »Delavka Tereza«, »Pesmi natakarice Pepce«, tu je »Pesnikova izpoved«, pa »Grlice«, »Ob slovesu« in »Odgovor na pismo« in »Kamniške elegije«, le pesmi in pesniški cikli so nastali kot m poredni odzivi na važne doživljaje v avtorjevem zasebnem življenju. Plamen mladosti in življenjske radosti vzkipi le kdaj pa kdaj, tako n. pr. v »Delavki Te rezi«, ali v »Ljubavni pesmi«, v splošnem pa se včlenja v Grudnovo poezijo motiv odpovedi in melanholičnega spoznanja minljivosti in smrti. Polton bridkosti in zagrenjenelosti se plete tudi skozi vse erotične variacije. Dve pesmi (In taberna mori. V zimski pokrajini) izražata podobni nastroj kakor Prešernovi »Soneti nesreče«. Tudi Grudnu se je zvedrila noč, raztrgala čarobna Majina tančica in zdaj »zija nasproti življenja gnus«. Da laže mi še to je pozabiti, pozabo pojem, v nji spomin mi gine, očitki z njim, v dnu bolečine skriti. Ko prvi svit nad reko v drevju sine in ptički prebudijo se ob zori, zapojem jim, da vse na svetu mine, v popevki bridki: in taberna mori. Pesmica »V zimski pokrajini« nas po svoji zgoščeni, kratki formi tudi na zunaj spominja starih kitajskih ali japonskih liričnih motivov, ki izzvenevajo v melanholijo minljivosti in smrti. Drugi del zbirke, »V vrtincih« združuje poleg socialnih motivov, kakor so na pr. »Barake«, nekoliko priložnostnih pesmi, pri čemer mislimo na Goethejevo definicijo priložnostne poezije. Nekatere, na pr. »V spomin Tomaža Bizilja«, »Spomin na staro mater«, »Balada naših dni«, »V opombo Alfredu šerku«, sodijo med najboljše pesmi te vrste v slovenski povojni liriki. Značilno pričevanje o naših dneh je tudi v pesmi »Tuji gost«, prav kakor v zaključnem motivu drugega deia »Nad agonijami sveta«. Knjiga izzveneva s turobnim akordom »Silvestrove zdravice«, kjer pesnik pravi: Naj čas prekolje se in gre na dvoje: a preden nas vihar sveta zajaše, nalijmo do vrha poslednje čaše. Na Daljnem vzhodu in ob Pacifiku pogažen gine človek na umiku, na polnoč v Teruelu ne pozvanja, živi ta svet še ali bolno sanja? že iz teh, zgolj informativnih navedb posnemamo, da se je čista lirika Iga Grudna v zadnjem razdobju njegovega pesniškega razvoja pomaknila v območje nekake moderne balade, v poezijo, ki črpa bolj kakor iz emotivnih doživljajev iz socialne in politične stvarnosti sedanjega časa. podrejajoč osebna razpoloženja mračnim vizijam splošne usode. Temu ustrezajo tudi izrazito pesniški elementi, ki se jih poslužuje Gruden: njegov pesniški izraz je primeren stvarni vsebini motivov, prečiščen po okusu impresionistične in simbolistične šole, ki je v nji dozoreval, ven dar pa je svoboden nasproti vsemu pesniškemu strujarstvu, krepak in udaren, kjer je treba, sanjav in nežen tam, kjer čustvo zazveni v melanholičnem molku. Za slovensko poezijo je nedvomno značilno, da ne vzdrži dolgo časa v umetni temperaturi raznih »izmov« in da se njen razvoj ne pomika k večji sublimaciji, marveč skoraj vedno k večji konkretizaciji pesniškega izraza. »Dvanajsta ura« Iga Grudna je po Grad-nikovih »Večnih studencih« zopet pesniška knjiga, ki je vredna, da se ob nji pozorno zaustavijo resnični prijatelji slovenske kul turne tvornosti. Knjiga, ki je vznikla v vročem dihu sedanjih dni in prejela od njihove skrite groze zadnji umetniški blagoslov. Grafik E. Justin jo je opremil z mrtvaško glavo v roki, kakor visi v stari ljubljanski gostilni pri »Kolovratu«. Simbolni kip je bil srečno izbran za ilustracijo tej knjigi. —o. Z umetniškega tedna v Mariboru Likovni umetniki v Mariboru Drugi umetnostni teden v Mariboru se je pričel z otvoritvijo likovne razstave v veliki unionski dvorani v nedeljo 16. t. m. Razstavljenih je 46 del. Razen dveh skromnih plastik Boruta Hribarja je 26 olj, 9 Mušičevih gvašov, nekaj akvarelov, temper in risb. Razstava nudi dvoje umetnostnih likovnih gledišč: umerjeni realizem |n pa barvni deloma abstraktni in poduhovljeni subjektivizem. Prvo gledanje na realnost je skupno skoro vsem ostalim razen Mu-šiča, ki osamljen zastopa drugo, čisto barvno in subjektivno gledanje na realnost. | Pri realizmu se umetnik skuša čim bolj približati realnosti in resnični pred-metnosti. Seveda se pri tem poedini umetnik poslužuje svojstvene tehnike, različnih barvnih odnosov, te ali druge kompozicije, toda vse to ne spremeni bistvenosti dela in ustvarjalnega stila. Gvaši Zorana Mušiča so svojstveno kom-ponirani in temelje na živem in harmonično se spajajočem barvnem odnosu. Njihova posebnost je v tem, da so dinamično razgibani, tonsko umerjeni in čisto slikarsko podani. Sedaj se poslužuje jačjih in bolj živih tonov kakor v preteklosti, zato nudijo globlji vtis svežosti in razgibanosti. Njih glavna odlika je v čisti barvni in subjektivni koncepciji. V motivih iz Kor-čule se jačji temni toni lepo spajajo z mehkejšim, bežno označenim ozadjem. Motivi iz Maribora — Trg Svobode — Aleksandrova cesta — pa se odlikujejo po neoimpresionističnem, zgolj barvnem in subjektivnem doživljanju premetnosti po vzoru francoskih in španskih neoimpresio-nistov. Nekatera njegova dela nudijo vtis barvnega abstraktnega subjektivizma. Dinamično razgiban in širokopotezen v koncepciji barvni in tonski skladnosti je tudi Karel Jirak. On ni sicer tako izviren in svojstven kakor Mušič, toda njegova olja izkazujejo lepo tonsko umerje-nost, posebno tista, ki so v celoti dovršena in doživeta kakor: »Tihožitje«, kjer se rumeni toni naslanjajo na temnejše, slikarsko dobro podano ozadje. Kompozicija je tonsko med najboljšimi njegovimi deli. Čut osamljenosti in pristnost zimskega ozračja je dobro pogodil v Zimski krajini. Med najboljšimi njegovimi deli pa je portret »Deček« z zajčkom v naročju. Tu se posebno odlikuje glava, pristnost in iskrenost dečjega izraza, medtem ko so poteze rok nekoliko pretrde in neizdelane. Tudi France Mihelič kakor Jirak in Kos razstavlja samo olja Mihelič je tesno povezan z značajem in bistvom naše zemljo in ljudi, zato postaja čim dal je bolj priljubljen. Njegova dela so naša, historično in literarno doživeta. On se izogiblje eks-tremnih slikarskih struj in naslanja svoje ustvarjanje na grafiko in pripovest. Po- sebno mu uspevajo barvne in tonske kompozicije in s preprostimi sredstvi doseza svoj namen in uspeh. Tudi Mihelič je v svojem ustvarjanju svojstven., ljubi socialne in življenjske motive, ker v njih odkriva dušo in značaj naroda. Njegova najboljša dela so: »Haloze v jeseni«, »Mrtvi Kurent« in »Motiv iz Sturmovca«. Ivan Kos je topot razstavil sama olja. Njegovo olje »Moj oče« je odlično delo in ga stavi v ospredje kot portretista. še vedno leži na njegovih slikah neka prirojena otožnost, toda osvobodil se je utesnjenosti in dosegel velik napredek. To se opaža posebno na njegovem morda najboljšem delu. »Predmestje pozimi« kjer se tišina in idila združujeta v čistem zimskem ozračju. Z veliko vnemo in posebnim poetičnim doživetjem je podana »Kmetija«, ki je izrazito naša pokrajina. Albert Sirk je razstavil dva odlična akvarela: Tihožitje in Pekarna v Skolju. Njegova tehnika je stvarna in ustoljena, odlikuje se po posebni barvni toplini in istinitosti. Njegovi akvareli kakor tudi olje Ribiči splošno ugajajo bodisi po jakosti tonskega izraza kakor tudi po izvirnosti prednašanja. Makso Kavčič, je razstavil štiri olja. Ba-vi se s figuralnimi kompozicijami. Pozna se mu še vpliv šole. Iz prvotnega ekspresionizma prehaja v čistejši in tonsko skladnejši impresionizem. Dobri deli sta: »Portret« in Mož s ustnikom. Zlatko Zei je razstavil en akvarel in dve temperi, tem-peri sta dobri deli in očitujeta njegov napredek. A. šušmelj je razstavil risbo, akvarel in litografijo. Najboljša je litogia-fija. Razstava je odprta do 26. t. m. in je v primeri z lansko lepša in kvalitativno boljša. Prof. Lojze Bizjak Dva hrvatska romana Djuro Vilovlč, »Zvono oplakalo djevL cu«. Roman zastave Rajske Device, Kraljice Hrvata. Izdala Binoza v zbirki Moderni hrvatski pisci. (188 strani). Djuro Vilovič je znan hrvaški pisatelj, ki z jedko satiro riše življenje vasi, nazorno prikazuje dobre in slabe strani vašča-nov, njihovo sebičnost, zavist, častihlep-nost, lakomnost — zlasti pa ga zanima odnos vasi do cerkve, oziroma župnika. Stvarno — pol humoristično, pol ironično — slika velik vpliv, ki ga imata cerkev in duhovščina na kmečke ljudi, zlasti nad ženskami. Avtor z jedko satiro obtožuje kler za nevednost vaščanov. Tudi v tej knjigi, ki je lep doprinos novi hrvatski književnosti, je zajel avtor ta odnos. Na eni strani imamo primorsko vas Lokve, ta strašni majhni kolektiv, ki »e mu ne more nič upirati, ker je močnejši celo od samega popa. Njemu nasproti stoji pop — domači župnik. Osrednji dogodek knjige je greh lepe, mlade vaščanke Piliee Posedarkina. Pilica je zastavonoša, kajti vas ima svojo cerkveno zastavo, posvečeno Devici Mariji, kraljici Hrvatov. Zastavo so morali vaščani sami kupiti, da bi jo lahko nosili v svojih procesijah. Piličin greh ni ostal skrit. Pred vasjo nič ne more ostati skrito, kajti vas ima tisočere oči. Posedarkina soseda je bila prva, ki je slučajno izvedela za Piličin greh. Prav mojstrsko popiše avtor, s kakšnim zloradim veseljem sporoča soseda novico sosedi, ta naslednji sosedi — v nekaj urah ve že vsa vas. Vaščane zanimata dve vprašanji: S kom je Pilica grešila in kdo bo zdaj »barjak-tar?« Vaščani sklenejo, da se mora greš-nica podvreči starodavnemu običaju vasi: Izpitu in potem ji bodo zvonili. Tako so storili vsakokrat kadar je katero dekle zgrešilo. Vas je strašen sodnik, ki ne pozna usmiljenja. Pilica mora javno izpovedati svoj greh. Vaščane podpira in podpihuje tudi župnik. V bogatem, trdnem kmetu prikaže avtor novega človeka, ki je izpregledal igro, spoznal vso nesrečo, ki jo seje župnik po vaseh in skuša odpreti oči tudi svojim sosedom. Med njim in župnikom se razvija skrit, a trd boj. Naposled zmaga kmet, zmaga napredek, ljudje izprevidijo, kam so jih zapeljale njihove strasti in nevednost, zapuste oblastnega župnika in poslušajo svojega soseda. Ves dogodek se konča z gostijo, ki jo priredi oče Piličinega fanta. Knjiga je pretresljiv dokument vaškega življenja; oba junaka — vas, kolektiv in župnik — sta podana v vsej stvarnosti. Hrvatska literatura je postala bogatejša še za eno dobro knjigo. »Pre®ječeni puti«, zgodovinski roman, spisal Viktor Car Emin, izšlo v samozaložbi, 349 str. Viktor Car Emin je pisatelj izza začetka našega stoletja. »Usahlo vrelo«, »Iza plime« in »Pod sumnjom«, so njegova glavna dela. V svoji zadnji knjigi, »Presječeni puti«, je obdelal kos najbolj temne zgodovine hrvatskega naroda — ko so si razdelili hrvaško zemljo Nemci, Turki, Madžari in Italijani. Roman sega v prvo polovico 16. stoletja, ko so Turki oblegali zadnjo svobodno hrvaško trdnjavo in poslednji branik krščanstva, Klis. Knez Peter Kružič, velik junak v bojih, je bil gospodar Klisa. Neprestano je prosil pomoči zdaj pri papežu, zdaj pri kralju Ferdinandu ali pri veliki italijanski si. gnoriji, razlagal pomen te edine še svobodne trdnjave, ki je branila polumescu v krščanske dežele — toda kralj in signori-ja so imeli le malo razumevanja zanj. S svojimi hrabrimi uskoki je čuval knez svojo poslednjo postojanko, ki jo je kdaj pa kdaj moral vendarle prepustiti Turkom. Poleg teh političnih borb opisuje pisatelj v knjigi tudi verske borbe, hrvaške glagoljaše, ki z vso vztrajnostjo bedijo nad svojimi pravicami, da smejo opravljati božjo službo v narodnem jeziku. Neprestano jih preganjajo latinaši, ki sejejo med ljudi razprtije in nemoralo. Njihova lakomnost po zemeljskih dobrinah ne pozna meja. Samostani so središče razvrata, nedolžni ljudje so obtoženi krivoverstva in čarovništva, grozijo jim smrt in največje muke na grmadi. Boje se Dutrovega duha, ki si skrivaj utira pot tudi na Hrvaško. Kru-žičevi sovražniki neprestano črnijo starega, pobožnega kneza pred kraljem in papežem zaradi krivoverstva, Kružič se opravičuje — toda kralj posluša njegove sovražnike in ga preganja prav takrat, ko Turki najhuje pritiskajo na Klis. V te zgodovinske dogodke je vpletena ljubezen mladega Kružiča do lepe ribar-jeve hčerke Anje. Tudi Anjo obtožijo benediktinci čarovništva in njeno življenje je v neprestani nevarnosti. Vtaknejo jo v samostan, iz katerega pa srečno pobegne. Turki vedno huje napadajo Klis, knez je brez prave vojske, brani ga s peščico svojih zvestih uskokov in končno se mora ukloniti veliki premoči sovražnikovi: Klis pade, knez in njegov sin izgubita življenje. V spretno spisanem in zanimivem romanu srečujemo tudi starega pesnika Maru-liča, italijanskega pisatelja. Aretina in še celo vrsto znanih zgodovinskih oseb. S. Zapiski Ciklus predavanj Slavističnega kluba. Slavistični k hib na univerzi v Ljubljani bo priredil v ponedeljek, 24. L m. ob 20. uri v Hubadovi dvorani javno predavanje dr. Fr. Mesesnela: Umetnik in njegova doba. Vstop je prost. S tem predavanjem otvarja klub ciklus javnih predavanj s kulturnega in umetnostnega področja. »Življenje in svet k prinaša v pravkar izišli 8. številki na naslovni strani risbo Ni- ka Piirnata »Knez Pribina«. na uvodnem mestu pa članek dr. Erke »Spolno življenje rastlin«. Dr. A. Debeljak je prispeval kramljanje »Egomet roma z doma«, nato je objavljen aktualen članek »Pomladna utrujenost«, E-a Er poroča na kratko, kako je bilo »Na poti iz Splita v Mostar«. A. Kappus piše o godovanju, I. V. o Galijakih na Sa-halinu, nadaljuje se roman Ernesta Pero-chona »Parcela 32«. Nadalje najde čitatelj v tej številki zanimivosti: »Čarovno zdravljenje«, »Primi ga, primi, pa mu knofe po-reži«. »Novinomerstvo«, »Šport v živalskem svetu«, »Mehika«, »Rekordna palača« i. dr. Mnogo zanimivega je tudi v Malem obzorniku. »Življenje in svet« izhaja dvakrat na mesec v redakciji novinarja in pisatelja Ivana Pcdržaja. Naroča se v Ljubljani, Ale-ševčeva ul. 16. Posamezni zvezki se prodajajo po 3 din. Majniške igre praškega Narodnega di-vadla. Za čas od 30. aprila do 29. maja pripravlja praško Narodni divadlo skupno s češko filharmonijo pod vodstvom Vdelava Talicha ciklus devetih izbranih, reprezentativnih predstav. Program obsega Dvorakovo Rusalko in Slovanske plese. Smetanovi operi »Prodana nevesta« in »Libuša« in simfonijo »Moja domovina* Sukov Epilog, Beethovnovo Deveto simfonijo i. dr. »Meridiano di Roma« opozarja v številki z dne 16. aprila na antologijo »Taljanska lirika«, ki je izšla nedavno v redakciji O. Delorka in A. Nizeteja kot 600. zvezek zagreške »Zabavne biblioteke«. Pisec poročila, Enrico Damiani, hvali ta cvetober italijanske lirike od sv. Frančiška Asi-škega do Eugenia Montala in izreka priznanje tudi prevajalcem. Nobelov lavreat Ivan Bunin je pravkar dovršil nov roman »Lika«. Njegova čita-teljska občina že nestrpno pričakuje delo, ki nadaljuje uspešni avtobiografski roman »življenje Arsenjeva«. Bunin je sedaj zapustil Pariz, kjer je živel dolga leta in se namerava stal»o nalsliti v majhni vili blizu Monte Carla. Iz Kamnika ka— »Dobri vojak švejk« na odru Narodne čitalnice. Na povabilo Čitalnice in kamniškega Sokola bodo v soboto in nedeljo gostovali viški Sokoli z izvrstno ko. medijo, s Haškovimi »Pustolovščinami dobrega vojaka švejika«. Komedija je doživela na Viču petkrat velik uspeh, prav tako pa tudi gostovanji v Šiški in Črnomlju. Vičani pri nas niso neznani, saj so bili že večkrat naši gosti in so uprizorili svoje predstave nadvse dobro in zadovoljivo. Prepričani smo, da bosta tudi sobotna in nedeljska predstava doživeli popoln uspeh. Predstava v soboto bo ob 20.30 v nedeljo pa ob 16. uri. Vabimo kamniško meščanstvo in okoličane, da si ogledajo to velezabavno komedijo. Nikomur ne bo žal nad tri ure neprisiljene zabave in smeha, Kamničani in okoličani napolnite obakrat dvorano do kraja! R I O Četrtek 20. aprila Ljubljana 12: Jožek in Ježek. — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19. Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Ob 2501etnici Valvasorjeve »Slave vojvodinje Kranjske«. — 21: Reproduciran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. —; 22.15: Plesna glasba iz restavracije »Emone«. Beograd 17: Petje in klavirske skladbe. — 18.30: Plošče. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Orgelski koncert. —> Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.30: Program po napovedi. — Varšava 21: Saksofon. — 21.30: Zvočne slike. — 22: Komorne skladbe. — 23.05: Poljske pesmi. — Sofija 17.30: Bolgarske pesmi.— 19.30: Orkester. — 20.55: Nadaljevanje koncerta. — 22: Ples. — Dunaj 10.30: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.15: Godba na pihala. — 19: Godalni kvartet. — 21: Komorni koncert. — 22.50: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. —> Berlin 19: Koračnice, valčki, uverture. —* 21: Mali orkester. — 22.30: Lahka godba. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 19: Pokrajinske slike. — 21: Petje. — 22.30: Koncert orkestra in pevcev. — Pariz 19.45: Pester spored. — 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Lahka glasba s plošč. ■ Postani in ostani član Vodnikove dražbe! L VV1NDER: 2 Roman o Franco Ferdinandu (Avtorizlran prevod) ZALJUBLJENCA Franc Ferdinand je pisal svoje prvo ljubezensko pismo. Pisal ga je s spoštljivimi besedami. Pisal je, da je bil tisti večer na praškem namestništvu zelo srečen, da je pa zdaj zelo nesrečen. Pisal je, da ga more le svidenje z grofico spet osrečiti. Vendar ne sili vanjo, naj ustreže njegovi prošnji za svidenje; potrpeti hoče, naj mu bo še tako težko. Sama naj določi, kdaj jo sme videti. Zmerom misli nanjo; to mu mora dovoliti, tega mu ne more braniti. Nikar naj ne misli, da se ji izkuša vsiljivo približati. To ni njegova navada. Sam ne ve, ali ji sme povedati, koliko mu pomeni tisti večer v Pragi. Ta večer mu je dal prvo dobro uro v njegovem življenju. Od tega večera je ves izpre-menjen, ves očaran. Ničesar drugega mu ni več mar, niti službe ne, ki jo je doslej zmerom kar najzvestejše opravljal. Prosi jo, naj mu napiše nekaj ljubeznivih vrstic. Komaj čaka trenutka, ko bo dobil njeno pismo. Njegovo pismo je bilo sad dolgega ugibanja. Dva dni je Franc Ferdinand ugibal, ali naj piše grofici Chotkovi ali ne. Tisto jutro po noči v praški namestniški palači se je hotel s prvim vlakom vrniti v Prago. Mislil je, da ne more živeti niti enega dneva več, ne da bi videl grofico. A nato ga je pograbil strah pred razočaranjem. Ta strah je bil tolikšen, da ni potlačil samo burne želje po takojšnjem svidenju z grofico, ampak se je celo obotavljal napisati pismo. Bal se je, da ga ne bi grofičin odgovor razočaral. Mnogo strahov ga je obhajalo, ki so se mu zdeli od ure do ure bolj upravičeni. Ali ni bilo zelo neverjetno, da grofica še ne bi bila oddala svodjega srca? Šest in dvajset let ji je bilo, torej ji je gotovo že deset let dvorilo kdo ve koliko moških. Saj je bila lepša in mičnejša od vseh drugih žena. Ni si mogel misliti moža, ki bi bil prezrl čar njene osebnosti. Da je grof Wurm-brand zelo udržljivo, da skoraj neprijazno govoril o nji, je bilo gotovo posledica tega, ker se je kdaj prej zaman potezal za njeno naklonjenost. Najbrže se je zdel grofici nesimpatičen. Ali ni bilo torej prismojeno upati, da ji ni ugajal v teh desetih letih nihče izmed vseh neštetih mož, med katerimi se gotovo ni manjkalo bleščečih kavalirjev? Ta strah je bil najbolj mučen. Razen tega se je Franc Ferdinand bal, da mu je grofica le iz usmiljenja privoščila tistih nekaj sočutnih besed in nežnih pogledov, ki so bili zdaj vsa njegova sreča. Pripovedoval ji je bil o svoji bolezni. Bolnik je bil zbudil njeno sočutje. Strašna, neznosna misel! Bal se je tudi drugih nevarnosti. Bal se je, da grofica ne bo hotela začeti ljubezni z nadvojvodo, niti če bi bilo njeno srce še prosto. Nadvojvoda je bil človek, ki se z grofico ni mogel oženiti. Mimo tega je bilo na žalost nekaj nadvojvod, pred katerimi so svarili vsako spodobno ženo in vsako sramežljivo dekle. Dekle, ki je imelo znanje s kakim nadvojvodo, ni zlahko dobilo moža, ki je čislal neomadeževano preteklost. Grofici Chotkovi ni bilo prisoditi, da* bi se spustila v »razmerje«; Franc Ferdinand je bil to uganil, še preden sta začela govoriti. Spomnil se je »razmerja«, ki ga je imel pokojni cesarjevič z mlado baroneso Vetserovo. Prepričan je bil, da bo tudi grofica mislila na tragedijo te zaljubljene dvojice. In grofica Chotkova gotovo ni bila neumno dekletce kakor baronesa Vetsera, še manj pa ena tistih lahkomiselnih aristokratskih dam, ki so se zlahka odločile in postale ljubice kakega nadvojvode, ker so se prav tako zlahka odločile, da so čez nekaj dni ali tednov veselo in hvaležno položile takšno ljubezen med staro šaro. Vsi ti strahovi in predsodki so delali Franca Ferdinanda nesrečnega. Vendar je bil srečnejši kot kdaj poprej. Izkušal si je predstaviti grofičin obraz in njeno postavo. Obraza ni razločno videl pred seboj, a ljubil ga je že tolikanj, da mu svet, v katerem tega obraza ne bi bilo, ni mogel ničesar pomeniti. Vpraševal se je: »Kako sem mogel živeti doslej, kako sem mogel biti časih celo dobre volje in se smejati, kako sem se mogel za kaj zanimati na tem svetu, ko tega dekleta nisem poznal? Kako pusto in žalostno bi bilo življenje, ko bi nje ne bilo! Čemu človek živi, čemu vstaja in hodi med ljudi in opravlja službo in skrbi za prihodnost, ako ne ljubi? Vse je prazno in nesmiselno, ako ne ljubiš. Jaz sem bil vse do zdaj nesrečen — in sam nisem vedel, zakaj. Vse premalo nesrečen sem bil, prav za prav bi bil moral biti mnogo nesrečnejši. Morda jo bom videl že prihodnji teden. Ljubi Bog. daj mi. da ta teden ne umrem!« — V preobilju svoje sreče se je resno bal, da ne bi pred svidenjem umrl. Ni se spomnil, da so bile njegove misli v teh urah misli vseh zaljubljencev, ki že tisoč in tisoč let vsak dan in na slehernem kraju osrečujejo, plašijo in begajo slehernega človeka, ki ljubi. Ljubil je prvikrat, ljubil tako. kakor da ne bi bil še nikoli pred njim noben mož ljubil dekleta. Čuvstvo, ki ga je navdajalo, ga je bilo zaskočilo toli nenadoma, da ni bil zmožen najti zvezo med prejšnjo in sedanjo obliko svojega žitja in bitja. Takšne zveze ni bilo. Svet, ki je obstajal doslej, ni več obstajal. Svet je bil le še nevažna zmešnjava ljudi in stvari, ki so se vrtile okrog ljubljenega dekleta. »Če vseh teh ljudi in stvari ne bi bilo in bi mi ostala samo ona — pa bi zadostovalo, in jaz bi bil najsrečnejši človek na zemlji«, je mislil sam pri sebi. in sanjaril je: »Spet bom slišal njen glas. Držal jo bom za roko, smel se je bom dotakniti. Njen dih bom čutil. Na vse ne smem niti misliti, drugače se mi zmeša. Niti misliti ne smem na to, da se bodo kdaj moja usta približala njenim ustom in da jo bom kdaj objel. In da me bo tikala. In da se bom vozil k nji. Na kakem postajnem hodniku bo stala ali v gozdu kje za vasjo in me čakala. Ob moji strani bo hodila, zraven mene sedela. V kočiji bo sedela zraven mene, koleno se bo tiščalo kolena — « Odposlal je pismo. Čez tri dni — vse te tri dni je bil bolan od nestrpnosti in koprnenja — je prišel odgovor. Grofica je pisala, da se mu zahvaljuje za pismo in da jo veseli, ker se ne spominja nerad lepega večera na praškem namestništvu. (»Ne — nerad!« je pomislil; »saj ne more slutiti, kaj je ta večer napravil iz mene.«) Tudi ona mora mnogo misliti na svoj razgovor z njim. Srečna je, ker ji je obljubil, da ukrene vse, kar je potrebno za njegovo ozdravljenje. A začeti mora takoj in urediti svoje življenje tako, kakor hočejo zdravniki. Pomisli naj, kako krasno bo, ko bo spet zdrav. Nobena žrtev mu ne sme biti pretežka. Ko bi mogla, bi z največjo strogostjo pazila na to, da doseže ta cilj. Na žalost se mora te dni peljati k svojemu bolnemu očetu, ki mu bo stregla. Lepo bi pa bilo, če bi hotel nadvojv.oda prej priti v Prago. Naj ji sporoči uro svojega prihoda; pričakovala ga bo v bližini postaje, najbolje bi bilo morda v mestnem parku. Takoj ji je brzojavil, da jo bo iskal drugi dan ob treh v mestnem parku. Sam se je odpeljal v Prago. Grof Wurmbrand je bil prepaden. Že deset let je spremljal nadvojvodo na vsaki poti. Čeprav je vedel o odgovoru samo komorni sluga Janaczek, ki je bil dvignil grofičino pismo in oddal brzojavko, je Wurmbrand vendar slutil, da se misli Franc Ferdinand sniti z grofico Chotkovo. Misel, da se je njegovi sorodnici očividno posrečilo napraviti na nadvojvodo globlji vtis, je bila grofu mučna. Življenje brez glasbe ni popolno življenje. Ni samo poslušanje glasbe užitek, mnogo več radosti nudi lastno izvajanje. Klavir Forster najbolj dovršeno odkriva lepote velikega glasbenega ustvarjanja. Njegovi polni glasi, fina tonska izenačenost omogoča tudi Vam idealno doživljanje glasbe. Mojstrsko delo po zvoku in obliki aaBBB^EEEEB ' Tovarna L6bau/Sa in tovarna harmonijev — Georgstvalde ftud. Gau. Krofaštvo 20»stolet]? Vam nudi satisfakcijo za vse dosedanje napake. Z a v e z a n i li oči boste lahko ugotovili prednosti mojega dela Zapomnite torej! Pravi naslov za obleke. Kostume in ostale predmete dosledne Vašim željam je Englisb vvorkmanship ŠLIBAR ŠTEFAN MESTNI TRG 81. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največii uspeli! G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta 17 Pred nekim restoranom ob koncu promenade je stal tirolski pevec Zep Jodelberger in brenkal na kitaro. Prišel je bil na Nizozemsko prepevat, kako rad bi se vrnil domov. Ganljivo se je razlegalo v sinji poletni zrak: »Noh-tahajmot mehtibida, nohtemtajren fo-taort...« MALI OGLASI Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH da.ian.ie naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Praktikanta na splošnem gospodarstvu, s strokovno izobrazbo ter dobrimi referencami, sprejmemo. Ponudbe s sliko pod »Praktikant« na Ed. Sup-panz, Poljčane, 8120-J Kuharico zmožno, okrog 25 let staro, sprejme manjši gostilničar-ski obrat v Ljubljani. Opis služb in slika zaželjena. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«. 8117-1 Šiviljo staro ca 30 let, z dobrim okusom in samostojno, — sprejmem v privatno hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Din 500« na ogl. oddelek Jutra. 6770-1 Mizarski pomočnik samostojen, dobi službo pri Kurnik, mizarstvo, Jesenice Zglasiti se osebno takoj. 8102-1 Lesnega manipulanta samskega, iščem za takoj. Predpogoj poštenost, dača po dogovoru. I. Oražem, Ljubljana, Moste, Predovi-čeva ul. 5. 8135-1 _________________________}'' Služkinjo veščo fine kuhe in pospravljanja, čisto in pošteno — sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 8125-1 Krojač prvovrsten prikrojevalec moške in damske konfekcije, dobi mesto. Goričar, Sv. Petra cesta. 8124-1 Kuharico za pension, samostojno in sposobno moč. iščem, s tozadevnimi referencami. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8123-1 Fanta inteligentnega, za vsa hišna dela, iščem. Ponudbe na »Veliko kavarno«, Maribor. 8131-1 Stalno službo dobi samostojna šivilja v modnem ateljeju »Vera«. 8130-1 Brivski pomočnik vojaščine prost, dober delavec moški in damski postrežbi, dobi mesto za 1. maj. Hrana in stanovanje v hiši, plača in 10% od brutto dohodka. Kožuh Anton, Zidani most. 8127-1 Lovski čuvaj vesten in strog, samski od 30—50 let, dobi mesto. Ponudbe na: Josip Kalin, Bregana, p. Jesenice, Dolenjsko. 8095-1 Uradnica - blagajničarka zanesljiva, inteligentna, točna in spretna, dobi takoj mesto. Lastnoročno pisane ponudbe z zahtevo plače poslati Lazareviču, Beograd pošt. pretinac 788. 8025-1 Frizerka mlada vešča ondulerka, dobi mesto. Mesečna plača 350 din vsa oskrba in stanovanje. Oferte s sliko. — Salon Krystek, Varaždin, poleg Grand hotela. 8107-1 Poverjenike agilne in poštene, za nabiranje članov, za varčeva-nie povsod sprejme: Klanč-nik .Stražišče št. 289. 8094-1 Sedlar, in tapet. pomočnika dobro izurjenega v tapetniškem delu, sprejmem takoj v službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8092-1 3 čevljarske pomočnike 2 za boljše delo, 1 za popravilo in 1 šteparico, sprejmem takoj. Poizve se pri Seunig, trgovina čevljev, Pod Trančo. 8085-1 Hotelskega slugo dobro verziranega, sprejme za takojšen naston velik hotel v industrijskem kraju. Ponudbe pod šifro »I. R. S. 507« na ogl. odd. Jutra. 8031-1 Za vodstvo večje trgovine (podružnice) spretnega prodajalca, veščega v trgovini r. meš. blagom proti položitvi kavcije sprejmem 1. junija. Prošnje z navedbo mesečne plače s hrano ali brez in prepisi spričeval. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten, miren, zna čaj en«. 8030-1 Vsaka beseda 50 par davek 3 din, za šifro al) dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 diD Postrežnica stara 21 let, vajena kuhe, pranja, likanja išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8113-2 Službo hišnika sluge ali skladiščnika, — iščem. Imam tudi kavcijo 20.000 din, ako je potrebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8103-2 Natakarica dobra moč. govori tudi nemški, bi šla na sezono M. Klevein, Log - Hrastnik 8098-2 Brivski pomočnik zmožen trajne, železne, nekoliko vešč tudi v vodni ondulaciji, želi prememti mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Ceiju pod značko »Vesten«. 8134-2 Zanesljiva gospodinja z znanjem meščanske kuhe, šivanja in dela na vrtu, išče službo. Ponudbe pod »Zanesljiva« na podružnico Jutra, Maribor. 8133-2 Kuharica 45 let stara, išče službo poleg sobarice ali k 2-član-ski družini. Gre v pomoč na letovišče za drugo kuharico. Naslov: Lucija Mrak, čer-netova 19, pritličje, levo. Ljubljana VII. 8088-2 Mesarski pomočnik gre k dobremu mesarskemu podjetju samo za hrano zarad nadaljnje prakse. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden in vesten«. 8086-2 Soliden natakar želi premeniti službo v mestu ali izven v boljši restavraciji ali gostilni. Vzame tudi na račun. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dobra služba«. 8076-2 Mlajši uradnik z znanjem državnih jezikov, nemščine, italijanščine, francoščine in angleščine, knjigovodstva, stenografije in strojepisja, z boljšo izobrazbo, išče službo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben in delaven.« 7987-2 rj^fffffjj Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 8129-3 lili Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Potnike mar.ufakturiste, poštene in agilne sprejmem. .Ponudbe na: Svetina Bogdan, Slov. Javornik 88. 8100-5 Dragocenost\ Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova uL Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Jabolčnika dobrega, 40 hI, prodam. Cenj. ponudbe na Alojz Gracer, trgovec, Polenšak. 8096-33 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Cepljeno trsje večje množine, nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Mar jeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik! 8104-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen. prodam. Gosposvetska cesta 13, vrata 115. 8128-6 Vse kovaško orodje prodam. Obrt se lahko vodi na prejšnji naslov. Informacije in prodaja pri Bach-mayer, Kočevje 346. 8034-6 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Zračni kompresor 4—6 6atmosfer. kupimo. — Ponudb« na ogl. odd. Tutra pod »Kompresor«. 8015-7 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Pohištvo novo in že raM no. ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, spieimemo v posebni oddelek komisil «ko prodajo Do ?elo ugod nih pogojih Kupce* jf v tem oddelku vedno dovoli za dobro ohranjeno pohi štvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam oa dopisnici al- ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian. Ljubliana. — Tvrševa 12. Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Kolesa aj boljša tn velika izbi ra nizke cene, na u-aodna odplačila Oskai Remec, Ljubljana. Do-enjska 5. 113-11 Priložnostni nakup Damsko in moško kolo, prvovrstna znamka, zelo poceni naprodaj. Ljubljana, Rožna ulica 19, dvorišče. 8119-11 Kolesa raznih prvovrstnih znamk, ? večletno garancijo, dobit< zelo ugodno, kakor tudi na mesečne obroke pri: Nova trgovina, Tyrševa 36. Pozor (nasproti Gospodarske zveze). 6810-11 Prometna banka d. d. o L STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49 Ugodni trgovski krediti — Eskompt menic -v inozemstvo Obrestovanje vlog ed . STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE do* 5% Preden kupite kolo si oglejte zalogo prvovrst nih tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljub ljana. Tyrševa c. 32. dvo rišče. 125-11 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana Dvorakova ul. 8. Poso-,iia, ugodni pogoji. — ■ e vloge — visoke obresti. 178-16 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Parno pekarno v Ljubljani, oddam v najem. Person, Ljubljana, — poštni predal 307. 8043-17 Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Na Jesenicah oddam lokal na prometni točki, s stanovanjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8101-19 Krasen trgov. lokal v centru mesta, oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lokal«. 8089-19 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro al! dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Hišico eno ali dvostanovanjsko, — kupim na teritoriju Ljubljane ob tramvajski progi ali nje bližini. Obširne ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hišica«. 8090-20 Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hi* in vil ima naprodai gradbeno strokovne izobra 7en posredovalec: Kunaver Ludvik (.esta 29. oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen gra ditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago. Stanovanja Enosob. stanovanje s pritiklinami, iščem. Ponudbe pod »Suho in čisto« ogl. odd. Jutra. 8109-21a Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, komfortno, (s kopalnico), iščeva v Ljubljani za junij ali julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij - julij«. 8108-21a Moderno stanovanje 3—4 sob, z vsem komfor-tom (kopalnico) iščem v sredini mesta za maj ali avgust. Pripravljen plačati odškodnino za event. selitev Oferte pod »Dober plačnik« na ogl. odd. Jutra. 7858-21a Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Veliko sobo zračno, svetlo in čisto — oddam opremljeno 2 solidnima osebama. Kopalnica Strossmayerjeva 4-1., desno, vogal Poljanske ceste. 8118-23 ki trpite na seksualn nevrastenijl odnosno impotenci, nezadostni tunkcljl ■spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet 220 din: ki so Jih mnogi zdrav niki preskusili in so koi hormonski preparat odobreni. Pošiljamo direktno in poštnine prosto Lekarna Mr. Rožman. Beograd. Terazije br 5 Reg. S. Dr. 5732-193-1 Opremljeno sobo zraven gor. kolodvora, s souporabo kopalnice, oddam 1. maja enemu ali dvema gospodoma, event. tudi gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8115-23 Opremljeno sobo zračno in solnčno ter kabinet, s posebnim vhodom s stopnišča, oddam za poletne mesece. Najrajše sprejmem učiteljico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poletje«. 8106-23 Opremljeno sobo solnčno, v mestu, oddam 1. maja gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8081-23 Sobo v bližini gor. kolodvora oddam boljšemu zakon skemu paru ali dvema gospodičnama za 1. maj Naslov v vseh posl. Ju tra. 7740-23 Sostanovalca s hrano in vso oskrbo, takoj sprejmem. Sv. Jakoba trg 5. 8055-23 Prvovrstni trboveljski % C brez prahu, koks. soba drva nudi BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sverlolikalntc? Dopisi Vsaka beseda 2 din. davek 3 din, za dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 20 din Mlada dama žel" spoznati diskretnega, starejšega, dobro situirane-ga gospoda, kateri bi jo fi- | nančno podpiral. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo diskretno«. 8116-24 I i V uspehov na ea oglas v »JUTRU« BLAGO ZA POHIŠTVO f .EX E vedno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri L|MDI|flHI|| OBRTNIKI! - INDUSTRIJALCI! Proda se ugodno hiša z velikimi delavnicami v ulici pri kolodvoru v Mariboru (vodovod, elektrika, plin, instalirano). — Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor — pod »Maribor št. 7«. VRTNE .iOLMČMIifU. izdelujem počenši od din 65.—. J23LA FETTMANN Zagreb iviu-šcii j /a 9 > 3 ^ V M ti =1 3 M ugonablja popolnoma in trajno ŠČURKE, RUSE — BUBE in ŠVABE in ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi, vrnem denar. — Orig. škatlica din 15.—, zavitek .'O POŠTI din 6.—. LEKARNA KRAJČEVIČ, VUKOVAR. Barva je življenje! Zato bledih in velih ustnic in lic nikdo ne ceni. In vendar kako lahko zamore vsaka žena zadobiti rožnato svež in mladosten izgled s RDECILOM ZA USTNA IN RDEČILOM ZA LICA. — Med 8 različnimi barvnimi toni zamorete dobiti za vsak lepotni tip primerno rdečilo. Khasana rdečilo za lica pričara naravno delujočo sve-žost na Vaša lica. Oba sta odporna zoper slabo vreme, i vodo in poljube. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko tirani, — ga Narodno tiskarno d. d kot tiskarnarja Fran Jeran. — ga inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — ys| v Ljubljani.