k. li. V Trstu, sabota 8. juniju 1878 Tečaj III. ,Edinost* izhaja m»ko drugo in četrt" fc«t.<»m vcakega meseca ifj velja r.h Trst vse*leto gl. 2kr.— zunaj Trstu po posti vse leto , 2 „ 40 „ , . pol« leta , 1 , 20 # „ . četrt . , —. 70 Za oznanila, kakor tudi za »poslanice' se plačuje 7.a navadne tristopne vrste: 8 kr. i*e se tiska 1 krat 7 • » • n 2 krat C , . , * 3 krat Za ve. e črke po prostoru. Posamezne Številke se dobivajo po 7 kr. v tal>akarnnli v Trstu pri pojiti, pod obokom tik Kalistrov« hiše, na Belvedem f.ri g. Bcrtnlina, V okolici: Na Opčinah * loteriji, na 1'roscku pri g. florjupn, v lJar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici priAniTui, vSkednji pri Kr. iSancin M. Magdaleni /g. .1. .Tein. Naročnina in vsa pi«ma naj se pošiljajo uredništvu v Trstu. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. eđiuoitti je moč". Simsonovi lasje. Nek korenjak je posebno močan, daleč okrog slovi po več okrajih, njegovo moč poznado tudi daleč za mejo. Vaški fantje so ponosni na svojega korenjaka, ne boje se iti vasovat pod drug zvon, če tudi čuje j o zahrbtno groženje in žuganje. Večji del so le na videz prijatelji drugovaščani, ki skrivaj stiskajo pesti in delajo načrte, kako bi sosednjega strašnega Simsona ali Štcm-piharja ugonobili in ponižali. Primeri se tudi, da je tak junak tepen, da je moral vsled množice in zavratnih napadov odjen-jati, da si ohrani moč in more pozneje po-vrnoti dobljene udarce s krepkejšo močjo. Sveto pismo pripoveduje, da je imel Simson v laseh tako moč, in da mu jih je sebična ženska na prazne besede Filistrov porezala, da so ga potem tudi zvezali in mu očesa iztaknoli, da je moral potem ko suž-nik goniti mlin. Mej tem so mu pa lasje rastle in ž njimi tudi moč. Zgodovina nam kaže Simsona v Rusiji, ktera se je počasi razvila, krepka zra-stla in dobila moč v laseh Slovanstva. Rusija ko Sini9on se je zavedla svoje moči, stala je trdno in kamor je šla, ni jej bil noben tekmec. Druge države so tihotap-no vedno sovraštvo gojile proti njej, na videz pa so prijaznost kazale v strahu, da ne poseže kedaj po nevrednih tihotapcih. Tudi proti gorenskemu Stempiharju so se večkrat vzdignoli nevošljivi fantje, ali pognal jih je, časi pa je moral jenjati, ker je znal, da je plačilni dan zadaj. Tudi z medvedom se je metal in ga podrl. Napoleon I. se je tudi zakadil v ruskega Simsona, ali vrnol se je pobit, brez vojakov in le težko se je rešil sužnosti. Vsak rod prijaznosti išče, posebno pri ženskih, ktere ga večkrat prekanijo in še le potem spozna mačjo prijaznost za obile dobrote, zagrozi se prevarjenec, maščevanje mu je v mislih, katero mnogokrat tudi izvrši. Simson Rusija imela je veliko prijaznost z Avstrijo, in ko je leta 1848 in 49 bila splošna vstaja na Laškem i na Madžarskem, da so se noge lomile prestolu, kte-ri je le še zvesti avstrijski Slovan podpiral in vzdržaval, in tudi ta bi bil omagal divji sili. Potrebovala je Avstrija krepkeje ptuje podpore, potrebovala je soseda Simsona, za kterega je gotovo znala, da pripomore in priskoči ter zdrobi uporna krdela, kar se je tudi zgodilo. V nekej krčmi zunaj svoje vasi je bil gorenski Simson enkrat prava pomoč, tatovi so namreč ulomili v hram, vsi bi ne bili ničesa storili, da nij bilo njega, on je zgrabil dva, ktera je daleč strani zagnal in ko sta na zemljo priletela, noge sta zlomila. Krčmar je bil vesel, pogoBtil je rešilca z vso prijaznostjo, to da dolgo ni trajalo to, prav ta krčmar je fantom povedal, da je korenjak pri njem, ter da ga naj tatje ugonobijo, ako se pred hišo na videz stepo in ko glavo skoz okno junak pomoli, naj ga po glavi tresknejo. Zgodilo se je, Simson je ozdravil, ali izplačal je v obrokih krčinarju, ki je zgubil je vsled tega mnogo. Severni Simson se je tudi spustil na pot. da otme divjaku posestvu, ktero je 4 sto let v lasti imel in trinožno po njem klal in moril, da prežene krvoločno krdelo, pa ženska, s ktero je v prijateljstvu bil in jej po-'magal ter se na nje navidezno prijaznost zanašal, porezala mu je lase in s tem mu vzela silno moč, zastavila pot, posedla Ru-inunsko, ter h tem krvolokom dala zaščit. Simsonu so lasje bili odre2ani, severni velikan je bil vpognen. Vničen nisem, tako se je tolažil velikan, preveč sem zidal na prijateljstvo, nehvaležnost je plačilo sveta. Odvzeta mi je moč, toda — zraslo mi zopet lasje i moč ž njimi, to je upanje in nada boljših dni. Krvava zarja je leta 59. barvala na jugu nebo, od kod je to prišlo ? kedo je povzročil krvavi boj, zgubo dežel, ljudi in milijonov? — Prvo plačilo se je izvršilo, podpisala se je osodopolna pobotnica v Vi-lafranki; to je bil prvi obrok, grenko plačilo žalostne politike, ostra kazen nedoslednosti. Simsonu lasje rasto; jedva je 7 let mi-nolo, začrnelo je zopet nebo na severni meji, strah je prešinol kraj, kainor je senca padala pred rečmi, ktere se imajo izvršiti, o groza! po čeških poljih teče potokoma kri, Laba se skoraj jezi, ki nosi ubegla krdela. Kedo je to zakrivil? mirni politik. Zrastle so Simsonu lasje, on ima mogočno besedo, mirno je gledal, izplačal se je drugi obrok. Na jugu se je odtrgal zopet kos rajskega vrta; le en Simsonov glas: stoj! bil bi to lahko ubranil toda — drugi obrok se je moral izplačati, da se stari dolg polagoma poravna. Zopet se je pisala pobotnica v praškem mirti, poplačanje milijonov, zgtiba dežel in ljudi. Dorastle so Simsonu lasje, ponovil je pot skoz Romunijo, prekoračil Dunav, nobeden se ni drznol ustavljati velikanu, dosegel je svoj namen nekoliko, pa ovire so nakopičene, kaj dela Avstrija? na karpatskih prehodih dela vtrtbc, v Erdelju rabi na tisoče ljudi, ki delajo okope. Ako bo dalje ta neznosna politika v Avstriji trajala, in se bodo poslušali Madžari, neizostane jim Vilagoš II. in vsej državi bo treba plačati tretji i zadnji obrok, „conto saldo" bode potem in Sitnsoiiu se ne bode več bati za lase. Narodna prisega. Ob času pestnega prava, ko so nemški vitezi po 8kalovji gradove zidali in drug druzega napadali in ropali, takrat so ti si* loviteži uboge kmete do kosti glodali in delali ž njimi kakor turški paše. Teško je trpelo ljudstvo pod jarmom, kteri jim je ptujec naložil, slovenski kmetje še danes vedo pripovedovati o nečlovečnostih, katere si je ohranil rod za rodom. Mnogo let je trajala muka in trpenje, zasvetila je narodna luč, vžgala v slovanskem srcu blagi čut, hrepenenje po svobodi in ljubezen do naroda. Živci so se stresli, čelo se je nagrbančilo in pest je krčevito pretila začrnilim zidovjem vtrjenih gradov, krvoločnim gnezdom. Tam na holmcu se zbirajo pri svitu lune kmetje k posvetovanji, krije jih gosto grmovje. Po končanem pogovoru se vidijo dvigajoče roke in čez hrib in plan doni prisega: Proč 8 trinogi, proč h sovražniki! V roke so si segli pri odhodu kmetje ter razšli na svoja domovja, v prsih goječi sveto obljubo. Ti kmetje so slovanska plemena, raztresena po Evropi in Aziji, ktere ptujci zatirajo in tlačijo. Leto za letom so solze močile sužno zemljo, sivolasi starci so legli v grob s željo, ktero so v mladosti od svojih očetov sprejeli, da goje narodno osveto, ktero more le gorka želja po svobodi vplamtiti. Tako je minevalo leto za letom v krvi in jadu, in zgodovina je slovanskemu narodu predala s krvjo polnila. Jurjev dan je bil, ko so junaki v belili halinali iz Hrcegovine in Crnogore v Zubci nad dužkem samostanom po raznih potih dohajali pod prosto nebo na pogovor. Me-latinje ćustiti otac in pop je v malih potezah narisal krvave žulje ptujega jarma in robovanja, razvil žalostno minolost. Zatetn-nelo je nebo in sivi oblaki so pomočili solzami samotni grič, ko se je vršila narodna prisega, severni veter pa je igral z sreber-nimi lasi junakov, ki so razvijali slovansko trobojnico. Hanzari so se lesketali po zraku, strel je odmeval ob gorah, ko so bile besede izuščene „svoboda ali smrt*. Narodne 'prisege niso le hrcegovske gore čule in ohranile za se, mogočni glas je sinil ko električna iskra po vsej Evropi in daleč v novi svet. Z ubranimi glasovi je spremljeval ves slovanski narod zgodovinske besede: svoboda ali smrt in se združil v duhu z južnimi brati ter pritrdil, odobril in zagotovil natanjčno delati po dogovoru i prisegi. Narodna prisega je zbudila v Angležu strah in jezo, kramarski angleški narod, ki je v Indiji vstaše pred topove navezaval in jih barbarsko moril, kteri ni nikdar vprašal, kaj je tvoje in inoje, in ki je pod lordom Hartingtonom skrunil device in žene, rezal cvetočim Indijankom prsa ter jih kanibalsko moril; ta pohlepni narod danes zanikuje svete besede slovanske narodne prisege, i njemu pritrjuje napolu divji Madžar, zagovornik avstrijsko židovski aparat in rene-gatstvo. Mogočna llusija koraka dalje, oviro za oviro podira po trnovej poti, žrtve so neprecenljive, kri v potokih teče in odnaša blato v vesoljno inorje, skolovje poka in gradovi se rušijo, sovragu greben raste, da toliko hitreje odpade glavi pohlepnih' An« gležev, zdivjanih Madžarov in nemčurskih zidov, zagrizlih italijančičev. Potrpljivo in požrtvovalno v blagu in krvi je združen slovanski narod v naj ime-nitnejšein delu, od katerega ne odstopi, dokler ne bode izvršena do zadnje črke na-rodna prisega. ---^^mt&s&A--- Dopisi. Z Goriškega, dne 27. maja. Besedo, ktero je napravilo bralno društvo v Zgoniku, bila je zanimiva. Nabrežiuci, kteri so vedno biser na Krasu, pripomogli so naj več k temu, da se je petje, igra in deklamacije v zadovoljnost vršilo. Zgoničani pa so pokazali, da morejo tudi oni stopiti v vrsto drugih narodnih krajev in vspešno delovati za omiko naroda. Pod milim nebom na Milečevein dvoru je bil oder mej zelenjavo na lepem mestu napravljen, red je vladal, kakor se malo kde zapazi, zatoraj je tudi odbor vse hvale vreden. Omeniti še moremo prostega kmeta Jožeta Grudna, ki je prav dobro in lepo govoril. Čudno je, da so se besede vdele- žili daljni učitelji, domačega pa ni bilo videti, se je li morda g. (Jatar bal, da se mu pri besedi zbudi narodni čut?! zagotovljeni smo, da je bolje, da ga nij bilo blizu, kajti mej nobeno pošteno društvo ne more zahajati človek, kteri po krčmah nenravnost očito kaže. V Oradcif 4. junija. V nedeljo 20. min. m. smo pokopali drd. med. Jan. Hafnerja, bivšega sekundarija v ljubljanskoj bolnišnici. 14 dni pred je prišel simo delat zadnje rigoroze ; a ker je izpit iz oČesozdravstva neugodno izpal, vzel si je to v svojem pretiranem častiljubji tako k srcu — nepomislivši, da bi nesrečo lahko popravil v štirih mesecih — da se je 23. polu dvanajstih zvečer ustrelil. Dobili so mrtvega na trati pred šolo v elizabetskih ulicah. Pokojnik je bil doma iz Žabntce pri Škofjej Loki, 30 leten, jako nadarjen mladenič, zvest narodnjak, ljubeznjiv prijatelj in družabnik. Kako je bil priljubljen v dijaških krogih in koliko sočutja je vzbudila ta žalostna zgodba, pričal je pogreb, katerega se je vdeležilo društvo „Triglav" in corpore, množica dijakov vseh narodnosti in drugih pogrebcev. Slov. akad. pevsko društvo vzajemno z brati Cehi se je izkazalo z dvema prekrasnima nagrobnicama, „Triglav* in osobni prijatelji pa so mu poklonili lepe vence se slovenskimi trakovi. Več-naja mu pamjat! Med tukajšnjimi dijaki si je vstanovilo novo društvo po težavnej skoro leto traja-jočej agitaciji, izišlej z dunajskega vseučilišča in morebiti še odkod drugod. Glavni namen mu je, gojiti avstrijsko mišljenje (ali smo prišli uže do tega, da treba gojiti avstrijsko mišljenje na visocih šolah?! To je hudo, zelo hudo ! Ured.) med slušatelji viših Šol. Ker so dijaki slovanski nže tako zvesti Avstrijci, po mišljenji in prepričanji, i ne-majo navade v društvih politikovati, pa tudi nemajo denbrja za drage nemške popivke, zato se ne vdeleže novega nemškega društva, naj ima še tako vabljivo ime, ampak ostanejo zvesti uže obstoječim štirim društvom, ki imajo tudi lepo namero: vednost in narodno zabavo. Naj deluje novo društvo med Nemci, tamo ima več opravičenja; mi pa ostanemo i brez njega zvesti Avstrijci, posnemajoč slovanske naše pradede, ki so to uže dokazali pri mnogih prilikah. Večina nemških in madjarskih listov nam pač želi slabo vračilo za naše domoljubje, pri-poročujoč vladi Slovanom sovražno politiko nasproti Crnogorcem, Srbom in Bolgarom; a mi se zanašamo na modrost vlade, da ne bo poslušala slabih svotovalcev in ne bo kratila velikanskimi žrtvami in potoki krvi pridobljenih pravic naših južnih bratov, ker 6 tem bi britko razžalila 18 milijonov lastnih državljanov in sebi nakopala nezaupnost in sovraštvo pri naših sosedih. Č. V Idriji, dne 6. junija. Danes je šel en rudar k velicemu stroju, ki vodo iz jame uleče. Nušli so vse- ga zmečkanega. Ne ve se, kaj je hotel tam, ali lovit olje, ki od stroja kaplje, da si namaže rudarski voz, ali kaj druzega. Zelo žalostno je vselej, kadar se y idriškem rudnika kaka nesreča zgodi, toliko bolj, ker vdova navadno z ubogimi otročiči brez pomoči ostane. B. Iz Gorici, G. junija. (Slovesnost v Podgori. — Naš župan in „Comitato d'azione Goriziano".— Razno). Vsled cesarjevega odgovora na adreso slovenskih prebivalcev onkraj Soče, napravili so naši Brici minoli praznik Vnebohoda prav naroden slovesen dan. Uže na vse zgodaj se je razlegalo zvonjenje i strelanje po slovenskih občinah kajti, ta dan se je pre-čital javno cesarjev odgovor zvestemu av-strijsko-slovanskemu ljudstvu. Naši Podgorci so pa s posebno slovesnostjo obhajali ta dan, vas je bila pre-prežena z narodno-avstrijskimi zastavami, kar je goriške lalione in italijanisime presneto v oči bodlo ; godba iz Tržiča je svirala in možnarjev grom je odmeval daleč okrog, ko se je po slovesni inaši prečital Cesarjev odgovor na adreso ter pretresaval lahonske kosti, Naš oče župan, ki se je bil šel poklanjat vlani na Dunaj cesarju, nij hotel dati uniformirane godbe za ta avstrijako-slovesni dan, ampak rekel je, da lehko gredo, če hočejo, v civilni obleki, to se veda, ako bi dovolil bil godbo, bila bi „grozna* zamera pri njegovih prijateljih v Italijo ški-lečih „italianisimih". Ali je pa on, kakor žapan avstrijskega mesta prav ravnal — to naj sodi svet! Ker je ta slovesnost naše italijanisime h udo razjarila, obesili so v saboto po noči, tedaj kakor lopovi, na hribu nad Podgoro italijansko „Tricolore" ! s tem le izdajskim podpisom v prevodu: „Danes 2. junija 1878 je slovesen dan vsem Italijanom. Za to je delujoči odbor goriški, da se narodna čast obrani in ne-omadeževana ohrani, zoper grde zarote nesramne in sovražne drhali — zaukazal, naj se na tem vrhu povzdigne tribojnica ko protest proti sovražnikom, Italijo sramotečim." Da imate Vi tam v Trstu izdajice, to vemo, da jih imaino i mi v Gorici, temu je dokaz navedena nesramna demonstracija, ki jo je osnoval „il Comitato d'azione* (delujoči odbor). Kaj utegne vse ta „Comitato d'azione* škoditi avstrijskim interesom, če mu vlada ne skrajša raztezajoče se nevarne spletke, to se ne dd preračuniti in čas bi bilo vendar nže, da bi vlada malo zaprečilu nevarnost v Italijo skilečih rogoviležev ital. narodnosti, ki jej preti na njeni skrajni meji. In to doseže, če bode podpirala uže itak od vseh strani zatirani, a zvesti jej slovenski narod. Sicer pa pravijo, da je goriška policija uže na sledu tem italijanskim ptičkom, ki se drzevajo javne, vladi protivne ter iz-dajske, demonstracije snovati. — Vederemo! Zadnja toča je veliko škode napravila po Goriškem, posebno je pa trta trpela. Bog pomagaj uže itak presiromašnemu kmetu! drug mu ne more, ker je tako rekoč občna nadloga i pešanje kupčije. Pa upajmo, morda bode vendar enkrat „uže bolje*! Cesar je podaril kanalskim ognjega-scem 100 gld. in treba bode, da nj. V. so-pet stegne radodarno roko po toči poškodovanim. Deželni odbor je baje zagotovil 6000 gld.: če jih bode prih. zbor ko dar potrdil, to je še prašanje. Zaprla je včeraj policija necega krč-marja i njegovo ženo, ker sta bila na sumu, da pospešujeta „gšeft." z ponarejenimi bankovci. — Ljudje iz Sonpasa pa so danes pravili, da se je tam ustrelil 20 letni mladenič, ker je bil „jetičen". Nu, to je bilo uže izdatno zdravilo za uajhitrejo pot iz te solzne doline! Na zdar ! T. ---•©( Priporočamo vsem narodnim društvom, kteri napravljajo tombole, bogato za-logo g. T. Novaka, galanterijskega blaga (via S. Nicolo št. 13) temveč ker je vrli naš narodnjak vsega spoštovanja vreden mož. " Skočil skoz okno je nek mož v mestnej bolnici, vendar se ni ubil, če tudi je ves polomljen. ° V morje je hotela skočiti neka gospa, pa se je pri zaletu spotaknola pala ter čez vrv, za ktero je bila ladija privezana, straže so priskočile in jo domu odpeljale. " Graje vredna so okoličanska dekleta, zlasti pri sv. Ivanu, ker nesramno po cestah plešejo, kadar je godba pri Avrori. Prav grdo je videti, kako prodajajo surovost po naj bolj obljudjeni cesti, da se prah vali, ko plešejo; to je cigansko in roditelji imajo o tem največjo odgovornost, ker se ne brigajo, so li njih hčere v mraku doma ali ne. Meščani pa potem pripovedujejo, ka-ko surovi so okoličani, da se celo ob 9. uri zvečer njih hčere okrog klatijo. Kcdor ima dobro odgojo svojih otrok na srci, upamo, da ga te vrstice svoje dolžnosti opomnijo. " Nečlovečnost. Pijan zidar iz Škor-kole je v ponedeljek iz hudobije zabodel z nožem vpriženega konja, straža ga je zaprla. To je lep izgled Skorkolanom. * Napad. Dva malopridneža sta napala nekega občinskega uradnika ob 9 uri zvečer v veži, kder je stanoval, ter ga hudo pretepla. V Trstu se je treba kakor v Ka-labriji čuvati. * Povozili so stirji čiški vozovi 70. letno ženico tako hudo, da teško ozdravi. 4 Navadno. Dve mladi deklici soša-loti, to je one, ki po magazin ih delajo, teple ste se v naj obljudjeni ulici tako, da ste bile vse krvavi. ------tSTMft*........— Razne stvari. ~ Izlet. Binkoštni ponedeljek napravi čitalnica v Kropi izlet v Kamnogorico, rojstni kraj dr. Tomana. Te veselice se vde-leži veliko število kmetov iz okolice. Na ta način se bo širila narodna zavest i med prostim ljudstvom. 4 Slovenska čitalnica v Bovcu napravi na binkoštni ponedeljek, dne 10. junija 1878 v gostilni „pri pošti" prvo svojo besedo, s katero namerjava h krati razodeti svojo navdušeno radost in hvaležnost zarad odgovora Njih Veličanstva, presvitlega cesarja, na adreso društva „Sloge" in vsega prebivalstva na desnem bregu Soče, z zanimivim programom. * Tomažič, pesnik iz Šebenika v Dalmaciji, po lašknm imenu Tomaseo, umrl je v Florenci, kamor je bil ubegnol v neugodnih političnih časih. Postavili so mu velik kameniti spominek in na enem kraji zapisali Dalmatinec rojen Italijan, kar pa ni res, on je najprej v slovanskem jeziku pisal, njegove „Iskrice" so še vedno in ostanejo imenitno delo. Tako Jjahi sebi prilastujejo celo naše pesnike! * Turek o Ccrnigori. Te dni sem se pogovarjal z imenitnim Turkom diplomatom, ki je imel jako zrele misli o sedanjem, svet pretres a vaj oči m orijentalnem prašanji. Tu hočem povedati le to, kar je govoril o Cer-nigori. „Crnogora — tako je rekel — je največja, nezaceljiva naša rana; nad 300 let se bijemo uže ž njo brez vspeha; na njenih stenah se je razbila naša moč i naša slava; nad milijon najhrabriših naših vojakov nam je ona vsmrtila, troškov smo imeli v vojnah nanjo toliko, da bi vsak Črnogorec, kolikor je živih, dobil 1 milijon goldinarjev, ako bi se ti novci med nje razdelili; to se je pre-računilo ter je vsacemu Turku znano. Mnogo podučenih Turkov je uže zdavnaj te misli, da so vojne zoper Crnogorce nespa- metne i da bi najboljše bilo ta junaški narod pridobiti s tem, da se mn odstopi en del Hercegovine in Albanije i sklene prijateljstvo ž njim. Tako bi Crnogorci lahko živeli, poprijeli se trgovine i mirnega dela ter nam prijatelji bili, nam pa bi se zacelila huda rana, katera nas najbolj boli takrat, ko imamo v druzih krajih vojni posel. Da nijsmo imeli Črnogorcev za sovražnike, ne stali bi zdaj Kusi pred Carjim gradom." Koristno naznanilo prečast. dohovšcini. Tovarna za izdelovanje voščenih sveč, lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo in častnim diplonom pri svetovni rasztavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Grorici leta 1854, Mo-nakovem 1855, in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega voska od čebel, po llizkill cenah, ki se ne kidajo in ne one-čedijo altarja; gorijo mirno in se počasi povžijejo. Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno po pošti ali po železnici spolnuje. Pozor viličarji! Kedor trto žveplja pridno, Vina bo imel obilno. Podpisani se je letos z najboljšim rimskim žveplom preskrbel, siciljanskega nemam. Prodaja se v vrečah po 50 kil. in tudi na drobno po primerno nizki ceni. Okoličani in Kra-ševci, sezite po njem, doboste ga v Bazovici pri poštarju Urbančiču. Naznanilo preseljitve. -s« Vljudno naznanjamo P. T. občinstvu, da se je prenesla naša zaloga galanterijskega, blaga v isto ulico sv. Nikola pri tleh v novo šolsko poslopje. Adami in Frennez. Lastnik, i z da tel j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Llojrda.