xlefi(W3ito' GUSILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SL. teto III, št. 12. Poštnina plačana v gotovini. Trst, 7. maja 1947. Iz vsebine: Naš veliki prvi maj. — /. Ji.: Trdo je garal vse življenje. — Tomo: Prvomajski spomini. Dr. Danih Kuštrin: Sedaj je čas. — Dr. ].: Nekaj o perutninski kugi. — Štirideset let Gozdne zadruge v Padričah. — Za blagor jugoslovanskih ljudstev. — Parada mladosti, zdravja in moči. Spedizioni in abbon. postale It" gruppo. Cena: 8 ML, 6 JL , 4 din. r i' t tl J l (V Dokaz moči m pravice Tržaško delavstvo in ž njim vse ljudstvo Tržaškega ozemlja pa tudi vsi njegovi tlačitelji in poverjeniški oblastniki zlepa ne bodo pozabili 1. »taja 1047: na silne kulturne manifestacije miroljubnega etaoishrdl m festacije miroljubja in bratstva pa bkrati nepremagljive mo’i stotisočev Pa tudi ne onemoglega obupa peščice zakrknjenih ljudskih sovražnikov. Na svoji današnji stopnji razredne borbe so tržaške delavne množice v prvomajskih dneh neustrašeno razvile zastave miru in bratstva, odvis-Posti in svobode, narodnostne enakopravnosti in resnične demokracije. Nezadržno so manifestirale svojo Pravico do dela in kruha, do oblasti. Ko so se lani ob istem času grni-*e na Veliki trg, so bili pogoji in okoliščine njih borbe na videz dru-Sa' ne. Pripadnost tržaškega ozemlja ■n vse Primorske k ljudski Jugoslaviji se je polagala na tehtnico vse političnega dogajanja. V lanski Prvomajskih dneh je dosegla borba zanjo svoj eodločilne trenutke. Odtlej so se razvile nove razmere. V Parizu so Trstu skovali nov državnopravni okvir. Kampanija kapitalističnih hlapcev se je stopnjevala spričo varljivih upoV v obnovo &labo prikritega fašističnega imperia-kzma. Val bombnega terorja v zimskih mesecih, združevanje vseh ritobče v razpadlega, degeneriranega *nvinizma v Legi nazionale,. podla Rt-nja klevetniškega tiska proti vse-n|u, kar je bilo ljudskega in demo-k-atičnega, vse zavlačevalne in raz-kclniške mahinacije proti sindikalni rdružitvi tržaških delavnih ljudi, vse Preračunano stopnjevanje brezposel-n°sti, draginje in bede, vsa zločin-sk« špekulacija s Trumanovo impe-rlalistično vojno politiko so bila zu-!'®nia znamenja besne ofenzive proti ilidskjm si]anl Tržaškega ozemlja, 0‘enzive, kj je trajala leto dni. ie mar na stvari kaj spreme- Hlo? l. maja 1947. je tržaško ljudstvo 'z^lo tj. borbe ojačeno, še vse bolj ^rtrjetio, e vse bolj nepremagljivo. njegove ravne poti resnični de- ne s ob delavskem kou- Z 'Pnkraciji in bratstvu", sindikalni družitvi jn narodnosti enakopravno-Sti' miru in oblasti nasproti, ga ni-odvrnili paglavci ne s svojimi o-nimi pretepaškimi nastopi pred °Venskim narodnim gledališčem in rot' Štafetam fizkulturnikov J« mlaježern ^ rtu na Velikem trgu. Niso ha odvr-8J n‘lt krivi zagovorniki hlapčev-Sl n 'n zakotnih prvomajskih pro-. > “i so priklicali na pomoč celo Prjenike javnega miru in blagra, bi odrinili s čela vsega ljuistva v b° delavski razred, da bi ločili v d p ljudskih zastav ravno rdeči 'Zop°r’ nai k' mu sami siuž.ili. Vse'ra>i prav tisto avantgard«', ki je Voj liudstvo povedla skozi zadnjo katastrofo do zmage nad faš|/-"'d0 miru in svobov kotnk1' z nie“°ve ravne poti tib . teror, ki mu v petdesetih le-b® .' razredne in politične bor faji'*' hm niti v petindvajsetih letilt ^ čne strahovlade ni primete. Pfj ”‘.Zom miroljubnih, kulturnih n0v. ‘tev> z jekleno mirnimi živci, z ni,n lu krvavimi žrtvami, z veličastje trfn#.st<>P0m stotisočglavih množic ■a-^o ljudstvo izpričalo svoj ja- Tn u: ga niti Na pragu novih borb za demoKratKiio ureditev delovnih odnosov in socialnega pololata delavstva Z aprilom so končno zapadle delovne pogodbe, ki urejajo delovne odnošaje med večino tržaškega delavstva in njegovimi delodajalci. V zadnjih mesecih, ko so se zvrstila mezdna gibanja po celi vrsti strok in so se krpucale njih mezdne določbe, da bi se spravile v sklad in vsaj delno dohitele vrtoglavo naraščajoče cene življenskih potrebščin, so jih podaljševali od meseca do meseca, dokljer niso po svojih normativnih določbah posta le že povsem neskladne z razvojem razmer. Sedanje delovne po godbe, ki veljajo v coni A, izvirajo po svoji sestavi in osnovnih načelih še zmeraj iz fašističnih časov. To niso pravzaprav nobene pogodbe, ampak' vsiljeni predpisi, ki mimo volje delavstva odrejajo njih delovne obveznosti in socialni položaj, kakor je to kazalo režimu in kapitalu, ki mu je ta režim sle po služil. Cas te dozorel Ze ponovno so Enotni sindikati začeli vprašanje novih delovnih pogodb, v katerih ngj bi prišla do izraza demokratična načela in se zavarovali resnični delovni, socialni in gospodarski interesi delavstva in nameščencev. Se zadnjič je pokrajinski odbor ES na svoji seji razpravljal tudi o tem vprašanju in proglasil načela, na katera se bodo sindikalne organizacije opirale pri pogajanjih za nove delovne pogodbe. Čas je dozorel in, kakor kaže. se bo velika borba za novo ureditev delovnih odnosa jev na Tržaškem ozemlju sprožila prav ta teden. Borba bo velikega pomena, ker bo zajela prav vse, ki si s svojimi rokami in možgani, s Csnova Osnovne mezde in plače, ki j iti bo določala nova delovna pogodba, bodo morale biti take, da bodo krile minimum življenskih potrebščin delavca in nameščenca. Sleherni stroki mora biti dana možnost, da si izposluje višje plače v skladu s kvalifikacijo in special-lizacijo svojega dela in delavca. Minimalna mezda pa mora biti zajamčena slehernemu človeku in nameščencu stroke in stopnje. Uveljaviti se mora načelo to ur dela na teden za delavstvo vseh strok. Ves delovni čas, ki bo sega! preko teh 'ir. mora biti štet med izredni delovni čas. Ue tako bo mogoče uresničiti pravično gospodarsko in socialno načelo enakosti. sni program nasproti šk0fu otnlinu, Uj je sredi med prvim in dragim bombnim zločinom svojih »vernikov)) licemersko daroval mašo »za delavce« tam, kjer jo je štiri dni prej fašistični pater odslužil za pokojnega duceja, in nasproti Don Mar-zariju, ki ga ni bilo sram posvetiti teh zločinov in zločincev z javnim očenašem. Ga potrdilo pred poverjeniki reda in javnega blagra vsem njihovim imperialističnim računom navkljub- Ga končno glasno in svečano izpovedalo pred vsem svetom. Svoj veliki program dela in kruha, bratstva in enakopravnosti, svobode in neodvisnosti, resnične ljudske demokracije- MARKO svojo sposobnostjo in znanjem služijo zase in za svoje družine svoj vsakdanji kruh. Vsa prizadevanja, da se doseže skupna stanovska organizacija, bodo v tej borbi proti izkoriščanju človeka po človeku doživela in nedvomno prestala svo jo prvo preizkušnjo. Parada sil, ki smo jih doživeli v prazničnih pr- vomajskih dneh, ko smo lahko materialno presodili in ocenili moč delovnega Ijiidstva, je tudi za ta primer porok uspeha. Enotni sindikati so se tako moralno pa tudi materialno pripravili za borbo. Tov. Vojmir je zadnjič na seji pokrajinskega odbora razvil načela, na podlagi katerih bo treba na novo urediti socialni in gospodarski položaj žene in mladine v tovarni in delavnici, omogočiti kulturni napredek delavstva, urediti njih socialno zavarovanje, jih zavarovati pred brezposelnostjo in zaščititi pred samovoljo delodajalcev.. naiela ustvariti ravnovesje med delom in počitkom, omogočiti delavcu, da posveti del svojega časa svoji izobrazbi, kulturnemu napredku in obnovi svojih telesnih sil. Odpraviti je treba sleherni davek na dohodke od dela v vseh strokah, ker se tako obdavčenje opira na nesmiselno ocenjevanje delavčevih delovnih sil. Enahopravnos! delavke Delavki je treba zagotoviti enako plačo za enako delo. Le tako ji bo popravljena krivica, da jc bila postavljena na nižjo socialno stopnjo in izpostavljena še večjemu izkoriščanju kakor delavec. Delavski mladini je treba zagotoviti vse možnosti za njen moralni, kulturni in strokovni razvoj. Zaščititi jo je treba pred vsakim delom, ki presega njene telesne in duševne moči, ki ne spada v okvir njene stroke. Omogočiti ji je treba in jo navajati k temu, da čim prej preide v vrste strokovno kvalificiranega delavstva. Strokovna izobrazba mladine mora biti brezplačna. Pospeševati je treba končno z vsemi sredstvi kulturno in politično izobrazbo delavstva, tako da se bo stalno dvigala njegova intelektualna. strokovna in moralna raven. V smislu gornjih načel so ES pripravili načrt nove delovne pogodbe za industrijsko delavstvo, ki naj bi služila po svojih bistvenih določbah kot osnova tudi za ure-detev delovnih odnošajev v osta- lih strokah. Iz teh podrobnih določil načrta povzemamo: Shrb za mladino Delodajalec in sindikalna organizacija sta dolžna zagotoviti vajencu v okviru delovnega časa dnevno 2 uri za obiskovanje stro- kovne šole, ne da bi mu bili kakorkoli zmanjšali njegovi prejemki. Velika podjetja morajo ustanoviti na lastne stroške strokovne šole za vajence.. Ista obveznost velja za določene skupine posameznih manjših podjetij. Pretfiniiev delovnih odnosov Prejemki vajenca morajo znašati v primeri s prejemki delavca pri starosti do IG. let po GO, po 16. letu po 80%. Nosečim ženam se prizna dopust po 3 mesece pred porodom in 6 tednov po porodu z -I, poviškom mezde in doklad. Vsak delavec, ki služi polno leto dni, ima pravico polno plačenega dopusta. Dopusti trajajo po letih službe po 12 do 28 dni na leto. Vse sprejemi na delo ali odpusti z dela, se opravijo v sporazumu med upravo podjetja in tovarniškim odborom. Pri odpustih je treba vpoštevati delavčeve družinske obveznosti in delovno dobo. V primeru odpusta ■/. dela ali opustitve dela ima delavec pravico do odpravnine in pokojnine. Za izredno delo veljajo v prvih treh urah dela go, v naslednjih in nočnih urah 100. pri rednem nočnem delu (v času med 20 in s. uro zjutraj) 50 odstotni poviški osnovne mezde. Posebne poviške je treba določiti z.a težja (v predorih, pri visokih pečeh itd.) Delavcu, ki mu je — ne po njegovi krivdi — onemogočeno 40 ur dela v tednu, ima pravico do polne mezde za vseh 40 dolžnih delovnih ur. Dohlade Delavci in delavke imajo pravico do dodatka po 100 lir dnevno, če v podjetju ni menze, kjer bi dobili hrano. V podjetju z več kot 30 delavci in nameščenci je treba tako menzo Ustanoviti. V primeru bolezni ohrani delavec 18 mesecev pravnico do svojega dela, v prvih g s polno, v naslednjih 6 s polovično mezdo, v vsem času bolezni pa s polno dra-ginjsko doklado. Delavci prejmejo letno po eno delovno obleko in par čevljev ter tedensko i/t kg mila; dalje odškodnino za orodje, če je njihova last. Končno imajo pravico do draginj-ske doklade. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Komentarji o moskovski konferenci, ki se je pretekli teden končala, še vedno polnijo stolpce svetovnega časopisja. V velikem delu zahodnega tiska so ti komentarji za las podobni onim, ki so izhajali po vsakem zasedanju štirih zunanjih ministrov in kot so se pojavljali tudi med moskovsko konferenco. Pišejo jih ljudje, ki s kar presenetljivo prizadevnostjo iščejo, beležijo in razpihujejo vsak, pa čeprav najmanjši nesporazum med štirimi velesilami in poskušajo dokazovati: glejte, ljudje, sporazum med zavezniki ni mogoč, nova vojna je tako rekoč neizbežna .. . Podobna prerokovanja, danes kot nekdaj zavita v lepe, pa zalo nič manj hinavske fraze o mednarodnem sodelovanju, poznamo že iz preteklega leta, ko je bilo treba pripraviti mirovne pogodbo z Italijo in ostalimi nemškimi sateliti. Ta naloga se je takrat zdela — če bi hoteli verjeti tem mračnim prerokom — nemogoča m n‘.-izvedli i-., va — in vendar je italijanska mi;. rovna pogodba pod streho in z njo pogodbe z Bolgarijo, Romunijo. Madžarsko in Finsko. Pot do njih ni bila lahka — bile sp potrebne štiri konference zunantih ministrov, bila je potrebna dolga mirovna konferenca v Parizu. Vprašanja, o katerih razpravlja sedaj Svet zunanjih ministrov — Nemčija in Avstrija — so težjo in obsežnejša. Zaradi tega bo verjetno tudi pot do rešitve težavnejša in daljša — vendar pa končno uspešna. Moskovska konferenca je storila v tem pogledu velik in pomemben korak naprej, čeprav veliko število teh vprašanj še čaka rešitve, je bil vendar marsikje dosežen sporazum, v ostalih vprašanjih pa so se mnenja zbližala. One, ki iščejo vsak spor kot dlako v jajcu, pa je moral razočarati celo govor ameriškega zunanjega ministra Marshalla, še bolj pa izjave generalisima Stalina Haroldu Stassenu, ki kažejo, da je SZ trdno odločena boriti se za mir in ga tudi doseči. V tej borbi uživa ZSSR podporo demokratičnih množic vsega sveta, ki so l. maja ponovno izpričale svojo voljo: mir in resnična demokratična praksa. Borba, ki jo vodijo demokratične napredne sile v svetu, ni lahka. Oblike reakcionarne kampanje proti resnični demokraciji, proti ljudstvu, ki je nosilec te demokracije, zavzemajo vse bolj odkrito fašistični značaj. Vse to dokazuje moč naprednih sil, proti kateri so ostala, mirnejša sredstva odpovedala; kaže nam pa tudi, da poskusi za preporod fašizma, ki jih opažamo pri nas, niso osamljen pojav, temveč da jih zaznavamo povsod tam, kjer je moč delovnega ljudstva tako mogočno narasla. V ZDA, v deželi ..največje demokracije" se množe poskusi vlade, da bi omejila pravice delavčevi da bi jim odvzela pravice, ki so si jih v dolgi borbi pridobili. Odpor delovnega ljudstva proti tem „de-mokratičnim" ukrepom pa otežuje njega razkol na dve sindikalni organizaciji, od katerih ena — AFL' — nikakor ne odgovarja interesom delavcev, saj je razbijaška že po samem nastanku — rodila se je po krvavih majskih dogodkih 1, me. vi Chicagu (iz takratne borbe ameriških delavcev izvira praznovanje h maja), da bi pomagala krotiti borbo delovnega ljudstva za svoje pravice. Prav te dni je bil eden izmed voditeljev AFL izključen iz organizacije — ker se je udeležil prvomajskih proslav ... Položaj v Ameriki nam jasno kaže, kako težak je položaj delovnega ljudstva brez močne, brez borbene (Nadaljevanje na 2. strani) I NAS VELIKI PRVI MAJ 9 Dan za dnem Za nami je letošnji prvomajski praznik, prvi, ki ga jc tržaško ljudstvo doživelo na Tržaškem Zemlju. Za nami so nepozabni dnevi kulturnih prireditev, ti/kulturnih tekmovanj, veličastne revije naših mladih moči na stadionu, sijajne baklade, mogočnega zborovanja na Velikem trgu in nezadržanega pohoda po središču mesta. Za nami so dnevi parade naših sil, triumfa naše civilizacije, zmage naše kulture nad barbari našega stoletja. Merila sile in dela Ko je pred dnevi koordinacijski odbor za prvomajske proslave objavil gole številke m mer3, si je bilo mogoče preko silnih doživetij Ustvariti pravo sliko vse veličine teh dni: so.ooo ljudi za malone 29.000 baklami pri bakladi, na pločnikih, na Montebellu, 1:0.000 na Velikem trgu. oo.ooo od Vebkega trga do Stare mitnice, 50.000 na stadionu in okrog njega, 9.000 telovadcev, 2700 pevcev, domala 1000 godcev, do 100.000 delovnih ur za priprave, pri katerih je mesec dni stalno ali delno sodelovalo nad 3000 ljudi, na stotine hi. pijač, 40.000 obloženih kruhov in žemelj, 20.000 zavojev piškotov, 10.000 škatel sardin, prenočišča za 6000 ljudi iz Nabrežinskega, koprskega in Bujskega okraja, vse delo domala prostovoljno, vsi stroški kriti in preseženi skoraj za 10.000 lir iz lastnih virov in zbirk, dovršena organizacija in vzoren red, nobene zmešnjave ne nesreče, če izvzamemo teror fašističnih zločin- SPET SO PODRAŽILI plin, ele-triko in vodo. Novih cen sicer še niso objavili, veljale pa bodo od i. maja dalje. Poverjeniki zatrjujejo, da se je to zgodilo zaradi povišanja mezd in plač pri Mest- Tudi današnjo številko pošiljamo nekaterim članom Enotnih sindikatov brezplačno na o-gled. Upamo, da se bodo na list naročili. * * * * v vi In prav ta teror je še potrdil silno disciplino in požrtvovalnost vseh sodelujočih. Zares ljudje, ki so pripravili in speljali to ogromno delo, so v polni meri zaslužili zahvalo odbora in vsega ljudstva. PRVOMAJSKA BAKLADA Počasi so se množice okrog polnoči razšle, še vse prevzete od prelepe igre luči in barv. Triumf duha nad zločinom Politični pomen prvomajskega praznika je bil samo še poudarjen z vso gonjo in ustrahovanjem, z vsemi bombami, ki so ga ž njimi hoteli za vsako ceno preprečiti ostanki tržaškega in južnjaškega fašizma, ter z vseh vetrov naneseni pritepenci in ..begunci". Zaman so se zaganjali njihovi listi in organizacije proti zastavam, ki naj bi vihrale ob teh slavnostnih dneh poleg rdečega prapora. Nič jim nista pomagala ne oklevanje ZVU, ne odlok njene civilne policije. Izjalovile so se mahinacije, ki so ž njimi hoteli pognati delavstvo in vse ljudstvo za plotove športnih igrišč in med zidove predmestnih krčem. Zgrešile so cilj vse bombe, ki so jih zločinsko nametali med najgostejše vrste ljudi, med povorke, pa čeprav so ranile nad 30 ljudi. Niso se v sredo zvečer dodobra razžareli kresovi po vsej tržaški Veni, od Sv. Križa do Socerba, v svojih zvezdnatih in napisnih izpeljavah, ko so se pričeli iz treh smeri zlivati proti središču mesta ognjene reke desettisočev delavskih manifestantov. Prelesten je bil pogled na valoveči svit. ki so ga prenašale množice iz Rojana, ixl Sv. Jakoba, iz Sv. Ivana in Sv. Sobote po glavnih ulicah mesta, svit prvomajske noči, svit svobode in zmage. Razigran je bil korak ljudi, ki so ponosno sledili zvokom prvomajskih koračnic v tržaško prvomajsko noč. Potem je treščilo med nje kakor iz jasnega, enkrat, dvakrat, tretjič. Zahrbtno in zločinsko. Padali so ljudje, kri je pordečila asfalt, množica pa je korakala dalje. In veličastni veletok ognjev ni usahni! in godbe niso utihnile. Zmedeni in bedni so zbežali zločinci. Kakor v pravljici iz tisoč in ene noči so sredi tople rnontebelske noči zažareli mavrični slapovi luči in zvezd.Tisoči so bili vzhičeni ob igri umetnih ognjev, ki so se jim tisto noč pričarali iz teme, v nav- ZUNAN3EPOUTICNI PREGLED sindikalne organizacije, kjer bi bilo včlanjeno vse delavstvo. Fašizem pa se vse bolj poraja tudi v Italiji. Prod dnevi so padli na delavski sprevod pri Palermu iz. zasede streli težke strojnice ter povzročili mnogo mrtvih in ranjenih. Ta zločin porajajočega se fašizma, ki ima svojo glavno postojanko v qualunquistih in monarhistih, nekaj zaslombe pa tudi pri demokristjanih, je povzročil med italijanskim ljudstvom ogromno ogorčenje, ki si je dalo duška v splošni protestni stavki. Demokri-stjanski notranji minister je sicer skušal trditi, da ta zločin „morda nima političnega ozadja", toda italijansko ljudstvo ve: Fašizem se prebuja. Proti tej nevarnosti pa je — tako v Italiji kot po svetu in pri nas — potrebna borba, potrebna čuječnost, potrebna je enotnost. pičnih črtah so zašelestele rakete visoko nad Rocoloin, se razpočile v bogate krošnje, belih, rdečih, modrih, zelenih biserov, ki so se počasi povezali nad prostrano igrišče, se poigravali v zraku, padali, ugašali v temi. V čarobne sence so se spletale in zavrtele jarke barve, se lovile žareče krogle, se usločile in ostrile v ostre kote peterokrakih zvezd. 2e zdavnaj Trst ni videl tako 'epih, tako uspelih umetnih ognjev. Blesteči slapovi luči in zvezd Morje ljudi in zastav je zalilo ves Veliki trg do roba in čez Kdo bi jih štel? Kvečjemu meril po času in metrih! 120. 130 tisoč, celo uro in pol je zalivalo trg iz dveh smeri. Celo uro in več so orili klici, je odmevala pesem, so se oglašale godbe po prostranem trgu. Dva govora In potem sta govorila Gasparini in Bukovec. Bratsko, prevzeta od sile tržaških ljudskih množic. O prazniku moči, o prazniku vsega ljudstva in vseh zastav, o zmagi dela, svobodi, ki se ji ljudstvo nikoli več ne bo odreklo, o obrambi slovanstva in italijanstva pred iz- Leto dni borbe proti veleposestniškim izkoriščevalcem Listi so v zadnjem času dokaj poročali o pogozdovanju in kmetijskih delih ter težavnih razmerah poljskih delavcev in delavk. Nekaj podatkov ni bilo povsem jasnih. Zato je prav, da pojasnimo razvoj borbe z veleposestniki za ureditev delovnih odnošajev kmetijskih delavcev in nameščencev. Borba se je pričela že pred poldrugim letom. Kmetijski enotni sindikat se je pričel že takrat pogajati z veleposestniki za ureditev nevzdržnih razmer, v katerih so morali kmetijski delavci služiti svoj kruh. Po dolgotrajnih in težkih pogajanjih je bila lani v marcu sklenjena nova delovna pogodba. Prej je bila še zmerom v veljavi stara fašistična pogodba, po kateri je bil kmetijski delavec pravi suženj svojega gospodarja. Nova pogodba ni pomenila do kraja izpolnitve utemeljenih zahtev kmetijskega delavstva in še vse, kar je bilo v primeri s prejšnjim stanjem izboljšano, je bilo doseženo z največjimi napori pri pogajanjih, ki so trajala tedne in mesece Pogajanja so bila večkrat prok niena, ker veleposestniki niso hoteli niti za las popustiti od svoieaa stališča. Prišlo je celo tako daleč da je poverjenik za kmetijske zadeve pri ZVU major Sutherland nazadnje zaklenil sobo, v kateri so se pogajali, in kratkomalo izjav 1, da je nihče ne bo zapustil, dol:'e • pogodba ne bo podpisana. Z njim vred so ljudje ostali 18 ur v sobi brez hrane in brez vode. Pogodba je veljala leto dni, do konca letošnjega februarja. Dotlej so bile draginjske doklade na pobudo ES dvakrat povišane. V apr! lu so se pričela pogajanja za nove doklade, zato da se glede do klad doseže izenačenje z industrijskimi delavci. Veleposestniki (As-sociazione agricoltori giuliani) spet niso hoteli ničesar vedeti o tem. Trdili so, da je položaj kmetijskih delavcev docela drugačen od industrijskih. Pogajanja so spet dospela do mrtve točke, tako da so se morali kmetijski delavci v tržiškem okra ju odločiti za stavko. Pridružili so se jim hlevarji in polovinarji. Kakor je znano, je stavka uspela. Veleposestniki so iz.prevideli, da je minil čas fašistične samovlade, ko so ravnali s kmetijskim delavcem kakor z živino. Naleteli so na trdno. in močno delavsko organizacijo, ki brani pravice vsega delavskega razreda in vsakega poedinega delavca. Zato so že drugega stavkovnega dne pristali na pogajanja o povišanju doklad. Tudi poveri eniški major je spoznal položaj in izvajal vse posledice. Tako so de ■ansko kmetijski delavci v okviru svojega sindikata dosegli svoj prvi uspeh v borbi proti izkoriščamu in za svoj kruh. Prihodnjič bomo pojasnili razloge in okoliščine, v katerih je bil dosežen zadnji sporazum za delavce in delavke pri pogozdovalnih delih. Marij Gerbec Z mladino na čelu Kdo je dodobra zaspal to noč? Že ob zori so godbe dramile ljudi in jih klicale v zbor? Že v prvih jutranjih urah so hiteli na zbirališče v Rojanu, pri Sv. Ivanu, Sv. Jokobu in drugod. Že ob 9. so se premaknile prve kolone, strnjene in mogočne s svojimi zastavami, rdečimi, narodnimi, državnimi, športnimi, s svojimi godbami, na pot proti Velikemu trgu. In v vsa ki desettisoči ljudi. S pesmijo in vzkliki, ob morju, po Mazzinijevi ulici, po Corsu. Sredi gostih špalirjev navdušenih gledalcev, — razen v kotu na dveh otokih sredi trga. kjer se je drlo in žvižgalo nekaj loo histeričnih žensk in* pobesnelih fantalinov, v sramoto vsej kulturi svojega naroda. Minulo je že poldne, ko se je pričel razvijati mogočen sprevod vsega ljudstva s trga nazaj po Cor-su proti stari mitnici. Za rdečimi zastavami slovenske in italijanske, tržaške in fizkulturne, za njimi tisoči mladincev in mladink v krojih, pa godbe in množice zborovalcev v strnjenih vrstah. Vmes trasparenti. Nekje sredi Corsa se je ponovilo nekaj izpadov onemogle jeze redkih skupin fašistov in šovinistov, povsod drugod navdušeno ploskanje, pozdravljanje, vzklikanje, veselje. Medtem je bil stadion pri Sv. Soboti že pripravljen, da sprejme vse ogromne množice na njihovo veliko kulturno prireditev, ki je trajala vse popolne do mraka. O njej poročamo podrobneje na drugem mestu. nem podjetju za eletriko, plin in vodo. (Acegat). Cernu so tedaj povišali plače, ko dajejo sedaj vsem izkoriščevalcem, naravnost pobudo, da znova podražijo tudi vse ostale življenjske potrebščine? Medtem pa plina še vedno manjka po vsem mestu. Zato se je mestno podjetje spričo nanovo obetajočih se dobičkov podvizalo in pozvalo poverjenike javnega reda in blagra, naj mu čim prej preskrbijo potrebne surovine. DRUŽINAM DELAVCEV KI SO ZAPOSLENI V 1UGOSIAVIJI. Pokrajinska zveza ES Je objavila, da je bilo končno rešeno vprašanje Izplačevanja italijanskih lir v zamenjavo za dinarje, ki Jih pošiljajo svojim družinam v Trstu in okolici delavci, ki so zaposleni v Jugoslaviji. Sindikati so ponovno intervenirali pri ZVU, a so naleteli na velike težave. Sedaj je končno zasedbena oblast pristala na to, da bodo družinam teh delavcev izplačevali denar iz jugoslovanskega fonda, ki je blokiran v Trstu. Morje ljudi in zastav koriščevalci in njih hlapci, o borbi za neodvisnost in blagostanje proti bedi brezposelnosti, za tesno povezavo z zaledjem, za triumf demokracije. Tov. Voj m ir je poudaril, da praznuje ljudstvo tokrat 1. maj v znamenju borbe za ostvari-ritev enotne fronte vseh demokratičnih množic, v duhu najširše mobilizacije svojih sil. Zato je nujno, da se ne glede na ideološko, versko ali narodnosno opredelitev združijo proti vsakršnemu imperializmu. Borba, ki se je sprožila takoj po maju 1945, pomeni nadaljno borbo za narodno svobodo, pomeni nadaljno združitev italijanskih in slovenskih demokratičnih množic, pomeni za Slovence in Hrvate borbo za narodno enakopravnost, za svobodo kulturnega udejstvovanja. KONCERT „R1NAUDIJEVE" GODBE NA VELIKEM TRGU Sredi volilne borbe za združeno strokovno organizacijo Pred dobrim tednom dni so se na torišču sindikalne združitve znova razčistili vidiki. Na delavskem zborovanju sta govorila zastopnika obeh organizacij, Destradi za ES Dr. Geppi za DZ. Iz vsega razvoja sindikalnih organizacij, je pouda ril Destradi, se jasno poudari potreba, da se ne bavijo zgolj z gospodarskimi vprašanji, marveč se v prvi vrsti zavzemajo za popolno odpravo vsega razreda izkoriščevalcev. Le tedaj bodo dokončno rešena tudi gospodarska vprašanja, ki jih sedaj ni mogoče ločiti od političnih. Z razvojem družbe se je razvila delavska razredna zavest v večini vsega delavstva. To vedo tudi kapitalisti, ki jih pa skrbijo sindikati, kadar se potegujejo za višje mezde. Saj so oni pri gospodarskem krmilu in lahko vselej odvzamejo delavcu, kar so mu morali v določenem trenutku priznati. Strah pa jih je pred sindikatom, ki posega v politiko, in zato sejejo v njegove vrste razdor, ustvarjajo tudi nove sindikate, da razcepijo delavske moči. Prav ta čas pa se obe tržaški organizaciji pripravljata na združitev, ki bo pomenila njih silno ojačenje. Ko se je Geppi v svojem govoru omejil na vlogo sindikatov na docela gospodarsko borbo, mu je Destradi odgovoril in še posebej pokazal na konkretne primere v Trstu, ko so ostali brez vsakega haska vsi uspehi sindikatov v borbi za povišanje mezd. ker so z vsakim povišanjem v isti sapi poskočile tudi cene. Zato so danes razmere, v katerili živi tržaško delavno ljudstvo, abup-ne. Zato stalno narašča brezposelnost. Nova sindikalna organizacija se bo morala boriti do kraja prali taki politiki današnjih oblastnik jv, morala bo v kali zatreti ponavljajoči se fašizem, morala bo stremeti po oblasti, da bo mogoče pravilno usmerjati tudi gospodarski razvoj Tržaškega ozemlja. Toda pretekli so že trije tedni, odkar so se pričele volitve za končno združitev sindikalnih organizacij v eno samo. Počasi se razvijajo. In vsem Tržačanom je zna no, kako jih eksponenti določenih protidelavskih strank in skupiti zavirajo. Zdaj zamotani volilni postopki, potem z enostransko agitacijo in pritiskom, ki so jih sami v volilnih pravilnikih najst-ožje prepovedali, pa zopet z drobno kampanjo po listih, ki z njo napihujejo svoje volilne uspehe do neznatnih bančnih podjetji!). In potem spet z znanimi prvomajskimi pogoji, spričo katerih naj bi sč delavstvo odreklo svoji vodilni vlogi med ljudstvom in se za prvi maj umaknilo med ograje športnih igrišč in oštarijske zidove — pri čemer so se zatekli po pomoč proti delavstvu celo k ..poverjenikom'* oblasti in njih civilni policiji. Prav te dni so našli novo oviro pri kan didatnih listah, katerih sleherna sprememba naj bi zavlekla volitve v posameznih podietjih vsakokrat za nadaljnih 8 dni. A volitve vendar napredujejo. Bile so že v celi vrsti manjših podjetij: tiskarnah in bankah, zavodih in javnih ustanovah, v gledališki stroki. Volilcev je b>lo V njih pičlih 4ono. Komaj majhen odstotek vseh upravičencev. V poslednjih dneh so prišla na vrsto večja podjetja, kjer gre število delavcev v tisoče. Sele sedaj se bodo pričeli kazati rezultati, ki jih 3e treba pričakovati. Že se kažejo pi- vi obrisi: ES so dosegli večino med tiskarniškim delavstvom, več ko dve tretjini vseh glasov v Strojni tovarni in v Julijski ladjedelnici-Večino v industriji znanstvenih. I?' delkov. Dosegli pa so uspehe' celo v bankah in zavodih, kjer jih J** bilo najmanj pričakovati. Delavsko-kmečka enotnost • -.T-r-Z.ZJT— :^z—zr:-r-^.r=j. ■.■. ■.■ —- jr-riT 3twwi 3 Trdo je garal 1 vse življenje, sedaj le s težavo životari Majhna kuhinja. Ob strani kuhinjska omara, štedilnik, na sredi ■niza in štirje stoli. Vse to je pulilo komaj toliko prostora, da se je gospodinja lahko za silo kreta-‘a po kuhinji. Upokojeni želer.ni-'ar J. je sedel za mizo in narezo-Val tobak za cigarete. ..Povejte mi kai iz svojega življenja?" ..V železniško službo sem vstopil. ko mi je bilo komaj 18 let. Bilo »e leta 1902. Tukaj v Rojanu so te-nai segali polje, travniki in vino-Sradi prav do cerkve. Vsa zemlja 1® bila last dveh veleposestnikov Slovencev. Na levo od potoka, ki te^e pod ulico Appiari, je bil go-spodar Kanduša in na desni al' v Kuni vasi pa Griže. Pa ne samo 'f Rojanu, tudi v ul. Carducci je hil« tedaj še vse prazno. Na Gol Joni j e vem trgu je stalo še gledali-*®e „Armonia“. Tisto leto sem vi-a®l tam prvič predstavo v sloven-skein jeziku. Mislim, da so igrali ••Rokovnjače". Navec si gradi svoj dom .••Kako so ljudje takrat živeli v trstu?- »Plača ni bila velika in trdo je r*lo treba delati, da je človek iz-Takrat sem tudi spoznal Ma-se je J. ozrl na svojo ženo 1 si je (jaia 0pravka pri štedilniku J1, sledila razgovoru, „in začel sem ?lsliti, kako bi prišel do lastnega l^nia. Saj veste, kadar ima človek stijo streho nad glavo, spi mnogo ^Ij brez skrbi." »Veste, stanovanje je še zmerom '"še", se je-oglasila žena Marija. , »Tako torej", je nadaljeval J. po fatkem premolku", se nas je zbra-'o s< drug sedem železničarjev in še dva a. Skupaj smo kupili stavbi- v tem strmem bregu. Ko je Ušel moj oče na obisk, se je ču-fja mislimo v taki kozji rebri ijdati hišo. Povedal sem mu, da sc in 'ia slavbišča za nas predraga jj. da nimamo denarja. On pa le 1 hotel verjeti, da bomo lahko zi-a*l v tem kraju." Zamislil se je malo in krepko /Jegnil cigareto. Prav gotovo ie n' bjegov spomin v čase, ko so s Dnt ' navdušenjem gradili dom in ^sdT na VSe t*S^e ^1 so »Ko smo začeli zidati, je kmalu j ,'?nikalo denarja. Morali smo na-t Posojilo v slovenski banki, ki . Khela svoj sedež v tistem Bal-» nb- ki so ga pozneje fašisti za-/ali. p0 dveh letih je bila hiša seVrScn;i in vseh devet družin smo rj;. Jselili v svoja stanovanja. Toda aj**1 je na hiši dolg, ki sem ga °ral krvavo plačevati dolga leta. Enajst let zdoma iJc* .končani vojni so prišli Itali-'b zasedli mesto. J. je bil še v S/o na istem službenem mestu *rstu. j^.Mnogo železničarjev je odšlo v >. šoslavijo in njihova mesta so i^dli železničarji iz Italije. Nji-šjo število je vedno bolj nara-biv- "^0 se ie videlo zlasti po pre-islstvu v Rojanu, kjer smo imeli bo več južnih sosedov." „Kako dolgo ste ostali na svojem mestu?" „Do leta 1926. mi niso rekli nič. Tedaj pa so mi dali ultimatum: Ali od železnice proč ali pa v Italijo. In tako so me poslali v Italijo, v Milan." Le s težavo rineo dalje „Kako ste pa tam živeli?" „Sprva sem bil sam doli in ml je bilo zelo težko med tujci, ki so me povrh še postrani gledali. Pozneje je prišla za menoj še žena z otrokom. Iz Milana so nas poslali v Šesto Calende. Težko mi je bilo glede stanovanja. Vedno smo se potikali po zatohlih luknjah in zelo se nam je stožilo po našem domu v Trstu, ki smo si ga s tolikim trudom postavili. Pred približno 10. leti sem dosegel, da so me premestili nazaj v Trst. To veselje nama je skalila žalost za sinom, ki se je kmalu po vrnitvi ponesrečil s kolesom in umrl." Železniški upokojenec je umolknil in se zopet zamislil. Zena pri štedilniku si je obrisala oči s predpasnikom in zaihtela: „Ubogi moj Janko!" „Kako pa živite sedaj?" „Kako živimo? Sreča je vsaj to, da imamo svoje stanovanje. Eno sobo imava zase in drugo dajeva v najem, ker pokojnina ne zadostuje za življenje. Se pred nekaj meseci so nam dajali samo po 3000 lir mesečno. Sedaj so nam dvakrat nekaj povišali, vendar tudi to ne hasne, ker je medtem draginja še za več kot toliko narastla. Včasih se zberemo slovenski upokojenci v gostilni, ki je v pritličju naše hiše. Pravim naše, ampak od prvotnih lastnikov sva ostala samo še dva. Ostalih sedem je moralo prodati svoja stanovanja. Tam v gostilni torej potem premlevamo, kako bo z nami in ali bodo imeli naši potomci kaj boljše življenje, kakor pa je bilo naše." „In kaj si mislite vi?" „Jaz sicer nimam več potomcev, vendar sem prepričan, da bodo naši otroci bolje živeli kakor mi. Nova Jugoslavija nam je porok za to." J. M. Naše gospodinjske Do 19.000 gospodinjskih pomočnic služi ta čas svoj težki kruh pri družinah petičnih Tržačanov. Med njimi sta 2/3 deklet s Krasa, z Vipavskega in Posočja, iz Brkinov in Pivke, iz Istre in malone vseh slovenskih krajev. Tudi zanje je postal položaj v zadnjih dveh letih zelo težaven.. Njih povprečni zaslužek po isoo do 2000 lir na mesec jim ne dopušča, da bi si priskrbele vsaj najnujnejše potrebščine. Pri tem ne poznajo ne urnika ne pravega počitka. Od zore do trde noči, po celih 16 ur na dan služijo gospodarju in njegovi družini, se ponižuiejo do najnižjih del. In še tistih nekaj prostih ur na teden, ki jim jih priznavajo, jim preostaja kvečjem za revno, plehko, ali tudi poniževalno zabavo. Razumljivo je, da je njih število pričelo v zadnjem času nazadovati. Dekleta iz bližnje okolice so raje odšla v tovarne, kjer so se vključila v obče delavsko gibanje in razredno borbo za pravice de lovnega človeka. Ona iz daljne okolice so se poprijela raznih obrti, čeprav jih špekulanti v njih še bolj izkoriščajo. Mnogo jih je sodelovalo v narodno osvobodilni borbi, postale so partizanke ali aktivistke na terenu in bile preganjane. Kolikor so ostale v svojem prejšnjem poklicu, so sedaj vključene v antifašističnih organizacijah in ES. Medtem ko je nova ljudska oblast v Jugoslaviji korenito zboljšala njihov položaj, jim preskrbela primerne plače, ukrenila, da so proste dvakrat tedensko, ob nedeljah od 14. do 28., ob četrtkih od 15. do 23. ure, da imajo pravico do počitka od 21, do 6.. ure, da so za- pomočnice varovane za primer bolezni in starosti, se v Trstu njih borba za znosne delovne pogoje in vsakdanji kruh nadaljuje. Marsikod so mimo vsega prekomernega dela še moralno izkoriščane. Marsikatera zaide pod pritiskom gmotnih in socialnih razmer na cesto, postane plen vojaščine in bolezni. Ali pa se je znašla v svojem čustvenem obupu pod vplivom ljudi, večinoma reakcionarnih beguncev iz Jugoslavije, ki jo odvračajo od pravilnega presojanja njenega socialnega posožaja, od vsega delovnega ljudstva, in jo spričo njene nevednosti vedoma tiščijo v jarem, ki ga same s toliko težavo prenašajo. Poverjeniška oblast ni ničesar ukrenila, da bi jih zaščitila. Gos-podijska pomočnica v Trstu danes nima časa, da bi se izobraževala, da bi obiskovala strokovne nadaljevalne šole, se udejstvovala v kulturnem in javnem življenju. Na stara leta se betežne vračajo, v svoj domači kraj, v breme družini ali občini. Zato je važno, da se naše gospodinjske pomočnice vključijo v svojo skupno stanovsko in splošno žensko organizacijo. Njih sindikat bi se tedaj uspešno zavzel za zboljšanje njih plač, za skrčenje delovnega časa, za potrebni tedenski počitek, za njih strokovno izobrazbo, za njih zavarovanje v primeru brezposelnosti, bolezni in starosti, za namestitveno posredovalnico, pa tudi za njih kulturni razvoj in napredek. (Po ,,Primorskem dnevniku") Za delodajalca ni zakona kadar odstavlja delavca Poročali suio> že o protizakonitem ravnanju uprave Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA), ki so še pred potekom roka, do katerega je bilo blokirano sleherno odpuščanje delavcev O. apr. t. 1.), odslovile 186 delavcev iz ladjedelnice pri Sv. Roku. Delavstvo je tedaj protestiralo z vso odločnostjo, tako proti odpustu kakor proti prekršitvi uredbe poverjeni-ške oblasti, s katero je bilo od slavljenje delavstva prepovedano do omenjenega roka, pozneje pa dopustno le po sporazumu med delodajalci in delavskimi strokovnimi organizacijami. Tudi ostalo de-.avstvo se je z miljskim takoj solidariziralo in po svojih strokov nih organizacijah proglasilo, da se odreka slehernim naduram, taka da bi delavci, ki bi bili ob delo v Miljah, našli zaposlitev po drugih delavnicah podjetja. Uprava ladjedelnic je na videz nekoliko popustila, vendar je moralo 133 delavcev na cesto. Med delavstvom se skrajno utemeljeno razburjenje ni moglo poleči. Pretekli petek pa se je zgodilo, da so zabranili vstop v ladjedelnico delavcu, ki je bil med onimi, ki so bili ponovno pripuščeni na delo. Ljudje so se spričo tega zbrali pred upravo ladjedelnic in ostro protestirali proti takemu samovoljnemu postopanju delodajalcev. Posebna delegacija odbora za sindikalni sporazum je vložila pri upravi še poseben protest. Rdeča zastava delavstva v škedenjsklh plavžih Pred desetimi dnevi so imeli v livarnah (Ilva) pod Skednjem posebno slavje. Tamkajšnje delavstvo je razvilo svojo tovarniško rdečo zastavo. Vsi delavci so bili prisot- ni in skoraj vsi nameščenci. Za botrinjo je bila praporu mati padlega junaka Zola. Po priložnostnih govorih sta „Rinaldijeva“ godba in pevski zbor „Rotin“ in-tonirala delavsko himno. Sestanek alpinskih plezalcev Planiško društvo v Trstu sklicuje za petek, dne 9. t. m. ob 20.30 uri v dvorani tiskarjev (poligrafi-ci) v ul. Trento 2./II. sestanek gorniških, alpinskih plezalcev odnosno onih, ki hočejo postati plezalci in se žele udeležiti tečaja za plezanje, pa tudi vseh, ki se zanimajo za planinstvo. Opozarjamo na to še posebej delavno mladino obeh spolov in vse športnike, člane naših športnih društev in odsekov iz mesta ali okolice. Izvajanja bodo spremljala skioptične slike. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU V nedeljo dne 11. V. ob 9. ur’, dopoldne bo v dvorani tiskarjev (poli-grafici) v ul. Trento 2, II 2. redni opčni zbor Planinskega društva v Trstu. Ker gre za pregled vsega dosedanjega dela in za važne spremembe v ustroju društva, vabimo vse Gane in one, ki se žele včlaniti, da se polnootevH-no udeleže občnega zbora. Našega delavstva vseh kategorij že davno ni ve treba opozarjati, da šport in planinstvo je del športne delavnosti --ni več monopol maloštevilnih meščanskih privilegirancev, marveč pravica vseh delovnih ljudi. Izpolnite vašo volilno dolžnost! Prvomajski spomini Namenjeni so bili za prvomajsko Številko. Prispeli so Prepozno. Zato jih objavljamo t' današnji Številki. niaj 1945 .. . zb- . veCer pred 1- majem smo se [3'i v mali sobi v Gornji Tribuši. Ha Partizani so preprosto, a okus-0 °krasili sobo. Nato smo govorili ^bi narodov Jugoslavije proti iti okupatorjem, o 1. maju r9? "i^Sovem pomenu za delavski y ,re{ou a b ‘mo oi outgiA nSosop i>i terih vlažnejših krajih Se prej. Delovanje žvepla je odvisno od vremena. Ce je ugodno za razvoj plesni, moramo ponovno žveplati, približno 20 dni po prvem žveplanju. Na ta način obvarjemo nove poganjke in grozdite. V krajih, kjer se že pri drugem žveplanju pojavi peronospo-ra, moramo žveplu primešati na 100 kg 3 kg dobro razdrobljene modre galice. Žveplati moramo ne samo poganjke, marveč ves les. Ne smemo žveplati ob deževnem vremenu in tudi ne v vročini. Drugo najhujšo bolezen trte pobijamo z bordoško juho, raztopino modre galice in apna. Naši kmetje grešijo predvsem pri pripravi te raztopine. Bordoško juho pripravljamo na ta način, da posebej raztopimo v eni posodi apno, v drugi pa modro galico. Ko sta obe raztopini popolnoma čisti, prilijemo apneno raztopino raztopini galice in ne narobe. Za pripravo 100 litrov bordoške juhe zadostuje pri nas, da nasujemo pol kg modre galice v eno vrečico in to obesimo v posodo z 10 litri vode. V drugi posodi postopamo enako s 3/4 kg čistega gašenega apna. Ko se v vodi rastopita in se usedejo na dnu posode vse mogoče smeti, pri- mešamo apno modri galici, to zmes pa dolijemo k 80 litrom vode. Predvsem moramo vedeti, da modra galica uničuje peronosporo in da do-dajemo apno galici le zaradi tega, da se tekočina bolje oprime listov ter da galica trtnih listov preveč ne ožge. Ce ima raztopina premalo apna, se listje preveč ožge in tedaj moramo tekočini dodati še nekoliko apna. Raztopino moramo pred uporabo preizkusiti in to na ta način, da v njej namočimo beli, tako zvani ,,fenol-ftalenski” papir. Ce ta pordi, pomeni, da je raztopina dobra, če pa o-stane bel, ji moramo dodajati še toliko apnene raztopine, dokler papir ne menja barve. Pripravljeno tekočino moramo uporabiti v 24 urah, drugače postane neučinkovita. Kdaj moramo škropiti, je odvisno od pojava bolezni in od vremenskih razmer. Od njih zavisi tudi, kolikokrat moramo škropiti v enem letu. Uporabljamo več ali manj odstotno raztopino. Praktični poisku-si so pokazali, da zadostuje skoro za vse Tržaško ozemlje za prvo in drugo škropljenje 0,5 do 1% raztopine. V posebno vlažnih letih uporabimo 1,5% raztopino. Poškropiti moramo vse dele trte, ne samo listjje in tudi spodnje strani listov. Tekočina mora prihajati iz škropilnice v obliki goste megle. To se doseže le z dobro škropilnico. Ne smemo škropiti tik pred dežjem. Ne uporabljajmo brez potrebe večodstotne raztopine 1 Uporabljajmo vedno prvovrstno žveplo in zajamčeno 98% čisto modro galico! Ne štedimo pri tem, ker bomo imeli dvojno škodo, da bomo večkrat škropili in slabo pridelali. Dr. J. Prvomajski ^1 spomini (Nadaljevanje s 3. strani.) Pred sinočnjim sem ga precej trdo prijel zaradi neke nerednosti, ki se je bila zgodila in ker sem bil informiran, da jo je zakrivil on. Danes zjutraj pa sem dognal, da sem mu storil krivico. Stopim k njemu: »Jure 1 Predsinoč-njim sem te oštel, ker sem bil napačno obveščen in sem mislil, da je napaka na tvoji strani. Zdaj vem, kako je bilo, vem, da nisi bil kriv. Oprosti 1« Čvrsto ga zgrabim za roko in mu jo stisnem. »Med ljudmi našega kova ne sme biti ničesar, kar bi moglo motiti čistost naših tovariških odnosov. Ali je tako, Jure?« Stisne mi roko in olajšano prikima. Odhod 1 Naglo smo zopet pripravljeni. Se enkrat z ljubečim pogledom pobožam naše drage bližnje in daljne gozdove, ki so tako sijajno odigrali svojo vlogo v teku naše štiriletne borbe. S pobočja hriba se spuščamo v dolino. 2e na vrhu nas je rahlo močil dež, zdaj pada vedno huje. Na vrhu je bilo drevje Se golo, sredi bregov, ki polagoma padajo v dolino, pa je že pravcata pomlad. Sprejema nas zelenje, izprva ozko, boječe, potem vedno boli bohotno in bogato. Ozka kamnita pot med zelenjem mi postane naenkrat znana. Ni dvoma, da sem že hodil po njej. Toda ne morem se spomniti kdaj. Skozi nastajajoči mrak deževnega pomladnega večera opazim pred seboj na levi 40 do 50 metrov visoko steno. Rezko me zaboli v duši, Tone, Tone 1 Tu sva se sestala septembra 1942, nekaj dni pred ustanovitvijo prvega primorskega partizanskega bataljona, ki je nosil ime našega pesnika Simona Gregorčiča. Odkar so Toneta v Trstu ujeli fašisti, o njem ni več glasu. V mislih nanj grem za tovariši. Dež pada vedno močneje. Toda ob sicer malem potoku, ki je nocoj narastel teče čez pot, me zgrabijo novi spomini. Ce se ne motim, bomo sedaj napravili majhen ovinek, potem se mora pokazati prav blizu, v bregu med zelenjem majhna ka-menita hiša. Napeto tipam z očmi v mrak. Ni dvoma. Zidovje je tu, obrisa cele hiše ne vidim več. Morda pa je še cela, morda so še v njej ljudje, ki so naju s Sašo v maju 1942, ko sva se neko jutro kot volka lačna zatekla k njim, nasitila s polento, ogromno kot velik hleb kruha. Pa sva jo pospravila, da od nje ni niti mrvica ostala . . . Saša — Lemut iz Dolge Poljane v Vipavski dolini, ki je padel pred mojimi očmi julija 1942 ob 10. uri zvečer, zahrbtno ustreljen od nekega fašističnega pritepenca. Za hip se pojavi pred mojimi duševnim? očmi njegov mrtvi od mesečine obsijani obraz, ko je ležal pred menoj na tra- vi pod Sv. Katarino s tistim začudenim in hkrati tako spokojnim izrazom na licu, ki ga nikdar ne bi mogel pozabiti. Spomini na tisto težko noč me obvladajo tako močno, da trenutno nezmožen misliti kaj drugega, stopam v mraku za tovariši. Stoj 1 Nekje v bližini odjekne šibek strel. Kolona se ustavi, a le za hip. Takoj spet krenemo dalje. Zdrznem se. Kaj je sedaj dolžnost nas, ki smo po vseh teh žrtvah, nečloveškem trpljenju našega naroda ostali živi?! Uresničiti do kraja, utrditi svobodo, za katero so padli Tone, Saša, Peter in tisoči drugih borcev. Kakor bi jo hotelo raznesti od same življenjske moči, kipi in hrumi v tej pomladni noči okrog nas sproščena in svobodna vipavska zemlja. Naprej v svobodo 1 Pozdravljen 1. maj, naš veliki praznik, praznik delovnega ljudstva vsega sveta l Tomo. lice. Pokalice zato, ker se s posebnim trnom na hrbtu postavijo na noge, če so bile zvrnjene na hr bet in se pri tem sliši pok. Strune imajo dolgo življenje, saj rabijo od časa do časa, ko so se izlegle iz jajčk, pa do tedaj, ko se zabubijo, 3 do 5 let. Hroščki, ki niso škodljivi, odlagajo jajčeca najraje med travo. Strune zatiramo na več načinov. Najenostavnejši in zelo učinkovit je v tem, da po gredah na mnogih in# st ih zagrebemo 5—10 cm globoko koščke krompirja, korenja ali pese. Taka mesta si zaznamujemo s palčicami. Na vabe v zemlji se priplazijo strune in se zarijejo vanje. Ce vabo večkrat pregledamo — najbolje je, da to storimo vsako jutro — polovimo v njih zbrane strune. Za vabe lahko posadimo solato, preden gredo zasadimo z žlahtnejšimi rastlinami, in ko solata ovene, jo previdno izgrebemo z zemljo okrog nje vred, ki je polna strun. Tako storimo tudi z drV' gimi napadenimi rastlinami, če so že vsajene in hirajo. Ko grede prekopljemo, strune uničimo. Pri tem nam je lahko v pomoč perutnina, če jo spustimo na prekopane grede. Da ne zanesemo strun v za; prte grede, moramo zemljo prej presejati, opariti s kropom odnosno razkužiti z vodno paro. Mnogokod delajo bramorji hude preglavice vrtnarjem. Zlasti v lahki humozni zemlji se redno pojavljajo. Njihovo prisotnost izdajajo plitvi vodoravni in za prst široki rovi v zemlji, rastline pa, ki so jiih bramorji obgrizli korenine, venejo. Bramor, ki je do 5 cm dolga žuželka z močnim parom prvih nog. s katerimi si koplje rove, si izdolbe meseca junija v zemlji gnezdo, v obliki in velikosti kurjega jajca-Tja izleže 200 do 300 trdih, podol' govatih jajčk v velikosti konoplji' nega zrna. Ličinke so podobne odraslim žuželkam, le krila jim še manjkajo. Junija ali julija poiščemo gnezda z jajčki in mladiči ter jih uničimo. Gnezda najdemo, če s prstoo1 sledimo vodoravnemu rovu, doklef se ne zavije navzdol. Pod tem me' VOLITE KANDIDATE ENOTNIH SINDIKATOV stom leži gnezdo, ki ga dvignein0 Z lopato in uničimo z zalego vred-Bramorje lahko prisilimo, da pr’' dejo na površje ali po, če tega no' čejo, da se zaduše v rovu, če vl>' jemo v navpične rove najprej m*' lo vode, nato pa malo olja, potrO’ leja ali enoodstotno raztopino kat' bolineja in zatem rov zalijemo 'j mnogo vode. V prazne cvetlice® lončke, ki jih do gornjega rob” zakopljemo v zemljo, popadajo br”' morji, ki ponoči prilezejo na p0-vršje zemlje. Zjutraj pregledan1*! lončke in polovimo bramorje! k' so ponoči popadali vanje. Bramo*" je uničujemo tudi z zastrupljenih1 vabami. Za to uporabljamo zdrob Ijeno koruzo ali pšenične otrobe' ki jih zastrupimo z različnimi strh' oi, n. pr. s cinkovim fosfidoth a'1 barijevim fluorsilikatom. 10 kiin gramov zdroba ali otrobov ovlaž’’ mo z 2.51 vode, nato pa zmešaljJ s pol kg cinkovega fosfida ali 1 k!* barijevega fluorsilikata, to dobh' premešamo in zvečer potrosimo P11 gredah. Na vsakih 1000 kv. m Pir vršine porabimo 2 do 2,5 kg vab^ Ker bomo navedena strupa najbh že težko še kje dobili, lahko s p?’ dom uporabimo suha zdrobi j chs grahova zrna, ki jih namočimo , 6 do raztopini apnenega a| svinčenega arzenala. To kašo P0, tresemo po zemlji enako kak0 malo prej omenjene vabe. Žveplo Kmetijska nabavna n prodajna druga v Trstu, via S. Alercadanie ^ obvešča svoje člane, kmete in vit^ gradnike, da je dospelo žveplo n*' boljše tržne kakovosti, zajamčc-T? ventilirano, 98''99% čisto in 80.85' drobnosti Chancil. Kmetje, dvigi1']* žveplo pravočasno, ker ga bo na;br" zmanjkalo, posebno onega dobre ^ kovosti 1 ^ Razvoj zadružništva v tržaški Istri Istrsko ljudstvo je kmalu spoznalo pomen zadružništva. Gospodarske zadruge so pričele kar rasti Po prvem hipu negotovosti, radi bridkih izkušenj iz časa fašistične Okupacije. Najprej je bila ustanovljena okrajna Naproza v Kopru, ki je štela nazadnje 4200 članov in je imela 27 podružnic v vsem okraju. Prav pred kratkim se je preosno-vala tako, da se je razdelila na Naproze v Kopru, Piranu, Izoli in Mostiču. V njenem okviru je bila Ustanovljena tudi vinarska sekcija, ki se bo spremenila v pravo vinarsko zadrugo za tipizacijo istrskih vin. V slovenski Istri je mno-§0 sadja in povrtnin. Tudi za to nna zadruga svojo sekcijo. Verjetno se bo v tem oziru spopolnila in razširila sadjarska zadruga. Zadružna mlekarna je prav tako že v obratu. Treba je le, da se njeno organizacijsko omrežje razširi. Poleg prodajno-nabavnih zadrug so se kaj kmalu pojavile tudi delovne zadruge. Saj je bila prav v Slovenski Istri, namreč v Gabro-vici ustanovljena nova kmetoza v Pučah. Vse kaže. da se bodo v kratkem ustanovile še nove. Tudi obrtniki ne zaostajajo. Vedno bolj razumevajo, da je zadružništvo najboljša pot k napredku. Tako so že aprila^isis. čevljarji v Cepite prašiče proti rdečici! Tudi letos se je pojavila po nekate-r‘h naših krajih prašičja rdečica. Vsako leto povzroča ogromno škodo našemu gospodarstvu, saj vemo, da ie kmetija brez prašiča pri hiši posebno dandanes res revna. Bolezni ni treba posebej opisati, ^ai je nadlega prav dobro znana vsem 'metom. Ko se enkrat pojavi v hle-Vu, jo je zelo težko pregnati. Zato moramo ukreniti vse, kar je potreb-no, preden se pojavi v domačem svinjaku. »Snaga je vir zdravja«. To Pravilo naj velja za vse naše hleve m posebno svinjake. Odpornost proti tei bolezni je različna. Težje se borzni upirajo zanemarjeni in slabo kr-prašiči kakor pa močne živali, m živijo v čistih in zračnih svinja-km. Paziti moramo obenem, da se v spomladanskih mrzlih nočeh prašiči be prehladijo, ker tudi prehlad manjka njih odpornost proti vsaki bolezni. osebej pa naj velja, da ne bomo Vdajali mesa za rdečico obolelega Prašiča, ker se na ta način bolezen Klri iz hleva v hlev in iz vasi v vas. Glavno in najbolj sigurno sredstvo, a se bolezen že v kali uniči, je cep-’enje proti tej bolezni. Varnost pred jmieznijo traja po cepitvi 3 mesece; Pa po 12 dneh docepimo z »vak-motru, se lahko zanesemo, da nam Prašitj celih 8 mesecev ne obolijo in t0 zadostuje. Dr. J. Piranu ustanovili čevljarsko zadrugo, ki šteje sedaj 24 čevljarjev. Poprej so ti le životarili in se mučili v slabih prostorih. Sedaj imajo lepo delavnico; naročil ne primanjkuje, zaslužek je dober. Iz Jugoslavije dobiva zadruga potrebno usnje, cene so zmerne, izdelava vestna. Ta zadruga je v kratkem pobila vse špekulantstvo in navijanje cen v Piarnu. Zato je ljudstvo prav hvaležno marljivim in vestnim čevljarjem. Enaka zadruga je zrasla v Kopru. Do sedaj je pristopilo v zadrugo že 10 privatnih čevljarjev in vse kaže, da se bo tudi ta delavnica razširila. Seveda to nekaterim brezvestnim trgovcem ne ugaja, ker jim pobija vse upe v mastne dobičke, toda ljudstvo tudi tu spoznava korist zadruge. Poleg vseh teh zadrug so še ribiči organizirali svoje zadruge, ta- ko v Kopru, v Izoli in Piranu, kjer je včlanjenih 82 ribičev. Ne smemo pozabiti obnovitvenih zadrug, ki so bile ustanovljene po vseh prizadetih vaseh in so opravile že veliko delo kljub izrednim težavam zaradi pomanjkanja lesa in delovne sile v Slovenski Istri. Od vseh zadrug delujejo najbolje prav delavske zadruge (čevljarske). Zadružne mlekarne bi morale izboljšati in razširiti svojo organizacijo in zajeti vse vasi. Izvršiti pa bi morali še poprej prepričevalno propagando med ljudstvom ter pokazati potrebo in korist mlekarn, dopovedati njih potrebo zlasti ženam, ki dnevno nosijo mleko v obalna mesta iz najbolj oddaljenih vasic, zanemarjajo gospodinjstvo in družino ter si kvarijo zdravje za nekaj lir razlike v ceni. Skrbeti bodo morale tudi za vzgojo lastnega zadružnega l zatiranje škodljivega mrčesa, nabiranje gozdnih semen in pravilno po" gozdovanje. Kjer bo treba, bodo logarji uredili krajevne gozdne drevesnice. (Po »Gospodarskem vestniku«-1 1 1 1 i 5 r z k -I s ti d P: lj Di Ut b, te v lili po 20 stotov, ostanek in drobil pa sta šla v apnenico, ki so si J1! takrat skupno postavili. Nažgal' so 100 stotov apna, ki so si ga P1’" lovico razdelili med seboj, poloV>'| eo pa prodali, da so plačali d«'[ ^ Žil 'iu «it lui lavce in stroške in da je ostalo ^ nekaj za rezervo v blagajni. Bi's ie to njihova druga apnenica. Pr^ so jim postavili trije kastavski d«' lavci pred 45 leti. Vendar je okupator tudi njii1' napravil mnogo škode. V zadnj'j dveh vojnih letih jim je poseki dosti lesa, prekopal gozd z jaf*1 in jih obit in utrdil s padriškflj borovcem. Toda gozd je ostal, c Padričani ga skrbno čuvajo. L*9 so ga podsadili. 48 ljudi je delaj: 2 dni in nasadilo 5000 sadik. Pa j1« bo treba še. Sadike so si dos'e preskrbovali iz bazoviške drev^jk«,. niče. A kaže, da si bodo kmrjftep uredili svojo lastno. Se posebejtij^ ker bi rabili na novo isou do st!.itr„ sadik. L. 1938. so poskusili z jelKjjcIj, mi, pa niso uspevale. Zato I *ij( lov 8og vztrajali pri borih. Želimo jirtl « da bi se jim ta dobra misel za letnico njihove zadruge dejan* uresničila. 'bia Za blagor jugoslovanskih ljudstev Minili sta komaj dve leti, odkar se je končala najhujša vojna vseh časov, ki je pomenila zn jugoslovanske narode politično propast njihovih prejšnjih reakcionarnih in izkoriščevalskih režimo/ ter pospn-aarsko propast vse njihove dežele loda že v veliki osvobodilni vojni in dejansko že neka! let prej sorasle v teh narodih nove, neiv-crpne in nezadržne sile, ki so izbruhnile na dan 7 vso silo v trenutku, ko je bilo odloženo oroži', tako so jugoslovanski narodi, edini v dolgi vrsti narodov, ki jih je svetovna vojna katastrofa vrgla gospodarsko ob tla, do danes v glav- nem obnovili svoje narodno imetje, preobrazili svojo upravno politično, gospodarsko in socialno strukturo v smislu ljudske demokracije in socialističnih načel. Te dni je razvoj dozorel tako daleč, da so si že lahko postavili svoj splošni gospodarski petletni načrt za vsesplošni dvig svojega gospodarstva in socialne ravni. Te dni je ljudska skupščina razpravljala o njem. Maršal Tito je imel govor, v katerem je opozoril na drastično razliko med staro in novo Jugoslavijo ter razliko med nie-nim gospodarstvom in gospodarstvom kapitalistični! držav. Govor maršala Tita . V kapitalističnem g< spodarstvu, dejal, je osnovni regulator pro-l^odnje dobiček lastnika prci/va-i^lnih sredstev, kapitalista. Pov-Praševanje igra pri tein veliko v*ogo. Kakor hitro nastane tu za-st°j. nastopi kriza. V Jugoslaviji P.a Proizvajajo danes zn potrebe )udi in ne za dobiček. Zato so ta-0 krize nemogoče Država skrbi, a se potrebne krijejo same, am-ak da tudi povečana produkci a ostane stalni pobudnik za povečale blaginje posameznika in vse ^upnosti. ^a sta v okviru načrta potrebni Predvsem elektrifikacija in indu-j rializacija države, je razlog v tem, ,a ie država v času vojne strašno vrPela, da je bila stara Jugoslavija napol kolonialnem položaju in ,a s.b tuji kapitalisti črpali v Jugo-aviji velikanske dobičke. Tako so ******•*•••••«••••••••••••••••••••••••• imetje! Kglite kandidate Enofnih sindikatov! ■••••••••..................... nikT ^al{r(‘no rudo iz borskih rud-cij >v i‘'važali v Francijo, iz Fran-ker 113 Uvažali v Jugoslavijo ba-l'UdiPO 7‘.el° visoki ceni. V bakreni •ako n3 Precei zlata, ki je prav i^očn- V Francij° in 50 s* Ka tam z|at Vrednost tega Izvoženega slavij '16 dosegla vrednost v Jugn-^itala naložene8a francoskega ka-Ostaja’ bakrena ruda pa jim je čeni • zasVJni- Isto je bilo pri svili-itateriln ain^ovi rudi v Trepči, v Pekd-, lnn°go srebra. Po zaslugi Ijevp Piil' Politikov in celo kra-®tann ai'u^lnc sta lahko Shell in ;!ndard Oil nafte ^eio In kultura Pila S;-, načrta bo država pod- obrtništvo, ker industrija •jUdstv” ne b° krila vseh potreb Pa ' Na nekaterih področjih n>esti*j s£ o*' ne bo mogoče nado-bfi pipe, odprla bo kmetijstvo, da *<'n?-ivno ° d*Z ekstenzivnega v in-V. ?-natni Prav temu namenu tudi cija df}.1 '"eri služi industrializi-''ačrtnn^T6' Hrzava bo pospeševala zalo n- ^jnetijstvo, da bo ustre-j ačrttin Klm stvarnim potrebam, dbstrij.i, o odkupovala žito in in-^ravila l?stline, ne bo pa od Oijasebne lastnine. »°st. 7 a t*0 sleherna brezposel-'I i'iv|!enisk!H,jivo se bn zboljšala >1 J bdi. 'Tivl raven vseh delovnih [ Partikulariz.eiii, Ar, Patriotizem. aiiza preds !e HeL JC *!»« 'Iklalistične Načrt je Jbivne ---V* pospešuje Ms--- ^a Jiudstva, ker odnose Jugoslavija je bila nekoč med najbolj zaostalimi državami Evrope. Proizvajala je po 139 kg premoga na prebivalca, 6 kg železa, 15 kg jekla, 71 kw ur električnega toka, 0,06 kg nafte, fž,: kg cementa, pridelovala na hektar 11 m. st. pše niče, 61 m. st. krompirja, 180 m st. sladkorne pese, porabila 0,3 kg umetnih gnojil, pridobila ooo 1 mleka na kravo. Bila je za vsemi približno tam kakor Romunija in Bol garija. Petletni načrt ima nalogo: od- praviti gospodarsko in tehniško zaostalost, dvigniti gospodarsko in obrambno moč, okrepiti in razviti socialistični sektor narodnega gospodarstva, dvigniti splošno gmotno stanje delovnega ljudstva. Zato določa načrt 278,3 milijarde din investicij. Za industrializacijo in elektrifikacijo države bo inve stiranih 120 milijard dinarjev. Vrednost industrijske proizvodnje bo 1. 1951. petkrat večja kakor 1939. Njen delež v skupni proizvodnji se bo dvignil od 45 na 64%, Skupna proizvodnja pa se bo povečala za 2,4 krat. Proizvodnja v socialističnem sektorju za 5 krat. Zgradile se bodo cele vrste novih industrijskih panog: industrija težkih in srednjih orodnih strojev, elektroindustrija in industrija težkih lokomotiv in vagonov, vodnih turbin, velikih parnih kotlov, kamionov, traktorjev, težkih kmetijskih in gradbenih strojev, žerjavov itd. Proizvodnja v kovinski industriji se bo povečala 7 krat, gradbenega materiala 8 krat, kmetijske iiidu strije 9 krat, električne industrije nad 10 krat. Elektrifikacija_________________ ___________in industrializacija preprečili pridobiva-, lo v Jugoslaviji, čep-av je ko Hr |bn° SinrSS. Kakor po vsem svetu so demokratične množice tudi v Italiji z veličastnimi manifestacijami proslavile delavski praznik 1. maja. Toda podobno kakor v Trstu so ponekod v Italiji neofašistični elementi, ki se jih mnogo skriva med agrarci in monarhisti, povzročili nered in teror. Siciliji v Porlelli della Ginestra pa je prišlo do pravega pokol ja. Dva prvomajska sprevoda je ob njunem stiku napadla skupina teroristov s težkimi in lahkimi strojnicami. Cela vrsta ljudi je bila ranjena, šest izmed njih pa je pri priči podleglo poškodbam. Vlada je sicer izdala stroge u-krepe proti napadalcem, toda vso Kalijo je zajelo silno ogorčenje, ki se je v petek stopnjevalo. Italijanska sindikalna organizacija sc je odločila z generalno stavko. Bila je to prva splošna politična stavka stavka v zadnjih 25 letih. Sodelovalo je po dosedanjih podatkih 6 milijonov delavcev in nameščencev. Po vsej Italiji so se vršila v okviru stavke ogromna protestna zborovanja proti fašističnemu terorju, ki je zavzel v zadnjem času že zelo resen značaj. V Palermu se je v soboto popoldne večtisočglava množica udeležila pogreba padlih žrtev fašizma. lala 38 ton). V Sloveniji se bo na novo organizirala proizvodnja gradbenih strojev (3790 od 7600 ton v vsej državi). V Sloveniji se bo razvila nova in za vso državo edina proizvodnja koles in pisalnih strojev (10.000 na leto). Proizvodnja kmetijskih strojev in orodja se bo povečala za 2.5 krat v primeri z 1. 1939. Slovenija prevzame gradnjo novih tovarn za proizvodnjo kemijskih predmetov, ki jih do sedaj niso proizvajali, uvedla bo proizvodnjo novih vrst gradbenega materiala, povečala proizvodnjo in potrošnjo eletričnega toka za 4 krat, razširila premogovnike v Trbovljah in Velenju, zgladila si bo kombinat za predelovanje lignita, prenovila vse železnarne. Na drugi strani se bo zmanjšala sečnja lesa za 20%, ker ga bosta kot gorivo nadomestila premog in eletrika. 1 Ogromno pa se bo povečala proizvodnja lesnih izdelkov. V kmetijstvu se ho proizvodnja povečala za 24%, posebno v poljedelstvu (za 52o/u). Na novo bodo pridobivali na Slovenskem sladkorno peso (1350 vagonov letno). Proizvodnja oljaric se bo povečala za 5 krat, lanu in konoplje za 3 krat, hmelja za 2 krat, krompirja za 70%, zelenjave za 180%. Umetnih gnojil bodo v Sloveniji porabili 8 krat več, sredstev za zaščito sadnega drevja 4 krat. Od vsepovsod 10.000 HA SLOVENSKE ZEMLJE bo obdelane s traktorji. Traktorske brigade na Slovenskem so se letos pogodile z upravami državnih posestev in kmeti, da jim preorjejo nad 10.000 ha zemlje, dvakrat toliko kakor lani. V prvem tednu aprila so izpolnile že 15% svojega načrta. Na privatnem sektorju bodo preorale okrog 85% navedene površine. V Crnomelj-skem okraju so preorale 14.000 parcel (228 ha), na Rakeku 630 parcel (136 ha) td. Najboljši uspehi so bili doslej doseženi v Savinjski dolini. SLOVENSKA DRŽAVNA SEMENARNA je razdelila doslej 65 vagonov žitnih semen, 100 vagonov semenskega krompirja in več vagonov raznega drugega semena. Malim posetnikom je delila seme brez vsake obveznosti, večji ji bodo vrnili trikrat toliko žita. Letos so razdelili tudi 1120 vagonov u-metnih gnojil, trikrat več kakor katero koli leto doslej. Tudi orodje izdelujejo že vse doma, tako da so že docela neodvisni od uvoza. JUGOSLOVANSKI MEDNARODNI ŽELEZNIŠKI PROMET se postopno razvija. 2e lani je bil obnovljen blagovni promet z Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Poljsko, Avstrijo in Švico. Letos so obnovili promet s Francijo preko Avstrije in Nemčije odnosno Švice ter z Nizozemsko. Preko Jugoslavije gre tudi obnovljeni promet med Bolgarijo in Švico. PRVA ZENSKA TRAKTORSKA BRIGADA. Na kmetijsko-strojni postaji v Topoli pri Banjaluki se je ustanovila v zgodnji pomladi prva ženska traktorska brigada v Bosni. Vse osebje sestavljajo mladinke. Delo poteka uspešno in brigada tekmuje z ostalimi brigadami na postaji. Posebno so se mladinke izkazale v varstvu strojev. 12.800 OPEK V ENEM POSADU. Zidar Sokolov, znani inštruktor stahanovskih metod, gradi s stotinami tovarišev livarno v Zapo-rožju. Pri njem se je izučilo že mnogo zidarskih mojstrov — sta-hanovcev. Sokolov pa je te dni dosegel rekord pri zidanju z opeko. V « urah je položil 12.000 opek in presegel normo za 85%. Tega dne je zaslužil 525 rubljev. NAJVECJI KANAL V EVROPI je prekop Moskva-Volga, ki veže Moskvo z Jaroslavom na Volgi. Približno isoo km dolga vodna pot je bila z njim skrajšana za več kakor 1000 km. Odkar so ga zgradili, so prepeljali po njem že več ko 15 milijonov ton blaga. Moskva je po njem zvezana z Volgo in Kaspiškim morjem na eni ter z Vzodnim in Belim morjem na drugi strani. Pravkar gradijo v okviru petletke nov prekop, ki bo vezal Črno in Kaspiško morje. ŽELEZNIŠKI STROJ „KVJB1, SEV" je tovorni stroj novega tipa, ki so ga zgradili v Kolomni. Stroj vleče 70 tovornih vozov z brzino 80 km na uro. PRI SINDIKALNIH VOLITVAH V RIMU so zbrali v Delavski zbornici KPI 80.000 glasov, socialisti 24.000, demokratske stranke 22.000. V novem izvršnem odboru je 12 komunistov, s socialisti, 2 republikanca in 1 Saragatov socialist. Induttrija u ZSSR se po vojni izredno naglo obnavlja in dalje razvija. Mesec za mesecem otvarjajo nove tovarne in delavnice. V februarju se je pričelo delo v treh delavnicah zakavkaškega kovinarskega kombinata. V Tbilisiju so dogradili prvi del ogromne kemične tovarne Plastmas. V Karagandi je začela delovati ogromna opekarna, ki bo Izdelovala po 20 milijonov opek na leto. Na obali reke Isata so zgradili prvo zauralsko ladjedelnico. V hi-jevSkem okrožju se je začelo delo v novi steklarni, v Litvi v novi predilnici lanu in v tovarni za raznovrstno orodje, v Kijahtl v Burjatskl Mongoliji pa v novi tovarni obutve, V Bakuju so dogradili velik kombinat lesne industrije, v Rigi prvo )e-tonsko tvornieo briketov. Produktivne zadruge v kijevskem okrožju so zgradile tri nove tekstilne tovarne. V smolenskem okrožju pa se je začelo delo v sedmih tovarnah aa predelavo lesa. PARADA MLADOSTI, ZDRAVJA IN MOČI Obzidje tržaškega stadiona je bilo premajhno, da bi lahko sprejelo toliko ljudi, kot jih je v nedeljo prihitelo k Sv. Soboti. 30.000 glava množica ga je napolnila do zadnjega kotička in še enkrat tolikšno število si je našlo prostora na bližnjih gričih. Nikdar prej še ni imel stadion priliko sprejeti med svoje obzidje tako ogromno število ljudi, nikdar prej še ni stadion doživel tako impozantnih in mogočnih prireditev kot na praznik 1. maja, ki ga je delovno ljudstvo Tržaškega ozemlja po veličastni povorki po tržaških ulicah proslavilo prvomajskega popoldne s fizkul-turno revijo mladosti, zdravja in moči. Kakor je dopoldne nepregledna množica Slovencev, Italijanov in Hrvatov Tržaškega ozemlja v mogočni povorki jasno dokazala vsemu svetu ogromno večino, ki jo predstavlja na Tržaškem ozemlju in pokazala fašistični drhali, čigav je jutrišnji dan, tako je delovno ljudstvo tudi popoldne na stadionu športnem polju doseglo zavidanja vredno stopnjo. Otroci našega delavca in kmeta so kljub vsakodnevnemu težkemu delu, zvečer našli še toliko časa, da so se zares dobro naučili težkih telovadnih vaj in z njimi dostojno doprinesli svoj delež k velikemu prazniku vsega Veličasten je bil pogled na tisoče mladincev in mladink, ki so ob zvokih godbe izvajali vaje, ki so simbolično vsebovale gibe vsakdanjega dela našega kmeta in delav ca. Na tisoče teles se je zlilo v harmonično celoto gibov, ki so bili izvajani z vso tisto lepoto in dovršenostjo, zaradi katerih je postala telovadba najlepša fizkultur-na panoga. Veličasten in obenem prisrčen je bil pogled na naše najmlajše, katerih mnogi niso izpolnili niti s let. Bili so tako srčkan' in ljubki s svojimi malimi teleščki, s svojo resnostjo in s svojo otroško možatostjo, da jih je ogromna množica nagradila s spontanim dolgo trajnim aplavzom. Junaki motorjev Fizkulturno parado so ©tvorili motociklisti z defilejem. Bobnenje jeklenih konj je napolnilo ozračje in se združilo s ploskanjem in pozdravljanjem so.ooo glave množice. Po defileju sta bili dve „dirt-trak“ dirki. V prvi z motorji s prikolicami so pokazali svojo drznost in hladnokrvnost, v drugi z motorji brez prikolice pa so junaki motorjev s svojo akrobatsko vožnjo na ovinkih pripravili množico v pravi delirij navdušenja, ki se je stopnjevalo iz runde v rundo. Nastop najmlajših Ni še utihnilo bobnenje motorjev, ko so že ob zvokih koraii,uee prikorakali na telovadišče naši naj-inlajši v hlačkah oranžne barve in v belih copatah. Njihova drobna telesa so bila že orjavela od prvih spomladanskih sončnih žarkov. Ko so odlično izvedli prihod in raz-stop, se je zlilo 2000 postavic v eno samo telo, ki je ob zvokih klavirja izvajalo telovadne gibe. Toliko ljubkosti in prisrčnosti je bilo v teh vajah naših pionirjev, da jih je navdušena množica nagradila z dolgotrajnim odobravanjem. Medtem ko so pionirčki korakali s telovadnega prostora, se je ta že polnil s pionirkami v zelenih kri- delovnega ljudstva sveta. Kdor se je udeležil lanskega 1. majskega fizkulturnega dela na stadionu, je letos z radostjo ugo-s fizkulturno parado, v kateri so bile zastopane skoraj vse fizkul- turne panoge, od telovadbe in lahke atletike do nogometa in motociklizma, dokazalo, da je tudi na tovil veliki napredek, tako v organizaciji in množičnosti kot v izvedbi in lepoti. Letošnji fizkultur-ni del je bil pravi triumf naprednih sil, ki si kujejo lepšo in boljšo bodočnost, je bil visoka pesem popolnosti in lepote, ki jo je zapelo 25 let tlačeno ljudstvo, je bil neizpodbiten dokaz vrednosti in sposobnosti delovnih množic. Uh in belih bluzah. Za pasovi pa so imele ene rdeče in modre, druge zelene in bele robce. Tudi n td njimi so bile take, ki še niso Izpolnile 5 let. Telovadne vaje so izvajale z gracioznostjo in otroško prisrčnostjo, zraven pa so bile resne, kajti zavedale so se, da so tudi one s svojimi vajami doprinesle k čim lepšemu uspehu 1. majske proslave. Bilo jih je toliko, da so morale dvakrat nastopiti. Med vajami pa so izza pasov potegnile barvaste robce, ki so plapolali v vetru in se prelivali v pravljično fantazijo barv. Ni se še poleglo ploskanje, ko so pionirke z barvastimi trakovi pozdravljale množico, ko je že nov val navdušenja zajel obzidje tržaškega stadiona. Na igrišče so prikorakali atleti Zveze društev za telesno vzgojo. Na čelu so tri atletinje in dva atleta nosili zastave ZDTV, za njimi pa so se razvrstili boksarji in atleti. Na sredi igrišča so bili postavljeni improvizirani ringi, v katerih so boksarji prikazali tehniko tega športa, v rundi pa je medtem časom teklo 1P lah-koatletov in atleini štafetni tek. Kovači in tesarji Po nastopu atletov ZDTV so prikorakali v vzornih redih in s smelim korakom na telovadni prostor, burno pozdravljeni od množice, mladinci v rdečih hlačkah in v belih bluzah. Ko so dovršeno izvedli prihod in razstop, so se mlada mi-*, šičasta telesa pričela zlivati v harmonične gibe, ki so simbolično prikazovali delo kmeta in delavca in lahkoatletske discipline. V svojih gibih so pokazali met kroglje. tek. košarko, plavanje, tenis itd. V drugi vaji pa so prikazali košnjo in druga poljska dela ter delo kovačev in žagarjev itd. En sam dolgotrajen in spontan aplavz je zajel ves stadion in segel daleč preko njega, s katerim je delovno ljudstvo nagradilo mladince za krasno izvajanje vaj. Vse navdušenje pa je doseglo vi šok, ko so mimo tribune, medtem ko so mladinci z dveh strani zapuščali telovadni prostor, prikorakali z rdečo zartsvo na čelu v oaneioredih par"'žensk' borci. Za mladinci so prikorakale na telovadni prostor mladinke v modrih krilih in belih bluzah. Tudi njihove vaje so simbolično prika- za mladinkami sta pritekli na igrišče delavski nogometni enajsto rici Zagreba in Milana. Zagrebčani v rdečih dresih, Milančani v belih s plavo črto. Bil je to velik dogodek, bilo je to prvo zblitanje na športnem polju med italijanskimi in jugoslovanskimi delovnimi množicami, zbližanje, ki se bo v bodočnosti še poglobilo. Kapitana moštev sta si izmenjala šopke cvetic in spominski plaketi, nakar je dal sodnik znak za pričetek igre. Zagrebška delavska enajsterica je tudi v tej tekmi tako kot proti delavski reprezentanci Trsta, s katero je igrala v sredo in io odpravila z rezultatom 3:0, pokazala svojo visoko stopnjo. Bila ie dalefco boljša od Milančanov tako po tehniki kot po kombinatornih zami-slicah. Njeno enaj.ftorico sestavljajo nogometni igralci, ki so pravi mojstri svoje stroke. Dovršeno obvladajo žogo, imajo odlično tehniko in železno kondicijo. Milančani se temu nogometnemu kolosu niso mogli prav upirati ter so se morali omejiti na obrambo. Najboljšega moža so imeli v vratarju, ki jih je s svojimi fantastičnimi paradami rešil hujšega poraza. 2e takoj po začetnem žvižgu je udarila na dan razlika obeh enaj-storic. Zagrebški delavci so takoj začeli prevladovati na igrišču in že v 4. minuti dosegli prvi kot. Njihova premoč je postajala vedno bolj očitna. Gol je visel v zraku. In res so Zagrebčani v 14. minuti dosegli po Lokovšku prvi gol. Odlično podano žogo je z neubranljivim strelom poslal v levi kot. Že 2 minuti zatem je Matošič povišal rezultat na 2:0. Milančani so se žilavo upirali ogromni premoči, vendar niso mogli preprečiti, da ne bi Matošič v 40. minuti tretjič potresel njihovo mrežo. Tudi v drugem polčasu so bili Zagrebčani daleko boljša enajsto-rica, ki so s svojo odlično igro navdušili 30.000 glavo množico. Igrali so sicer manj učinkovito kot v prvem delu, a zato so podali pravo akademsko igro nogometa. V tem delu njihove ekshibicije so v 13. minuti zabili še 4. gol po Broketi. V 19. minuti je sodnik prisodil v korist milanskega moštva enajstmetrovko, ki jo je pa Stinčič ubranil. Zagrel): Stinčič, Kokeza, Dubrav-čič, Batinič, Katnič, Radovnikovič, Vidjak, Matošič, Lustica, Lokošek Broketa. Milan: Cozzi. Bdsčhetti, Alenni. Bianchi, Moneta. Monzohi, Vitani, Povia, Maetti, Tagliabue. Angoli. Najlepša točka dneva V odmoru nogometne tekme pa je okoli 200 mladincev in mladink nastopilo z vajami, katere bodo izvajali tudi v Beogradu in Pragi. Mladinci so bili v rdečih hlačkah in belih dresih, mladinke pa v belih krilih in belih bluzah. Vaje, ki vsebujejo najtežje telovadne gibe skupinskih prostih vaj, so mladinci in mladinke, razdeljeni v 1 posameznih skupin, katerih vsa- zovale različne fizkulturne panoge (veslanje, plavanje, met kopja, košarko itd.) in različna dela (pranje in obešanje perila, nošenje vode v škafu, grabljenje sena itd.). Svojo točko so izvedle graciozno in s prelepimi gibi so dokazale viden napredek od lani. Veletoči in smrtni skoki K drogu, ki je bil postavljen pred srednjo tribuno, je priteklo 6 vrhunskih telovadcev v belem dresu, ki so z izredno eleganco in dovršenostjo izvajali najtežje vaje z veletoči in odskoki s salti, v katerih so pokazali najvišji razred vrhunske telovadbe. Množica je vsakega posameznega telovadca nagradila z navdušenim odobrava njem. ka je bila sestavljena iz 9 mladincev in IB mladink, izvedli v dovršenem stilu. Ta točka je bila tako po sestavi vaj kot po izvedbi najlepša. V zadnjih šestih mesecih se je zadružništvo močno razvilo v bistriš kem okraju, zavzelo je vsa področja gospodarstva. Sedaj imamo 16 obnovitvenih zadrug s 1057 člani. Te zadruge, ustanovljene med prvimi, so znamo prispevale k obnovi naših požganih vasi. Okrajna gospodarska zadruga ima 5 poslovalnic v sami Ilirski Bistrici in pr> bližnjih vaseh ter šteje 2775 članov. Nujna je pa tudi decentralizacija in osamosvojitev poslovalnic, kar bo pospešilo samoiniciativnost in razvoj. Poleg gospodarske zadruge, kateri pripadata sedaj tudi mlekarni v Bistrici in Hrušici, delujejo tudi tri samostojne Naproze na Pregarju, Hrušici in Zabičah s približno 650 ‘"lani. Število teh zadrug se bo verjetno povečalo, tako tudi število članov in delovanje zadrug se bo ojačilo posebno jeseni. V Ilirski Bistrici je bila ustanovljena meseca februarja stanovanjska zadruga, M je štela ob ustanovitvi 282 elanov. Skrbela bo za delavska stanovanja. Ppl obnovi uspešno sodeluje mizarska zadruga v Ilirski Bistrici, kjer dela 34 mizarjev in vajencev. Kmetijska obvelovaina zadruga na Pregarju Na Pregarju je bila ustanovljena pred meseci prva kmetijska obdelovalna zadruga, ki dviga in usmerja kmetijstvo v Brkinih. V bodoče bo treba mjeliti najprej Nagrajene skupine Takoj po končanih telovadnih i:*a stopih je koordinacijski odbor ja-j vil izid tekmovanja ter izročil zmagovalcem prehodne zastavice! Tekmovale so posamezne vasi mel seboj, v Trstu pa posamezna drU-> štva in tovarne in končno so tek’! movali tudi okraji. Tekmovali so z ozirom na procent udeležbe te j lovadnega nastopa in z ozirom Mi število prebivalstva vasi ali šte-j vilo članov društva. MESTO TRST: Med mladinci v Trstu so dosegjil prvo mesto mladinci s KolonkoV-l ca. it.8% se jih je udeležilo prvo] majskega nastopa. Med mladinkami so dosegle tudi prvo mesto mladinke s Ko!onkoV’| ca (21%). Med pionirji so bili prvi pionir) ji iz Lonjerja (19.1%), med p ion ir j kami so zopet bile prve pionirke s Kolonkovca (35%). PODEŽELJE: Mladinci: Cerovlje-Medja (11,22%). Mladinke: Sempola.j (8.49%). Pionirji: Cežarje-Koper (8.87^- Pionirke: Sv. Barbara (7.30%). I TOVARNE Tovarna strojev. OKRAJI: Mladinci okraj Nabrežina. Mladinke: okraj Nabrežina. Pionirji: okraj Nabrežina. Pionirke: okraj Milje. na osamosvojitev vseh posloval^ Okrajne gospodarske zadruge. 1 stvo mlekarne pa naj bi prev2® j Mlekopromet. Večje število Napi9 bo neobhodno potrebnih posebno K šeni za odkup pridelkov, že sedaj _ jih potrebovali za nabavo vseh P trebščin. „ ] V Trnovem in Hrušici, kjer ij1’1’!. mlekarni, bi bilo treba ustanoviti di 2 živinorejski zadrugi. V naik^ ^ šem času bo ustanovljena dr* j Kmetoza na Sušaku, ker ljudstvo j mo čuti potrebo po njej in si , želi. V Novi Kračini bi radi i*'. , Ipsno produktivno zadrugo, ki bi , | zadružnikov kupovala les in ga 0:, dajala naravnost zadrugam za Vot!j 1 nike, obenem pa bi imela važno ^ logo, da skrbi za pogozdovanj® ^ umno gozdarstvo. Sadjarsko zadružnis^ 1 Posebno v Brkinih bi se lahko ^ j razvilo sadjarstvo. Zato je verje,j ( kar že govore po vaseh, da se b