Pofhilna plačana t gotovini. Leto XI., št« 132 a Ljubljana, nedelja 8. junija 1930 Naročnina znaša mesečno 25-— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva uiica 5- Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al. 3. Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tar-ifu. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon gt. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta št 13. — Telefon fe. 2455. Podružnica Celje: Kocenova tilic« St. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana it. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien šl 105.241. Dijaški sokolski dnevi Vzoren potek tekem v lahki atletiki — Zaključne priprave za jutrišnji glavni dan Beograd, 7. junija p. Na vse zgodaj so s«e davi pričeli sokolski dnevi dela in zmagoslavja. Ob .petih zjutraj so mlade Sokole in SokoKoe prebudile sokolske trom-be in že pred šesto je bila vsa mladina zbrana na sokolskem stad-ijonu, točno oh 7. pa so se pričele tekme v lahki atletiki. Trajale so ves dopoldan. Prvo mesto za žensko srednješolsko . mladino so prejele dijakinje iz Pančeva, prvo mesto za moško srednješolsko mladino pa dijaki iz Sombo-ra. Tekme so se vršile in potekle v najlepšem redu in ob ve K ki udeležbi občinstva iz Beograda in tudi raznih drugih krajev države. Ob dveh popoldne so se pričele na zle-tišču vaje za skupen nedeliski nastop po določenem programu. Istočasno so se vršile tudi plavalne tekme na savskem plavali šcu Bob-kluba. Veliko pozornost in navdušenje je vzbudila dijaška godiba iz Sente. Nocoj ob osmih sta se vršili dve aka- demiji srednješolske mladine, in sicer prva v gledališču na Vračam, druga pa v veliki telovadnica druge moške gimnazije. Poset na akademijah je bil izredno velik in so posamezne točke programa izzvale splošno navdušenje ter odobravanje. Jutri dopoldne bo srednješolska mladina v sprevodu manifestirala po beograjskih ulicah. Sprevod se bo formiral ob 9. dopoldne ter bo korakal v štirih velikih skupinah. Na čelu sprevoda bodo nosili zastave srednjih šol, za njimi.Pa bo korakal zletni odbor, nato gojenci in gojenke v narodnih nošah, za katerimi se bodo razvrstili ostali, razdeljeni po banovinah. Prvi javni nastop na zletišču 'bo jiutri ob pol štirih popoldne Pred telovadbo bo pozdravil srednješolsko mladino prosvetni minister Boža Maksimovid. Kakor vse kaže, bo jutrišnji dan, čeprav šele prvi oficijetoi dan vsesokolskega zleta, veličastna manifestacija sokolske miisli v naši državi. POVRATEK PRINCA KAROLA Zgodovinski dogodki v Romuniji - Očividno v sporazumu z vlado se je princ Karo! v petek ponoči z letalom vrnil v svojo domovino - Navdušenje in veselje prebivalstva - Imenovanje nove vlade ..Okras vsesokolskega zleta" Minister Demetrovič je včeraj v Beogradu otvoril veliko razstavo narodnih vezenin BUKAREŠTA, 7. junija. p.V sporazumu z rumunsko vlado se je bivši prestolonaslednik princ Karol, ki se je moral leta 1926. odpovedati pravici do prestola in zapustiti Rumunijo ter je od takrat stalno živel v inozemstvu, sinoči za javnost docela nepričakovano vrnil z letalom iz Pariza v Bukarešto. Njegov povratek je izzval povsod ogromno senzacijo, med množicami naroda in v armadi pa veliko navdušenje. Jutri se bo sestala ustavodajna skupščina, da ukine zakon iz leta 1926, s katerim je bil princ Karol izgnan. Obenem bo skupščina sklepala, ali naj Karol sam zasede prestol, aH pa naj samo vstopi v regentski svet, kralj pa ostane še nadalje Karlov sin Mihael. Manijeva vlada je nocoj po celodnevnih posvetovanjih sklenila svojo demisijo, ki jo je regentski svet sprejel na znanje. Takoj nato je sestavil dosedanji minister Mironescu novo vlado, ki je že nocoj položila prisego. Beograd, 7. junija p. Ob enajstih dopoldne je biia svečano otvoriena v domu Kola srbskih sester razstava narodnih vezenin in motivov, ki jo je priredil zavod za pospeševanje zunanje trgovine s sodelovanjem Kola srbskih sester in etnografskim muzejem v Zagrebu. Razstava je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, ki io je pri otvoritvi zastopal major Drob-rcjak. Razstavo je otvoril minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič z daljšim govorom v katerem je izjavil m. dr.: »Razstava narodnih vezenin, noš in tkanin je še prav posebno važna, ker ie v zvezi z vsesokotefcim zletom in bo odprta dokler bo trajal izlet. Tako bo imela velika viteška manifestacija jugoslovenske sokolske organizacije ves čas svoiega trajanja svoj okras v krasnih narodnih izdelkih stoletja ustvarjanih in ohranjenih po zaslugah jugoslovemskih žen. Vselej so žene Ščitile viteze, a vitezi so se dičili z okraski svojih plemenitih žena. Tako predstavlja tudi ta razstava naš narodna okras viteškim Sokolom, k.i prihite na veličastni zlet v jugoslovensko prestolnico. Kakor se moremo ponašati s svojimi vitezi-Soko-li, ki dokumentirajo nezlomljivo moč naše rase, fizično in moralno, tako se mo- remo ponašati tudi z deli naših žena na polju naše narodne umetnosti. One so dokumentirale bogastvo duševnega življenja in objele vse emocije, vse radosti in žalosti narodne duše, opevane v naših narodnih pesmih in spevane v vezeninah in tkaninah. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je naša narodna umetnost dokument veličine jugoslovenskega naroda In še nekaj nam govori ta razstava. Poglejte ornamentiko in motive, poglejte ten-hniko in vživite se v narodno dušo, kako se odraža v narodnih vezeninah in tkaninah! Povsod boste srečali en in nedeljiv narod. Sicer boste opazili nekatere razlike toda samo v tem, da tu prevladuje svetla, a tam temna barva, kakor je pač bila usoda mila posameznim krajem; ponekod Je bilo več gorja in -trpljenja, drugod več sreče in veselja. Okrasimo svoje domove s svojimi narodnimi deli, jzfoiraimo najlepše vzorce, ki jih še imamo doma, da Jih ne razneseib po vsem svetu, in ustvarimo zares svojo narodno hišno industrijo, ki bo kos ne samo notranjim potrebam, nego bo mogla zadovoljiti tudi povpraševanje inozemstva, ki se vedno bolj zanima za našo narodno umetnost.« Zaključek beograjskega procesa Včeraj so bili končani zagovori obrambe - Razsodba bo proglašena v soboto Beograd, 7. iuniia P. Današnja razprava se ie pričela ob 8.15 ziutrai z govorom dr. Trumbiča. ki ie nadaljeval svoi včerajšnji zagovor dr. Mačka. Dokazoval ie. da državn- toži teli ni mogel z ničemer dokazati zveze dr Mačka z emigranti Dr. Trumbič ie nadalje obširno govoril o zakonu o zaščiti države ter dokazoval, da se proti dr. Mačku ne morej„ uporabiti določbe tega zakona. Končno ie predlagal. nai se dr Maček oprosti. Po kratkem odmoru bi ime! govoriti državni tožilec dr. Ucovič. ki pa se ie od- rekel besedi. Predst-dnik sodišča ie nato vpraša! vsakega posameznega obtoženca, ali ima kaj izjaviti Prv< ie odgovoril obtoženi Bernardič. da se ne smatra krivega, zaradi česar prosi sodišče, nai ga izpusti na svobodo. Enako kratko iziavo. ie oodaL tudi vseh ostalih 23 obtožencev razen dr. Mačka. ki ie ime! dališi zaključni govor. Po niegovem eovoru ie predsednik so-aisča izjavil, da ie razprava končana in da b~ razsodba proglašena prihodnjo soboto ob 3. popoldne. Umor nemškega poslanika v Lisboni Neznani atentator je ustrelil nemškega poslanika na Portugalskem - Morilca so aretirali Lisbona, 7. junija, g. Na nemškega poslanika von Baliganta ie bi! danes izvršen atentat. Baligant je posetil nemško vojno ladjo, ki je bila v Lisboni. Ko se je s svojim Spremstvom s tega po-seta vračal v poslaništvo, je neznanec oddal na njega več strelov, ki so ga vsi Nasedanje mandatne komisije DN Ženeva, 7. junija. Mandatna komisija Društva narodov ja nadaljevala razpravo o zadnjih nemirih v "Palestini. V glavnem so razpravljali delegati o vprašanju priseljen vanja židovskega prebivalstva v Palestino, ki je bilo povod ogorčenih borb med ži* dovskim in arabskim prebivalstvom. Dr. Schober poseti tudi Budimpešto Dunaj, 7. junija. <1- Kancelar dr. Schober ie sprejel vabilo madžarske vlade naj obišče Budimpešto. V političnih krogih meniijo, da zvezni kancelar ne bo posetil Budimpešte pred koncem junija. Kitajska meščanska vojna Peking, 7. junija. AA. Roparji so uieK neteaga ameriškega misijonarja in ga odvedli v Hoan. Šanghaj, 7. junija. AA. Vladne nacionalistične čete se umikajo ob železniški progi Lungben. Severne čete prodirajo nemoteno. Dve brigadi nankinških čet sta se pridružili sovražniku. zadeli. Poslanika so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je ob 17. uri podlegel poškodbam. Atentator Je bil aretiran. Policija še ni izdala nobenega poročila o njegovi osebi. Zdi se, da atentator ni Portugalec. Vzroki atentata do sedaj še niso pojasnjeni. Nemiri v Indokini Pariz, 7. junija. AA. Poslanci Moutet, Taittinger in Outrev so vložili interpela* cijo o nemirih v Indokini. Razprava o tej interpelaciji se bo vršila prihodnji petek. • 7' juniJa- AA. V bližini Saigona je došlo do novih spopadov. Redarstvo je aretiralo 70 oseb. Tri osebe so bile ubite, Neprijeten polet predsednika Macdonalda London, 7. junija. AA. Včeraj je odpotoval ministrski predsednik Macdonald z letaJom iz Hen-doma na svoi dom v Lossiemcmth na Škotskem. Na poti je zašlo letalo v tako silen vihar, da je bilo primorano pristati. Macdonald .je končal svode potovanje z avtomobilom. Zagonetni oklopni avtomobil Pariz, 7. junija. AA. Francoski cariniki so v bližini švicarske meje zaplenili zaboj, čigar deklaracija je navajala, da ee nahaja v njem avtomobil za abesinskega kralja. Ko so odprli zaiboj, eo našli oklopni avtomobil s tre. mi strojnicami Oblastva so uvedla preiskavo. Bukarešta, 7. junija, ps. Vsa Rumuni- ja je danes pod vtisom nenadnega povratka bivšega prestolonaslednika princa Karola, ki je bil pod liberalnim režimom z zakonom z dne 4. januarja 1926, po odpovedi svojiih pravic na rumunski prestol, izgnan iz države. Ozadlje te aibdikacije je tvorilo, kakor znano, prince v o privatno življenje. Od takrat naprej je princ Karol stail-no živel v inozemstvu, večinoma v Parizu. Večkrat so se vršili med njim in člani kraljevske rodbine sestanki, vendar pa ni prišlo do pomirjenja. Po njegovi atodikaciji je bil proglašen za prestolonaslednika njegov sin, ki je bil po smrti bivšega kralja Ferdinanda proglašen za kralja Mihaela I. Ker je še mladoleten — star je komaj 9 let — mu je bi postavljen regentski svet, v katerem je zastomr-l kraljevsko rodbino princ Nikolaj, mlajši brat princa Karola. Kljub izgonu iiz. države je ohranil princ Karol med širokimi narodnimi sloji, zlasti pa tudi v armadi velike simpatije. Po nastopu selijaškega režima pod predsedstvom Mania se je že ponovno govorilo o možnosti povratka princa Karla, vendar pa so trn vesti vedno demantirane. Zato v nepoučeni javnosti tudi najnovejšim vestem o razgovorih med vlado, kraljico-materjo Marijo in princeso Heleno ter princem Karlom glede njegovega povratka, ni nihče pripisoval posebne važnosti. Včerajšnji in današnji dogodki pa so dokazali, da so bile vesti vendarle resnične. Sedaj je jasno, da je bil povratek princa Kairla dogovorjen z vlado in da je bilo že vse pripravljeno. Prlnčev povratek Bukarešta, 7. juinija, s. Princ Karol je že pred par dnevi na tihem zapustil Francijo ter se je mudil v Monakovem, od koder je včeraij na letalu Farrnan starta! za Rumunijo. Vojaško letališče v Cluju na Rumunskem je bilo o njegovem prihodu obveščeno. Ko je prispel tia princ Karol, so ga pozdravili vsi letalski oficirji s komandantom polkovnikom Tahintenom na čelu. Iz Chija je pirinc Karol dve uri kasneje na rumunskem vojaškem letalu nadaljeval svoj polet v Bukarešto, kamor je dospel kmalu po 10. uri zvečer. Tudi tam so ga že pričakovali njegovi zaupniki z velikim številom oficirjev. Princ se je takoj z avtomobilom odpeljal v kraljevski dvorec Controceni, kjer se je sestal s svojim bratom princ-regentom Nikolajem in nato še z ministrskim predsednikom ManTujem. Pred dvorcem sta bila postarana dva polka, ki sta izkazala princu Karlu vojaške časti. Srečanje princa Karla m njegovega brata princa Niikole je bilo zelo prisrčno. Brate sta se objela in ostala dalje časa v objemu. Princ Karol je potoval z lastnimi; dokumenti. Princ Nikolaj je sicer vedel, da se (bo brat vrinil, ni pa točno vedel, kdaj se bo to zgodilo. Doznal je to šele včeraj popoldne. Kraljica vdova Marija je včeraij odpotovala v Oberammiergau, iz česar sklepajo, da ni bila 'informirana o pri-hodu princa Karla. Navdušenje meč prebivalstvom Beograd, 7. junija, p. Po vesteh iz Rumunije vladata po vsej državi po-PoJn red in mir. Bukarešta je vsa okrašena z zastavami iu zelenjem. Vsi listi, razen liberalnih, pozdravljajo v posebnih izda njih povratek princa Karla v •domovino. Tudi med prebivalstvom je njegov povratek izzval veliko navdušenje. Rumunsko poslaništvo v Beogradu je dalo objavo, v kateri navaja biografijo princa Karola. Objava govori o princu s polno simpatijo ter opisuje njegovo mladost, njegovo vzgojo in vse njegovo življenje. Sklicanje konstituante Bukarešta, 7. junija, p. Danes so se ves dan do večera vršiie seje ministrskega sveta. Sejam so večkrat prisostvovali tudi vsi trije člani regentstvai. Opokine se je izvedelo, da je vlada za jutri ob 11. dopoldne sklicala ustavodajno skupščino, ki jo tvorita združena senat in poslanska zbornica. Konstitu-'bo razpravljala o položaju, nastalem po povratku princa Karla in bo razveljavila zakon, Jkfi prepoveduje princu povratek v Rumunijo. Po nekaterih verzijah bo konstfituainta razveljavila tudi zakon, s katerim je bila leta 1926. vzeta na znanje odpoved princa Karla na rumunski prestol; s tem bi Karel avtomatično postal rumunski krala. Po drugi verziji pa bo konstituauta samo omogočila, da ostane princ Karel v Rumuni-ji iu da vstopi v regentski svet. Podrobnosti o povratku Bukarešta, 7. junija, p. Še vedno ni mogoče doznati točnih podrobnosti o povratku princa Karola. Po enih vesteh je princ odpotoval z letalom iz Pariza v Monakovo že pred par dnevi. Potoval je na francoskem letalu, vendar pa ni znano, čigavem. V6 se le toliko, da je letalo last neike privatne družbe, ki je dobila za prevoz baje 50.000 francoskih fra.ikov. Do Cluja se je vozil princ Karol v civilni obleki. Kljub nezgodi, ki jo je imel »potoma, ko je moral tik ob madžarski meji pristati zaradi pomanjkanja bencina, je prispel v Cluj svež in dobre volje. Prijateljsko se je pozdravil z znanimi oficirji, ki so ga pričakovali, odšel nato v restavracijo na letališču i.i hitro povečerjal. potem pa se je preoblekel v rumunsko generalsko uniformo in nadaljeval z rurminskim vojaškim le. talom pot v Bukarešto. Prisilni pristanek ob madžarski meji Bukarešta. 7. iunida o. Komandant zra-koolovnega polka v Cluju je preaed že včerai dopoldne brzojavko, da ie princ Karel odletei iz Monakoveea ob 7. zjutraj. Ker ga do opoldne še ni bilo v Gktiu. mu ie polkovnik poslal dve letali naproti. Princ ie bil prisilien spustiti se ori vasi Keresvar na zemlio. ker mu le zmanjkalo bencina. Ako b= moraJ pristati deset minut prej. bi se moral spustiti na madžarskem ozemlju. Pilota, ki sta mu prišla naproti, sta takoi Pristala in kapitan Cristescu je spreekrbel prinčevo letalo z bencinom, nakar sta oba letela dalje. V CJuiu še ie princ Karol oblekel v uniformo generala rumunske voiske ter se dalie časa razgo-varjal z oficirji. Iz Cluja je odletd s posebnim vojaškim letalom, ki za je vodil kapetan Ofris. Kraljica vdova na Dunaju Dana), 7. junija. s. Kraljica vdova Marija, ki je včeraj odpotovala iz Bukarešte, da se udeleži pasionskah iger v Otoerammergair«. }e danes ob 11.46 prispela v luksuznem vlateo na Dunaj. Na vzhodnem kolodvoru jo je sprejel »pravnik poslov dr. Samorovskjr z osobjem ruimiroskega poslaništva. Dt. Samorovskjr m osofoje je spremilo kraljico vdovo na zapadni kotodvor. kamor so instradirati viak. Šele zjutraj Je kraljica vdova zvedela o povratku svojega sina princa Karola in o navdušenem sprejema na Rumunskem. Kraljica ie izjavila, da se zaradi tega sporočila, zlasti poročila o navdušenem sprejemu, zelo veseli. Ona bo vedno stala na strani svojega naroda. Nato ie •po 10 minutah nadaljevala svojo pot, Umik liberalcev Beograd, 7. junija p. Nocojšnja najnovejša poročila iz Bukarešte poročajo, da liberalna stranica, lri je bffla v opoziciji proti povratfcu princa Karola v domovino, v svoiiCi večernčh Ustih nastopa zelo umerjeno ter izjavlja, da Mheratoa stranka se- daj ne bo več nasprotovala prinčevemu povratku, ker mora računati z izvršenim dejstvom. V enakem smislu je podal izjave tudi bivši predsednik vlade in vodija liberalne vlade Vinitila Bratianu, ki je dejal da njegova stranka noče in ne more kljubovati volji ogromne večine naroda. Smatra se, da se bo Bratianu umaknil iz političnega življenja. Uradno obvestilo Bukarešta. 7. iuniia AA. Uradno se objavlja. da ie princ Karol prispel v Rumunijo in stopil v zvezo s princem Nikolajem in predsednikom vlade Maniuiem. Danes bo seda ministrskega sveta, ki bo razpravljala o političnem položaju. Odmev v Franciji Pariz, 7. junija. AA. Z ozirom na po* vratek princa Karola v Rumunijo izraža jutrišnji »Temps« nado, da ne bo radi te» ga nastala v rumunskem političnem življe« nju nobena večja težkoča. »Temps« pravi, da se vse politične stranke v Rumuniji za* vedajo, da je javni mir njihova najvažnejs ša skrb in da je treba z vsemi močmi de* lati na konsolidaciji velike Rumunije, to predvsem radi tega, ker je Rumunija sosed Sovjetov in propagandi iz Moskve najbliže ja. Vse stranke morajo radi tega žrtvova* ti strankarske interese radi varnosti edin« stva kraljevine. K Imenovanje nove vlade Bukarešta, 7. junija sg. Posvetovanja ministrskega sveta so trajala do 18.30. Ministri se kljub celodnevni seji niso mogli sporazumeti o taktiki. Pred-sedniik Maniu iin štirje drugi ministri so biLi za to, da vstopi princ Karol samo v regentski svet vsi ostali člani vlade pa so zagovarjali predlog, naj se princ Karol takoj jutri proglasi za rumunskega kralja. Zaradi nesoglasja je vlada sklenila podati ostavko in prepustiti odločitev regentskemu svetu. Takoj po seji je odšel ministrski predsednik Maniu v grad Controceni, kjer se je oglasil najprej pri princu Karolu, nato pa predložil v gradu že zbranim regentom demisijo vlade. Regentski svet je demisijo sprejel. Ob 19. je bil pozvan na dvor dosedanji zunanji minister Mironescu, ki je dobil mandat za sestavo vlade. Že pol ure kasneje je Mironescu predložil listo novega kabineta, ki jo je regentski svet odobril. Ob 20. so novi ministri že položili prisego. Kakor se kasno zvečer govori, ima Mironescova vlada samo nalogo, da stopi jutri pred konstituanto in ii predlaga proglasitev princa Karla za kralja, Takoj nato bo vlada novemu kraiju izročila ostavko in mu na ta način omogočila, da si sam izbere vlado. Splošno prevladuje mnenje, da bo definitivno vlado sestavil zopet Maniu. Udeležba slovenskega pilota Beograd, 7. 'junija p. Francoski pilot, ki je pripeljal princa Karola v Cluj, je tam prenočil in se takoj danes odpeljal nazaj proti zapadu. Proti poldnevu je prispel na beograjsko letališče, kjer je pristal m počival do petih popoldne, potem pa odletel proti zapadu. Pilot je star še le kakiih 24 let in je pri odhodu iz Beograda izjavil, da bo letel naravnost do Pariza. O svojem poletu s princem Karolom ni hotel govoriti niti besede. Niti tega ni hotel povedati, od katere družbe je njegovo letalo. Pripovedoval je le, da sta se istočasno s princem vrnila v Rumunijo tudi dva rumunska ministra, ki sta bila s princem dogovorila v Parizu vse podrobnosti njegovega povratka. Ta dva ministra sta potovala s posebnim letalom družbe »Cina« ki ga je vodil slovenski pHot Boža Pibernik iz Ljubljane. Piber-nik je ostal še v Bukarešti. Princ Karol Princ Karol se ie rodil v gradu Pelešu na Sinaiu leta 1893. kot prvi sin kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Svoio mladost ie preživel pod nadzorstvom svojega strica ookoinega kralia Karola I., ki ie bil prvi kronani krali Rumunije. Njegova vojaška vzgoja ie bila briljantna. Po voini ie bal diviziiski general. oovelinik celo-kuone mornarice, nato noveli nik gorskih čet in končno vrhovni poveljnik vojaškega letalstva. Poročil se ie v Atenah dne 10. marca 1921. z gTško princeso Heleno, rojeno v Atenah 3. maia 1896. Prestolonasledniku Karciu se ie rodil 25. oktobra 1931. na gradu Fodšor v Sfaaii sin Mihael. -I Ljubljana, 7. junfja. Trinajst tisoč krepkih, zdravih, idealnih srednješolcev in srednješolk iz vseh delov države se je zbralo v znamenju sokoJskih praporov v naši prestolnici. Strumno korakajo po ulicah pomlajenega, bujno se razvijajočega mesta, ki še ni videlo toliko mJadine iz tolikih krajev. Plapolajo zastave, odmevajo disciplinirani koraki, raziega se pesem. vsa prožeta ognjevite mladosti, zdravja in vere: »Zovn, samo zovi...« Starim sokolskim delavcem se ob pogledu na te vrste mladih rose oči. Vizija bodočnosti vstaja pred njimi. Radostni, življenja željni, življenja se zavedajoči korakajo v sokolskih četah- oni, ki bodo že v nekaj letih dajali obeležje naši državf. V tem je veličina teh dni. Vsi narodi, vse države si prizadevajo, da bi kar najbolje rešile mladinski problem. Številne organizacije raznih smeri tipljejo okoli mladine, da bi jo pridobile za se. da bi ji — v tej ali oni obKki — izročile svoje ideale, svoje nedovrše-rro, morda celo izjalovljeno poslanstvo. Razumljivo. Mladina je bodočnost narodov in dokler odhajajočim rodovom ni vse eno. kaj bo nastopilo za njimi. iim ie mladina po vsei pravici največja skrb. Posebno pozornost pa posvečajo povsod naraščaju inteligence, zakaj gotovo je. da bo izobraženstvo vzlic močnemu širjenju kulture in niveMzaciji kulturnih razlik, ohranilo še dolgo v družbi prav posebno važno vlogD. Problem jugoslovenske srednješolske mladine ni samo v tem, kako naj se v naših šolah čim bolje pripravi za bodoče poklice, za izvrševanje javno koristnega dela. Problem je tudi v tem. kako naj pravkar doraščajooi rod prevzame naloge starejšega rodu in kako izvrši ono, kar le-ta ni mogel ali morda ni hotel izvršiti. Kdor ie izšel in nekdanjih a nacionalnih, ali celo protinaoionalnih šol, si težko zamisli, da bi imela ta mladina že sedai neko nacionalno-poMiono nalogo. In vendar jo ima in jo že izvršuje. Iz Skopiia in iz Dubrovnika, iz Ljubljane in iz Niša. iz Zagreba enako kot iz Sarajeva hitii z veselim poletom k manifestaciji istih idej, istega stremljenja. Ta rod, kii raste v nova, jugoslovenski srednji šoli, se ne bo več mučil z mnogimi problemi, ki tvorijo še gcrdijski vozel starih. Njegova odgo- vornost pred zgodovino pa ne bo nič manjša, zakaj imel bo polno »avtih, čisto svoiih problemov in vprašani. Veliko resnico je povedal Masaryk mladini, ko je fiejal,- da si mora miitto znanj« ki veščine pridobivati tudi čut za mero in za samodisciplino. V tem »žiru pomeni pri nas uvedba-so kolstva v "srednje šole velik napredek, zlasti za vzhodne in južne kraje Jugoslavije ne-p-^enfjiv dobiček. Tyršev duh, ki se pretaka v mišice mladih jugoslovenskih srednješolcev je duh, ki bo obrnil našo bodo od inteligenco k narodu, k najširšim slojem in'ji bo dal pravo pojmovanje humanitettie In nacionalne demokracije. Ta duh ne trpi privilegijev, zahteva prostovoljno disciplino; ta duh bo v zvezi z znanjem in s krepkimi mišicami zanesel v vse stoje naroda novo socialno etiko. - - - - - Za ;im, za duhom sokolskiih telovadnic in strumno kcrakajočih čet, pa Stoji se druga vrednota: kakor dage posamezniku čut za prostovoljno podrejenost, tako mu daje tudi spoznanje, da obstoji nad vsemi razlikami ftrnasprotji enotna narodna volja. .Jugoslavija, ki ima pred seboj še leta oblikovanja in Smotrenega razvoja, lahko pogreša marsikaj, ne more pa pogrešati podrejenosti duhu svojega ediinstva. Zato je baš mladina dolžna, da se obilno na-vzame . tega. duha in da ž njim izpelje do konca veliko delo jugoslovenskega iranoroda. • ..... Kaj bi dale prejšnje šolske generacije, če bi mogle in smele užiti opojno radost, ki preveva danes tisoče teh mladih ljudi v Beogradu! Minili šo časi. ko je bila šola z vsem svojkn sistemom last tuje, nam nenaklonjene države, ko sta si stala narod in država ravnodušno ali celo sovražno nasproti. Minili so časi, ko je moglo navdušenje za narodne ideale prinesti kazen iin pokoro, -Naša mladina je prosta, toda nje dolžnosti do naroda in države so tem večje. Beograjske čete srednješolskih Sokolov so legije optimistov. Z njimi je življenje in njihova ie bodočnost. S ponosom zremo v duhu na razvite prapore; veseli poslušamo sokolsko pesem, ki doni iz vseh grl. Z navdušenjem in poletom se je zbral rnladii jugoslovenski rod k prvi svoji veliki sokolski oPimprja-di. Pozdravljene, legije bodočnosti! Spor med berlinsko in weimarsko vlado Turinška vlada odklanja odpust narodnih socialistov iz policijske službe - Krepak odgovor dr, Wirtha Berlin, 7. junija, d. Turinški notranji minister, narodni socialist Fricb je znova dokazal, da je absoluten gospodar na T urinske m in da se prav malo. ako ne' naravnost nič ne zmeni za odredbe osrednje vlade v Berlinu. Pri tej perfti-ki pa je dokazal da prav nič ne razlikuje med socialisti in centrumom, ker je ravno tako odločno odklonil zahtevo nemškega notranjega minstra dr. \Virt-ha. da poda pojasnilo in opravda nastavitev izrazitih narodno socialističnih eksponentov v policijski službi, kljub temu, da je dokazano, da se bavijo ti z načrti, kako bi izvedli državni prevrat, kakor pred meseci zahtevo Severinga. Pri sporu z ministrom dr. Wirthom je bil samo toliko prizanesljivejši. da mu je vsaj odgovoril na njegovo vprašanje, kako more nastavljati narodne socialiste v državno službo z motivacijo, da so ti vsaj tako dobri državljani kot socialisti v pruskii policijski službi in da smatra naravnost krivičnim ustavitev državnih prispevkov za vzdrževanje tu-rinške policije. S tem odgovorom pa minister dr. Wirth ni, bil zadovoljen, kljub temu, da je ob svojem nastopu poskušal likvidirati spor med osrednjo vlado m turifišjoo vlado, ki je še ostal v zapuščini Muller-ievega kabineta. Zaradi tega je odredil, naj se ustavi vsa izplačila države za vzdrževanje t urinske policije in -zahteva od nje, da povrne 70.000 mark. ki jih je že prejela na ta račun pretekli mesec. Deljena mnenja o poljsko-nemškem obmejnem incidentu Mešana poljsko-nemška komisija ni .mogla sestaviti skupnega poročila o poteku spopada pri Opaljemi Berlin, 7. junija AA. Komisija nemških iti poljskih izvedencev, ki naj bi proučila obmejni incident pri Opaljemi, .ni uspelo izdelati skupnega poročila. Nemški vladi je bilo poslano naslednje poročilo o tem dogodku. Potiski obrnefirtj uradniki so še lansko jesen skušali pregovoriti nemške obmeine uradnike v Marienwerderju naj jim izroče neke tajne dokumente. Nemški uradniki so menili, da bi bilo umestno pristati na to željo, da se taki poskusi v bodoče onemogočijo. V zvez* s tem sta prešla 24. mala dva poljska obmejna uradnika mejo. Ko so nemški uradniki hoteli aretirati poljska uradnika Čm sta prekoračila meio sta ,se uprla z orožjem in pri tem ranila enega nemškega uradnika, kfi je nato rani'1 enega poljskega uradnika. Ta je nato podlegel. Na podlag? vsega teea je nemška vlada naročila poslaniku v Varšavi, da izroči . poljski vladi noto, v kateri odločno prote-- s tir a zaradi napada poljskih uradnikov. Ta nota bo takoj, ko bo predana poljski vladi, objavljena. ,. Varšava, 7. junija A A. Potiski člani mešane ko-misi.ie pa so podati siledeče poročila potiski vladi: 1. Bruno Side. ki ie bil od. 1. 1912. agent nemške vojne poročevalske službe, ie bil dobil od svojih oredpostavlienih nalog, da prioravt zasedo poljskim obmejnim stražarjem in da iih izvabi na nemški terito-rirf: 2. poljski obmejni komisar Litiievid. ki le nadel v zasedi ie bil ubit od Nemcev, a poljskega obmeinega komisarja Biedr-šinskega so oriieli in zaprli: 3.. akcia nemške obmeitme policije, ki ie ves incident dne 24 maia t. !. Povzročila, ni b:la upravičena nit' s potrebo zaščite nemške državne mete- nits s Potrebo zaščite nemških državnih 'nteresov: 4. Doiiski obmeini stražarji niso kršili določb prestopa mei nemškega teritorija: 5. Nemci so začeli streljati na poljske obmeine stražarje, ko so- bili oni še na »oljskem teritoriju. Zato so poliski člani mešane komisije ugotovili, da- ie trii pro-vokaterski čin izveden po gori-imcnova-nem Brunu Side.iu. ki ie bil že prei. preden ie stopil v zvezo z organi potiske obmejne straže, agent nasiprotne straže. Ravno tako so ugotovili, da sta poljska obmejna komisarja Bied in Mickiievič prestopila meio na predlog in v družbi uradnika nemške obmeine straže Stillicha. ki je kot uradna oseba dovolil uradnikom ooil-ske obmeine straže prehod na nemški teritorij. Najmočnejši motorni čoln London, 7. junija. V Windermeru so spustili v vodo najmočnejši motorni čoln na svetu »Miss England II«. ^ Sir Henry Segrave je novi čoln preizku« sil, toda poskus takoj ustavil, ker se je pojavil pri hladilnem aparatu mal defekt. Segrave bo skusal z novim motornim čolnom potolči svetovni hitrostni rekord, ki ga drzi sedaj Amerika. Razpust norveške zbornice Oslo, 7. jutnija. AA. Norveški i>arlan*ent Je M raztmščen. Nove volitve bodo meseca oktobra. Volitve v Južni Afriki Capetown, 7. Junija. AA. Pri dežehtto volitvah je dobite južnoafriška stranka 31, naeijdnftlteti 24 in neodvisneii 3 mandate. Grčija odobrava Briandovo spomenico Pariz, 7. junija. AA. Grški poslanik v Parizu Politis je iaro&l Briamhi ptemo, v katerem izjavlja grška vlada, da je grško javno mnenj« naklonjeno predlogu o evropski federaciji. Johnsonovi poklonjeno letalo London, 7. junija, AA. Tvornioa !eta< »Dehevil- l-and^ je darovala nriss Amy Johnsonovi novo tetah v priznanje za iwn čudoviti po-tet v Avstralijo. Miss Johnson je darilo sprejela. Letak) ji bo izročeno pri njenem po-vratfau v London. Predavec obsojen Sodišče ga Je spoznalo krivim bankrota In prttirt ter ga obsodilo na dve In pol leta zapora Zazr^b, 7. junija n. Danes ob 10. dopoldne-je bila v veliki sodni dvorani zagrebškega sodišča ptoglašena sodba v procesu proti nekdanjemu poslancu in političnemu voditelju Josipu Predavcu. Ker je bilr\ Mahnit*-ie ometeno H&tevHtr-rstoPftlc. je prisostvovalo razglasitvi sodbe razen sodnikov, državnega tožiteJia in zagovornikov le-okoti ste oseb. vštevši novinarje. Takoi do JO. so Privedli v dvorano Josipa Predavcu. nakar Je predsednik pričel citati sodbo, kar je trajalo skoro do Poldneva. Scslba pravi v bistvenem delu: Jostp Predavec* sin pokojnega Marka in Jage. star 45 let. star. kat vere. oče šestih otrok, doslej nekaznovan, v preiskovalnem zaporu sodišča, se proglaša za krivem: 1. da le kot srtavtv ravnateli Glavne zadruge Pri izročevanju te zadruge Hrvatski seliački zadružni banki (Selobanki) lažnivo predstavlja' funkcionarjem te banke. da ie zadruga aktivna s 117.000 Din in da je v to svrho sestavil lažen popis aktiv hi PasiV. pr: čemer ie zataiilmnogo dolžnikov in upnikov. V namferi. da preskrb^ protipravno sebi imovinske koristi s Priikrivarflem enega dela zadružnega imet-ia. le zavedel funkoionarie Selobanke v zmoto, oškodoval tako to banko za 4 milijone 423860 Din in s tem izvršil kaznivo dejanje prevare, označeno v paragrafu 334 al. 1. k. z : .2. da 1. 1925.. 1926 in . 1927,. kot predsednik in kot član nadzornega odbora Selobanke čeotav ie dobro vedel za nieno ihoslvenco. ni Dravočasno predlagal sodišču. •naj se otv(w? konkurz nad-Selobanko. s čimer ie oškodoval niene upnike za 5.740.661 Din in tako povzročil prestopek malomarnega bankrotstva. označenega v § 345 al. 4 k z.: 3. da v razdobiu od 1. 1925. do 1929. kot Član upravnega odbora in kot ravnateli Glavne zadruge, čeprav ie vedel ta rtJeno insolvenco. ni pravočasno predlagal sodišču,, nai s?.otvc;i konkurz,s čimer, ie oško doval upnike Glavne zadruge za 3.034.054 Din in tudi s tem povzročil prestopek ma- lomarnega bankrotstva. Zato se obsola po § 334. al. 1 glede na § 62. k. z. ria ki-zen strogega zapora 2 let in 6 mesecev. V kazen se vraču«* jtfeiaSžftalili, zaPor pd 10. decembra 1929 do danes opoldne. Nadalje se kaznuie na denarno kazen 5000 Din v korjt fonda zi grabilo kaženskfB zavodov. To irlfaSo ima plačati v 30 dnSi. ker se rnu sicer pretvori v nadaljnjih 50 dni 28oora. Naposled se obsoja na Izgubo čast mi b državiianskih otavic za dnjb^ 3 let ter na povračilo stroškov za sodni postopek in za Jzvršitev kazni. • -s - Oncošča se obtoženec elede na obtožbo o krivih bilancah Selobanke. o zavajanju ravnateljstva, o kri-yiih bilancah »Providnostj«. ..o zavajanju ravnateljstva in delničarjev ter pozavaro-tateliev in p neoriiavlieniu konkurza Hrvatskega seliacke-ea doma. ker .sodiSče ne smatra teh kaznivih dejani za dokazana. Na vprašanje predsednika, če ič razumel sodbo.' le Josip Predavec. odgovoril Pritrdilno. Njegov - zagovornik • dr. KbSutič ie priiavil Vzldic Proti obsodbi sploh, kakor tudi prtelv . zaradi previsoko odmčr-iene kazni. Državni tožilec dr. Pu21č ie prijavil vzklic ,pro£ ODrosti.lnemu delu razsodbe in Pritožbo zaradi prenizko odmer-iene kajni. Nato ie Dredlagal zagovornik dr. Košu-tič. nai se obsoienec izpusti iz zapora, ceš. da ni. za zapor nobene podlage, ker ni podan šaim "za beg ;n ker. ie predavec gospodar, k' mu rtevarnc propada gospodarstvo in ima vrhu teča Itevifno rodbino. za katero mora skrbeti. Državni tožilec se, ie izjavil proti temu predlogu, češ. da .niso okoliščine, ki govore za zapor, samo enake, kakor šo bile v času> P#edavčeve aretaelie. nego so še še pomnožile Po desetminutnem oosvetovandu ie "senat Odklonil predlog fcazovorniika. tako da ostane Prgdave: v zaooru do pravcmloč-nosti sodbe. Anglija in Vatikan Angleškemu pariameotu ie bHa predložena takozvana »Bela knjiga«, ki vsebuje fcoF«spBela knjiga« navaja tudi več zanimivih dokumentov, ki kažejo, aakftj je angleško javno mnenje tako ogorčeno nad poseganjem Vatikana v angleško, odnosno malteško notranjo politiko. Tako je na primer objavljena nota, ki jo je dne 1. marca 1920 izročil angleški vatinkanski poslanik 9v. Sto-lici. V tej noti opozarja angleški poslanik, da je javno mnenje na Malti in tudi v Angliji ogorčeno, ker eo cerkvene oblasti obsodile Angležem prijaznega duhovnfka Muhaloea, da mora zapustiti Malto._ Poslanik je zifiteval, nAj Vatikan fo zadevo preišče. Meseca julija 1. 1. je vatikanski državni tajnik kardinal Gasparri "pisal angleškemu -poslaniku« da malteški ministrski predsednik lord Strickland ni priljubljen - pri Vatikanu, ki ee zaradi tega £ njim ne more pogajati. Zakaj je lord Strickland »persona in-grata« v kardinalovem pismu, ni bilo pojasnjeno. kar Je z obžalovanjem ugotovil tudi angleški poslanik "t svojem odgovoru. Letos je sredi februarja anglelka vlada zopet 'sporočila Vatikan«, da je pripravljena obnoviti pogajanja za poravnajo maltaRke-g» konflikta. Malteška vlada je obenem. Izjavila svojo pripravljenost, izloCit;^ vsak vladni vpliv na volitve, ki so bile ravno ta. krat razpisane. V zameno je vlada predlagala, naj ^Vatikan "naroči 'tudi duhovSKni, da se v volilni borbi ne eksponira. Vatikan je to ponudbo odbil in do spravnih pogajanj ni prišlo. Koncem maja je angleški guverner na Malti sir John Ducane sporočil londonski vladi, da duhovniki pri spovedi ne dajejo odveze vernikom, ki nočejo obljubit], da bodo pri volitvah glasovali proti vladni stranki. Oba mal težka škofa sta v skupnem pastirskem listu tudi javno prepovedala vernikom 'glasovati za vladno "stranko. Angleška vlada je v posebni noti energično protestirala proti temu nastopu in zahtevala. naj cerkvene oblasti pastirski list pre-kličejo ter vrnejo vernikOiti svobodo političnega iidetstvovahja. Sv. Stolica je to zahtevo odklonila«- .......- ■* ■- Konflikt se je tako še bolj poostril in pri-vedel tako daleč, da je prišlo, kakor pravijo zadnje vesti, do prekjnjenja diplomatskih odnošajev med Vatikanom in Londonom. Prelom 6e BiCer-ni izvtšil formalno, pač pa je izvršen faktično s tem, da je angleški poslanik pri Vatikanu premeščen v Južno Ameriko in na njegovo mesto za enkrat ne pride nihče. Pričakovati pa je, da to stanje ne bo trajalo dolgo, ker je enako neugodno za obe strani. Vatikanu ne more biti vse eno, ali je v sporu z največjo svetovno velesilo, Anglija pa ima na vseh straneh toliko skrbi in med svojim prebivalstvom toliko katolikov, da ni mogoče dvomiti v njeno resno voljo, čim prej aopet urediti svoje odnošaje do 9v. Stolice. Ljnba Nesič poslanik v Angori Beograd, 7. junija. AA. NJ. Vet. kralj je na predlog ministra zunanjih zadev ime= noval z ukazom za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Angori g. Ljubo Nešiča, dosedanjega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Sofiji. V Osjeku obsojeni , komunisti Oajek, 7. junija, n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil zaključen proces proti 24 komunistom, obtoženim po zako; nu o zaščiti javne varnosti in reda v dr« žaVi. Na 3 I<žta težke ječe je bilo obsoje* nih 5 obtožencev, na 2 leti težke ječe de* set, na 1 leto težke ječe dva, na šestme* sečni zapor pogojno na 5 let neka ženska, vsi skupaj pa na izgubo častnih državljan« skih pravic za dobo 5 let. Preiskovalni za--pot se jim všteje v kazen. Ostali obtožen* ci so bili oproščeni. D»ž. tožilec si je pri« držal tridnevni rok za premislek o more* bitni pritožbi. Kongres Poilus d' Orient Bordeaux, 7. junija. AA. Jutrišnji za* ključni seji kongresa Poilus jd' Orient bodo prisostvovali jugoslovenski poslanik v Parizu Spalajkovič, romunski deleaat Dia« mandi, grški vojni ataše v Parizu Veni« zelos, generalni: kdnzul kraljevine Jugosla* vije v Bordeauxu Sumenkovič in konzul Živadfnovič: > * r Mussolini ogledal Marconijevo jahto Rim,-7. junija AA. Predsednik Musso* lini je posetil Marconijevo jahto »Elec* tra« -v Ostiji in si ogledal radioelektrične aparate .Zatem je radfdfoftsfco govoril z Marconijevo hišo v Londonu. Predšedni« ka 'itaftjaflske vlade je spremljat državni feodtajriik -Giunta. Aparate je razkazovala Mussoliniju MarconijeVa soproga. Slabo stanje posevkov v Franciji Parit, 7. junija. AA. Ministrstvo za poljedelstvo objavlja komunike, v katerem ugotavlja. da je stanje posevkov v Frančfji letos zaradi slabega vremena slabše kot je bilo leta 1929. Bivši poslanec aretiran Iz Rajhenfoarga nam pišejo: Že svojčas je »Jutro« poročalo o hudih obtttžihah. idf so se siišaie proti nekdanjemu veaefffeitwiv poslancu M mogočnemu veljaku bivše klerikalne stranke Jožefu,Šk(>ibe*net>u, županu in predsednika krajnega šoiskega od-bora y Senovu pri Rajhenburgu, predsedniku cestnega odbora in zdravstvenega okrožja. Opravljal je vse te, za dežeio tako važne posle, pri tem Pa iuia sam še posestvo in gostilno. Pritožbe proti njegovemu po slo varijii So se tako množile .f dolivate tako določno obliko, da so obtastva »vedla uradno preiskavo. Kai je preiskava dognala še seveda ni pr drobno znano, pač pa je bil Škobeme v drugi polovici maja aretiran-in odvt-den v preiskoval™ zafrof. Preiskava se še nadaljnje, vse tukajšnje prebivalstvo pa z veFko napetostjo pričakuje, kaj bo ugotovila. Jubilejni velesejem Včerajšnji posft našega jubilejnega ve» jesejma .je bil izredno časten. Poleg za« £topnikov grških gospodarskih krogov, ki so dospeli z Bleda v Ljubljano, si je ve« .lesejmsko prireditev dopoldne ogledal mi« nister za šume in rudnike dr. Anton Ko« rošcc. Poleg tega je bilo med posetniki opaziti tudi knezoškofa ljubljanskega go« »poda dr. Antofla. Bonaventuro Jegliča, ki je bil v spremstvu pomožnega škofa dr. Rozmana. Poslovni promet se je na velesejmu tn« di včeraj zelo lepo razvijal, tako da je danes zasiguran popolni kupčijsk' uspeh Jetošnje jubilejne prireditve. Tudi včeraj so prispeli trgovci in interesenti iz vseh Urajev države in iz inozemstva. Tik pred zaključkom velesejmskih dni se je povečaš lo zanimanje za krasno razstavljeno po« hištvo, ki najde vedno več interesentov. Tudi v modnih in praktičnih novostih ie šla včeraj kupčija prav dobro. V ospred« ju zanimanja pa so bili tudi proizvodi na« še domače kovinske industrije. Ker kaže vreme, prav dobro je za danes pričakovati rekorden, obisk velesejma. To se opaža tudi pri razstavljalcih, ki so za današnji pričakovani naval vse potrebno pripravili. Grški gostje v Ljubljani Ljubljana, 7. junija. Grške goste je včeraj posebno zadivvl večer ha-Bledu v hotelu Toplice, kfer ie priredila blejska občina pozdravni večer. Ob 9.30 je prišel med goste blejski župan g. Rus v spremstvu pestrega in živahnega krdela dečkov in deklet v lepili gorenjskih narodnih nošah. G. župan je v svojem, pozdravnem govoru naglašal zlasti potrebo gospodarske vzajemnosti jn zanimanje za naš turizem, ki ima toliko mikavnosti jrt toliko razvojnih možnosti. Pozdravu se je zahvaM bivši grški finančn minister g. Kofinos, ki je s prisrčnimi besedami razložil, kako je goste prevzel prijateljski sprejem in kako se diviio lepotam in zanimivostim naše zemlje. Dančs ob pol 10. so se gostje z gorenjskim bržovlakom vrnili v Ljubljano Z avtomobili so se odpeljali v Zbornico TOl, kjer jim ie bil prirejen prisrčen sprejem Slovenske in francoske pozdravne govore so ižrekli predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml., podfoan g. dr. Pirkmaier in podžupan g. prof. Jarc. Za pozdrave so se zahvaliti predsednik solunske zfbornice g. Dimo Papacostadino. tajnik naše trgovske zbornice v Solunu g. dr. Mihajlovič in predsednik zbornice 2. Dukas, ki je direktor Grško-srbske banke v Solunu. Pred slovesom so si gostje ogledali poslopje Zbornice TOI ter izrekli laskava priznanja niettj preureditvi, nato pa so se odpeljali V Vevče, da si ogledajo papirnico. Opoldnte so odlični grški gostje korpora-tivno posetili naš jubilejni velesejem, kjer jim je velesejmska uprava priredila v Dol-riičarjevi restavraciji skupno kosilo. Pri tej priliki je imel glavni tajnik Zveze industrij-cev v Ljubljani gosp. inž. štiklje daljši g.^-vor v francoskem jeziku. Za pozdrave se ma je zahvalil direktor grške Narodne banke g. Diomidis Varlamides. ki je obenem predsednik solunskega veleeajma. V svojem govoru je poudarjal važnost solunskega tržišč-t in solunskega sejma za gospodarsko zbližn-nje Jugoslavije in Grčije ter je Izrazil upanje, da bodo vzorčni sejmi dalje prispevali k medsebojnemu gospodarskemu spoznavanju. Po obedu SO si gostje ogledali naš vele. sejem, o katerem so se izrazili nadvse pohvalno. Zlasti je Grke presenetila obsežnost in pestrost našega velesejma. Zvečer je grškim gostota priredil mestni magistrat v restavraciji »Zvezda« banket, na katerem je podžupan prof. Jarc v odsotnosti župana dr. Puca izrazil predstavnikom grškega gospodarstva najprisrčnej&e pozdrave. V svojem nagovoru se ie spomnil tudi apostolov sv. CifTla in Metoda, ki sta bila, kakor znano, rodom Grka. Svo»ja izvajanja je nato pO.ibvil še v starogrškem Jeziku, kar ja med Grki izzvalo burno odobravanje. Za pozdrave mesta Ljubljane se je v imenu gostov zahvalil bivši gršk! finančni minister g. Kofinas ,ki je napil Nj. Vet kralju Aleksandru, naši državi in mestu Ljubljani V prijetnem razpoloženju so se ob polnoči go. stje podaji na kolodvor, da -se zopet -povrne- v domovino. Zadnje športne vesL Dunaj, 7. junija, g. Danes se je v tek« movanju žft Davisov pokal vršila double jgta med Italijo in Avstrijo. Dvojica Mor« pilrgosGasHni -je porazila Avstrijca Artens. Matejko z 9 : 11, 8 : 6, 6 : 1, 1 : 6 : 4. Italija torej vodi z 2 : 1. Praga, 7. junija, h. Praški prvak Slavij« je danes porazil Spielvereinigung Furth t 4 : 1 (4 •: 1). VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved m nedeljo* V splošnem lepo vreme, prehodno motenj« vremena ni izključeno.