Leto 1892.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1892.
(Obsega štev. 90.—95.)
90.
Dopustilnica z dne 14. maja 1892.1.
za lokalno železnico iz Poličan v Konjice.
Mi Frančišek Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostoljski kralj ogerski,’ kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je štajerski deželni odbor zaprosil, da bi se mu dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico iz Poličan v Konjice ter po nji vršiti obrat, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja imenovanemu deželnemu odboru to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na
I podstavi zakonov z dné 17. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) podeliti takö-le:
§• 1.
Štajerskemu deželnemu odboru dajemo pravico, zgraditi lokomolivno železnico, katero bo kot lokalno železnico z ozko raztečlno napraviti od postaje Polieane na progi Dunaj-Trst c. k. priv., južne železnice v Konjice.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat od časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobilev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
(Sloteniich.)
83
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in predstvenih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa za vknjiženje zastavne pravice na želez-ničnoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo predstvenih zadolžnic, in tako tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam ;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na trideset let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo naj-dalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo, dolžen je koncesijonar dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primérno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnina zapala.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnie, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile jav ceste, naj koncesijonar dobi privoljenje tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste.
§. 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne na-redbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na napravo z ozko raz-tečlno in na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Koncesijonarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarja.
Izdaja predstvenih zadolžnic, katere se sméjo glasiti samô na avstrijsko veljavo, izključena je toliko in dotle, dokler se njih obrestovanje in razdolžitev ne spozna za stalno zagotovljeno po izkazllih, katera naj preskušuje trgovinsko ministerstvo.
Nasproti pak se koncesijonarju priznava pravica, da izda predstvenih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžltve imajo predstvo pred osnovnimi delnicami do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji predstvehim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do divi-dehde, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obrtnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja koncesija, po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava.
Družbina pravila in pa obrazci osnovnih in predstvenih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo obéli državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnern potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žandaremstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871.1. o prenosu takili bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarja moč in veljavo z dnéin, ko se po dopuščeni želez-
nici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se mu bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na to, da je ta železnica napravljena z ozko razte-čino, in pa na drugotnost te železnice in na olajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonar je dolžan, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
Koncesijonar je dolžan, v slučaji mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§. 9.
Dopustilna doba in ž njo vrčd v §. 9. lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih žel znic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava siné izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubila svojo moč, ako se po krivdi koncnsijonarja ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop rokii ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§. 10.
Koncesijonar nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava izrečno ne dovoli.
Državni upravi je pridržana pravica, da smé po preteku 15 lét, računeč od dné, katerega se obrat prične, po dopuščeni železnici sosebno tedaj, ka ai
83*
bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti ter voditi na račun koncesijonarja ves ostali čas, dokler bo še trajalo dopustilo.
Kako naj se vodi ta obrat, vravnati bo s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarjem.
§• H.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po naslednih določilih:
1.	Da se določi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, ki jih je podjetje imelo v času pred odkupom; po tém se izračuni čisti donos enega leta.
Ako bi bilo v času odkupa preteklo že sedem let, tedaj se pri preračunu poprečnega čistega donosa odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potém se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Kadar bi pak po določilih 1. odstavka najdeni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za obrestovanje in počrtežno razdolžl-tev zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice, tedaj se ta za počrtežno obrestovanje in razdolžitev potrebni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupščine.
če se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustllnice, sestavi delniška družba, tedaj naj na mesto spredaj oznamenjenega letnega zneska stopi tisti letni znesek, ki je enak letnlni, potrebni za obrestovanje in razdolžitev z dovolllom državne uprave izdanih predstvenih zadolžnic, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje delniške, po državni upravi za dopuščeno železnico dovoljene glavnice in pa za nje razdolžitev v času, dokler traja dopustilo.
3.	Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se koncesijonarju v še ostali dobi dopustila izplačuje donos v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 1. omenjeni slučaj, tamkaj navedeni letni znesek v poluletnih obrokih po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico,
enako znesku glavuične, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati poluletno, ali pa vsaj enako nominalnemu znesku zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice.
Cie se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustilnice, sestavi delniška družba, tedaj bodi spredaj omenjeno glavnično plačilo enako znesku predstvenih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžilnem črteži še razdolžene, pri-števši glavnično, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovano vrednost onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. poluletno plačevati poleg zneskov, potrebnih za obrestovanje in razdolžitev predstvenih zadolžnic, ali pa vsaj enako nominalnemu znesku dčlniške glavnice, dovoljene po državni upravi.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne žadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupščino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil, gradiv-nih zalog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§. 12.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradlvnih zdlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v §. 11., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdrži kortcesijonar last pričuvnega zaloga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imel po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je on sezidal
ali pridobil po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§• 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna oprava po vseli delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarja pošiljanih, — kakorkoli se ji vzvldi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi délniSka družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasproti zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarni javni koristi; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se da brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačuje koncesijonar, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega povračila.
Koncesijonar se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redû z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti.
§. 14.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glavnem in prestolnem mestu dunajskem štirinajstega dné meseca maja v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriin-štiridesetem.
LH) Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Stèinbach s. r.
Bacquehein s. r.
»1.
Dopustilnica z dné 14. maja 1892.1.
za lokalno železnico iz Wieseldorfa v Stainz.
Mi Frančišek Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je štajerski deželni odbor zaprosil, da bi se mu dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico iz
Wieseldorfa v Stainz ter po nji vršiti obrat, vzvi-delo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovanemu deželnemu odboru to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak št. 229.) podeliti takö-le:
§• 1.
Štajerskemu deželnemu odboru dajemo pravico, zgraditi lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Wieselsdorf na progi Lieboch-Wies c. k. priv. železnice Gradec-Köflach v Stainz.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredt ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in predstvenih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo, sè zaeasnicami vred, in pa za vknjižcnje zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo predstvenih zadolžnic, in takö tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po obstoječih
zakonih pristojé občinam ali drugim samo» upravnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredhin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na trideset let, računeč od današnjega dné.
§. 3.
Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držal gorenjega roku za gradnjo, dolžen je koncesijonar dati na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primérno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnina zapala.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele naredili in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonar dobi privoljenje tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma Iistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste.
§. 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati lega, kar ustanavlja ta do-
pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo za to postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. l.iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železnični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na napravo z ozko razte-čino in na znižano maksimalno vozno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Koncesionarju se priznava pravica, da s posebnim do volilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti konce-sijonarja.
Izdaja predstvenih zadolžnic, katere se sméjo glasiti samo na avstrijsko veljavo, izključena je toliko in dotle, dokler se njih obrestovanje in raz-dolžitev ne spozmi za stalno zagotovljeno po izka-zilih, katera naj preskušuje trgovinsko ministerstvo.
Nasproti pak se koncesijonarju priznava pravica, da izda predstvenih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžltve imajo predstvo pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, prodno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših let, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo Železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prišlevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po izteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi bilo treba pomnožiti obratne oprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obrtnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja koncesija, po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava.
Družbina pravila in pa obrazci osnovnih in predstvenih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
- Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom, nadalje za vojaško stražno krdelo civilnih sodišč dunajskih, za žandaremstvo, in pa za vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, da bo pristopil k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja oprav-nih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal t. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se mu bodo uradoma priznanili.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na to, da je ta železnica napravljena z ozko razte-
cino, in pa na drugotnost te železnice in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonar je dolžan, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§■8.
Koncesijonar je dolžan, v slučaji mobilizacijè in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§• 9-
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarja ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 1 1., lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§• 10.
Koncesijonar nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava izrečno ne dovoli.
Državni upravi je pridržana pravica, da smé po preteku 15 let, računčč od dné, katerega se obrat prične, po dopuščeni železnici sosebno tedaj, kadar bi ta zadobila neposredno zvezo s kako železnico, ki jo morda tedaj obratuje država, obrat na se vzeti ter voditi na račun koncesijonarja ves ostali čas, dokler bode še trajalo dopustilo.
Kako naj se vodi ta obrat, vravnati bo s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarjem.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po naslednjih določilih:'
1.	Da se določi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, ki jih je podjetje imelo v času pred odkupom; po tém se izračuni čisti donos enega leta.
Ako bi bilo v času odkupa preteklo že sedem let, tedaj se pri preračunu poprečnega čistega donosa odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potém se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Kadar bi pak po določilih 1. odstavka najdeni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za obrestovanje in počrtežno razdol-žltev zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice, tedaj se ta za počrtežno obrestovanje in razdolžitev potrebni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupščine.
Če se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustllnice, sestavi delniška družba, tedaj naj na mesto spredaj oznamenjenega letnega zneska stopi tisti letni znesek, ki je enak letnlni, potrebni za obrestovanje in razdolžitev z dovolllom državne uprave izdanih predstvenih zadolžnic, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje delniške, po državni upravi za dopuščeno železnico dovoljene glavnice in za nje razdolžitev v času, dokler traja dopustilo.
3.	Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se koncesionarju v še ostali dobi dopustila izplačuje donos v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedeni letni znesek v poluletnih obrokih po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kakorkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polulelno, ali pa vsaj enako nominalnemu znesku zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice.
Če se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustilnice, sestavi delniška družba, tedaj bodi spre-
daj omenjeno glavnično plačilo enako znesku pred-stvenih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžilnem črteži še razdolžene, pri-števši glavnično, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovano vrednost onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. poluletno plačevati poleg zneskov, potrebnih za obrestovanje in razdol-žitev predstvenih zadolžnic, ali pa vsaj enako nominalnemu znesku delniške glavnice, dovoljene po državni uprave.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletji na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupščino pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil, gradiv-nih zalog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v §. 11., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zalöga, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in kar bi imel po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je sezidal ali pridobil po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in uka-
zati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarja pošiljanih, — kakorkoli se ji vzidi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikor-krat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načel-ništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasproti zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniškega podjetja ne plačuje koncesijonar, dokler se dru-gači ne vkrene, v državno blagajnico nobenega povračila.
Koncesijonar se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redü z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadnlnsko-uradnem nadzoru, in gledé dolžnosti, da zastonj nabavlja in vzdržuje uradne mestnosti.
§■ 20.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti v dopustil-nici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarju pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem. kar se v nji določuje.
(SlovenUch.)
84
V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem štirinajstega dné meseca maja v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja štiriin-štiridesetem.
(E| Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinbach s. r.
lîacquehem s. r.
§• 4.
Okrajni šolski nadzorniki, ki se uporabljajo ob času, ko ta zakon stopi v veljavo in moč, sméjo se še na dobo tréh let pustiti v svoji dosedanji službi.
§• 5.
Nameščanje okrajnih šolskih nadzornikov na podstavi tega zakona (§§. 1. in 2.) se smé vršiti samo po ustavni dovolitvi sredstev, ki jih je vsako leto zahtevati v državnem proračunu.
92.
Zakon z dné 8. junija 1892.1.
zastran nameščanja okrajnih šolskih nadzornikov.
(Veljaven za kraljevino Galicijo in Viadimérijo z véliko vojvodino krakovsko.)
S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Okrajne šolske nadzornike je nameščati kot državne uradnike devetega činovnega razreda ; vendar more naučni minister posamezne okrajne šolske nadzornike, katerih število pak ne smé presegati tretjine vseh sistemizovanih mest, povišati v osmi činovni razred.
Z okrajnimi šolskimi nadzorniki, vzetimi izmed učiteljev na srednjih šolah in učiteljskih izohraževališčih, sme se glede na izméro njih plače in petoletnih doklad postopati po vsak čas za učitelje srednjih šol veljajočih določiliti. 0 tem odločuje pri imenovanji naučni minister.
§- 2.
Naučni minister ima pravico, da stalno imenovanje za okrajnega šolskega nadzornika naveže na začasno uporabo, katera naj traja k večemu tri leta.
§- 3.
Gledé okrajnih šolskih nadzornikov, ki se vzamejo izmed učiteljev na ljudskih šolah, bode služno dobo, ki so jo prebili na javnih ljudskih šolah in katero je po obstoječih zakonitih predpisih o vpoko-jevanji zaračunjati, šteti za prebito v državni službi.
§. 6.
Določila, ki se tičejo izmere dnevščin in po-prečninskih zneskov za potne stroške okrajnim šolskim nadzornikom, ne rušijo se s tém zakonom.
§• 7.
Ta zakon stopi v moč s 1. dném januvarja 1893. 1.
§• 8.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za bogočastje in nauk.
V Budimpešti, dne 8. junija 1892. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Gautsch s. r.
93.
Razpis ministra za bogočastje in nauk z dné 10. junija 1891. 1.
o neki izpremembi v ustavu za c. k. osrednjo komisijo v raziskavanje in vzdržavanje umetalnostnih in zgodovinskih spomenikov.
Njegovo c. in k. apostoljsko Veličanstvo je z Najvišim odločilom z dné 11. maja 1892. 1. naj-milostiveje blagovolilo dovoliti, da se §. 12. v ustavu za osrednjo komisijo v raziskavanje iu vzdržavanje
umetalnostnih in zgodovinskih spomenikov kot odstavek II. pridene nastopni stavek:
„Osebe, katere so si nabrale za starinoslovno znanost in za raziskavanje in vzdržavanje domovinskih spomenikov prav posebnih zaslug, smejo biti imenovane za častne člane. Taka odlikovalna imenovanja potrebujejo potrdila ministra za bogočastje in nauk“.
Gautsch s. r.
04.
Razglas finančnega ministerstva z dné 19. junija 1892. 1.,
da se je razširila oblast kraljevo-ogerski veliki colniji II. razreda v Ršavi.
Po poročilu kraljevo-ogerskega finančnega ministerstva so se podelili kraljevo-ogerski véliki
colniji II. razreda v Ršavi naslov in oblasti vélike colnije I. razreda.
Steinbach s. r.
05.
Razglas finančnega ministerstva z dné 21. junija 1892. 1.
o meri zagotovila za pravo vplačevanje kakega bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra v obratni dobi 1892./93. I.
Na podstavi §. 3. v cukrarinskem zakonu z dné 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 97.) ustanavlja se dogovorno s kraljevo-ogerskim finančnim ministerstvom za cukrodelno dobo 1. 1892./93. znesek zagotovila za pravo vplačevanje kakega bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra za vsako na-rejališče cukra tiste vrste, ki je oznamenjena v §. 1. št. 1. cukrarinskega zakona, sè 17.000 (sedemnajst tisoč) goldinarji.
Steinbach s. r.