ptačane v gotovim Leto LXXL, ŠL 226 1938 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrat & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ste*. 5 Telefon; 31-32, 31-33, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg WL T — MOvD MBBTO, Ljabijanska oesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko arednistvo: raimMiiiiajniJima t-ttca 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova oL 2, telefon St, 290 — JBSENICS: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Čehe in Slovake čaka sedaj še: Borba za Slovaško in Podkarpatsko Burijo Madžarska in Poljska skušata Se bol] okrniti češkoslovaško republiko — branili Slovaki sami, vprašanje Podkarpatske Rusije pa se bo reševalo BUDIMPEŠTA, 8. okt. br. Proglasitev slovaške avtonomije, in nove ureditve češkoslovaške republike in imenovanje avtonomne slovaške vlade je madžarske vladne in politične kroge skrajno presenetilo in razočaralo. Boje se, da je to prekrižalo vse madžarske račune. Na Madžarskem so bili prepričani, da se bo s primerno propagando dalo neuko slovaško ljudstvo, ki je še zelo pod vplivom predvojne mentalitete, pridobiti, da bo pri morebitnem plebiscitu glasovalo za odcepitev Slovaške in za zopetno priključitev k Madžarski. Proglasitev slovaške avtonomije in državne samostojnosti pa je po mnenju madžarskih krogov vse to preprečilo. Boje se celo, da bo pri pogajanjih s slovaško vlado le s težavo morda uspelo doseči korekturo me}e in okupirati vsaj izrazito madžarske predele Slovaške. Če bo češkoslovaška vlada v Pragi priznala sedaj slično ureditev še Podkarpatski Rusiji, potem je po sodbi budimpeštanskih krogov malo upanje- da bi se Madžarom posrečilo odcepiti to pokrajino in doseči skupno mejo s Poljsko. Madžarska vlada je imela včeraj skoro ves dan trajajoča posvetovanja. Današnji madžarski listi protestirajo proti proglasitvi slovaške samostojnosti in proglašajo vse te ukrepe za nasprotne 7 monakovskim dogovorom, ki je po njihovem mnenju predvidel docela drugačno ureditev slovaškega vprašanja. Vladni organ »Fiigetlenseg« poudarja, da ima Madžarska iz zgodovinskih, zemljepisnih in go- spodarskih razlogov vso pravico zahtevati zopetno priključitev Slovaške in Podkarpatske Rusije, ker bo le na ta način mogoče ustvariti trden jez proti navalu komunizma. Listi so tudi zelo ogorčeni nad dejstvom, da bo za CSR vodil pogajanja slovaški ministrski predsednik in da so se vzdolž vse madžarsko-slovaške meje zopet pojavile češkoslovaške obmejne straže, ki so se pred dvema dnevoma že umaknile. Listi poročajo, da se Slovaška sedaj mrzlično utrjuje napram Madžarski, ter da kopljejo ponekod celo strelske jarke. S takim pisanjem hočejo madžarski listi oči-vidno prikriti svoje silno razočaranje, ki jim ga je povzročil sporazum med Cehi in Slovaki, s katerim so prekrižani njihovi visoko leteči načrti. PARIZ, 8. okt. br. Havas poroča iz Budimpešte, da je bil med Poljsko in Madžarsko sklenjen dogovor glede odcepitve Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške. Ce se to ne bo dalo doseči s kakim plebiscitom, potem naj bi se odcepitev Podkarpatske Rusije utemeljila z nujno potrebo skup ne meje med Madžarsko, Poljsko in Ru-m unij o, ki da je nujno potrebna, da bi mogle te tri države ustvariti čvrst blok s protikomunistično tendenco, ki bi zajezil vpliv Sovjetske Rusije na srednjo in južno vzhodno Evropo. V Budimpešti in Varšavi se nadejajo, da bodo mogli s takimi argumenti ob podpori Nemčije in Italije vplivali zlasti na londonske kroge in pridobili za tako rešitev angleško vlado. Kako utemeljujejo Poljaki V Varšavi so se naenkrat spomnili slovanske skupnosti VARŠAVA, 8. okt e. Načrti, po katerih naj bi se po monakovskem sestanku ustvaril nekak direktorij štirih velesil, so v tukajšnjih političnih krogih izzvali precejšnje nerazpoloženje. V zvezi s tem se je pojavila misel, da bi se ustvarila slovanska federacija, ki bi paralizirala eventualni evropski direktorij velesil. Tako zamišljeni blok bi segal od Baltskega in Črnega do Jadranskega morja. O tem piše eden najuglednejših poljskih listov »Kurier Varšavski«, da je to sicer šele zamisel, ali da bi to lahko v kratkem postalo realno dejstvo zaradi nove situacije v Evropi. Listi poudarjajo, da je za Poljsko najvažnejše stališče, ki ga bo zavzela Češkoslovaška napram Nemčiji. Poljsko namreč tudi vznemirja novo ojačanje Nemčije. V zvezi s tem razpravljajo tudi o vprašanju odcepitve Podkarpatske Rusije, odnosno njene priklopitve Madžarski da bi tako obe državi imeli skupne meje. Listi se zavzemajo za to solucijo in pravijo: Skupna meja z Madžarsko bi omogočila Poljski nekontroliran promet z Jugoslavijo in Italijo, poleg tega politično sodelovanje s Češkoslovaško, Rum unij o, Madžarsko in Jugoslavijo. Potrebno pa je poudariti, da se o teh stvareh razpravlja samo v tisku, dočim se merodajni poljski činitelji omejujejo samo na izjavo, da je vprašanje Podkarpatske Rusije stvar Madžarske. Slovaki za neokrnjeno Slovaško Pogajanja z Madžari bo vodil dr. Tiso BRATISLAVA, 8. okt e. Kakor se doznava f slovaške strani, stoje Slovaki in njih predstavniki odločno na stališča, da je treba braniti nedotakljivost slovaškega ozemlja, ki ga sedaj reklamira Madžarska. Poskus, da bi se zanesla nesloga in cepitev med Cehe in Slovake v tem usodnem trenutku, ni uspel. Kakor zatrjujejo z merodajne strani, se prično pogajanja z Madžari jutri v Komarnu. O obsegu madžarskih zahtev na merodajnem mestu zaenkrat ni bilo mogoče dobiti nobenih za-nesl;ivih informacij. Madžarsko delegacijo bo vodil zunanji minister Kanya, na čelu češkoslovaške delegacije bo predsednik slovaške vlade dr Josef Tiso, v delegaciji pa bodo še trije Slovaki in en Rusin v Anglija ne bo dopustila nadaljnje nasilne okrnitve češkoslovaške Angleško svarilo Poljski in Madžarski LONDON, 8 .okt (Reuter) Angleški poslanik v Varšavi je dobil nalog, naj obvesti poljsko vlado, da Anglija ne bo podpirala nobenih manjšinskih zahtev v CSR, razen v primeru, če bodo te zahteve slonele na čisto etnološki osnovi. Kar se tiče angleških obvez v pogledu garancije novih češkoslovaških meja, ostane tako, kakor je v spodnjem domu izjavil minister In-skip, namreč, da smatra angleška vlada da so njene obveze o garantiranju čeških meja že stopile v veljavo. Zato bo Anglija nastopila proti vsaki nasilni akciji s strani Madžarske ali Poljske. V sličnem smislu je angleška vlada obvestila tudi madžarsko vlado. Nemčija in Italija se umikata in ne mislita podpirati madžarskih načrtov BUDIMPEŠTA, 8. okt. e V tukajšnjih krogih poudarjajo, da so izgledi za rešitev madžarskih zahtev vedno manjši. V prvi vrsti je to pripisati stališču Nemčije, ki je napravila mučen vtis. Zatrjuje namreč, da je Nemčija obvestila madžarsko vlado, da bo madžarske Želje podpirala samo v toliko, v kolikor se nanašajo na madžarske skupine, glede drugih zahtev pa Nemčija ne more nuditi nobene podpore, ker bi bilo podpiranje akcije za priključitev tujih narodnosti v nasprotju z idejami narodnega socializma. Poleg tega se je spremenilo tudi italijansko stališče Po sestanku zunanjega ministra Chvalkovskega pred njegovim odhodom iz Rima z odgovornimi italijanskimi državniki, je opažati, da Italija pri podpiranju madžarskih zahtev niso več tako odločni, kakor popreje. Poleg tega stališče samih. Slovakov znatno otežuje položaj Madžarske. Na drugi strani ni prezreti znatnih težav, s katerimi se ima Madžarska boriti v lastni državi, zlasti še ker- tudi v vladi sami ni popolnega soglasja. Vlada stalno zaseda in politični krogi smatrajo, da bo v najkrajšem času prišlo do važnih sprememb v notranji politiki. Pol]aki še niso zadovoljni VARŠAVA, 8. okt e. Evakuacija ozemlja, ki je pripadlo Poljski, je bila izvršena brez motenj in težav. Dozdaj so bila evakuirana tri zadnja področja, to je skupaj 6 področij, v katerih je tudi važen železniški vozel Bochumin, ki bo evakuiran do 11. t. m. Takrat bo tudi mešana komisija podpisala pogodbo, s katero bo potrjeno, da je bil izveden češkoslovaško-poljski spo» razum. Z odstopi t vi jo tešinskega področja pa še ni popolnoma rešeno vprašanje poljskih manjšin. Med poljskim narodom in poljskim tiskom je namreč zdaj na dnevnem redu tudi vprašanje se treh dragih srezov v Slovaški in sicer Spis, Morava in Cadeckije, v katerih je po trditvah poljskega tiska okrog 50 občin, ki naj bi se priključile Poljski. Ti srez pa so na Slo- vaškem, s katero želi Poljska biti v najboljših odnosa jih. S službene strani dozdaj o tem vprašanju še ni bilo izraženo nikako definitivno stališče. Rumunija najodločneje odklanja S prekinitvijo direktne zveze s ČSR M bila oškodovana todi Rttnranija BUKAREŠTA, 8. okt e. Poljsko-madzar-ski načrt o razdelitvi Podkarpatske Rusije odnosno o njeni priključitvi Madžarski je izzval v tukajšnjih političnih krogih veliko razburjenje in nejevoljo. Poudarjajo*,da uresničenje tega načrta pomenilo za Rum unijo odvzem edine železniške zveze, po kateri je mogoče rum unsko oboroževanje in ki je zato Rumuniji neizogibno potrebna. 2elezniška proga preko Košic je potrebna za transport vojnega materiala iz Škodovih tovarn za rum unsko vojsko. Zatrjujejo, da bo Rumunija napravila energične korake, da v nobenem primeru ne pride do uresničenja -nadžarsko-polj-skega načrta. Istočasno v službenih krogih v Bukarešti na j odločnejše demantira jo vesti zunanjega tiska o korakih, ki naj bi jih bila rumunska vlada storila, češ da je od češke vlade zahtevala revizijo meja. 2e samo misel na tako intervencijo v rumunskih avtoritativnih krogih najodloČ-nejše zavračajo. Tudi Ukrajinci se oglašajo Neprijetno presenečenje v Varšavi — Nemčija za ustanovitev neodvisne ukrajinske države pod nemško kontrolo VARŠAVA, 8. okt br. S precejšnjim vz-nemirenjem spremljajo v varšavskih krogih najnovejši pokret Ukrajincev, ki sedaj tudi zahtevajo uvel javi jen je svojih pravic do samoodločbe. Ob podpori Nemčije so se sedaj začeli gibati tudi na Poljskem ter so skupno z Ukrajinci v Podkarpatski Rusiji pričeli z močno- akcijo, ki je izražena v resoluciji, s katero zahtevajo pravico sanic cdločbe. Pred dvema dnevoma je bila na sestanku nacionalnega odbora Ukrajincev sprejeta resolucija naslednje vsebine: V imenu vsega ukrajinskega naroda se solidariziramo z brati v Podkarpatski Rusiji in smo pripravljeni z njimi skupno začeti borbo za uresničenje svojih idealov do končne zmage. K vsemu temu pa je treba še dodati, da Nemčija ne bi rada videla skupnih madžarsko-poljskih mej, ker je njena želja neodvisna Ukrajina pod nemško kontrolo. Amnestija za politične obsojence PRAGA, 8. okt. br. Vlada je imela snoči sejo, na kateri je sklenila izdati v smislu monakovskega dogovora amnestijo za politične kaznjence nemške, poljske in madžarske narodnosti. Amnestirani bodo vsi politični obsojenci, ki so bili kaznovani od rednih sodišč ali od upravnih oblasti. Istočasno je bila sklenjena splošna amnestija za vse državljane republike, v kolikor gre za manjše delikte. Nemčija Se ne bo demobilizirala BERLIN, 8. okt. e. Kakor doznavaj o iz političnih krogov še ni bilo ničesar ukre-njenega za demobilizacijo, temveč bodo počakali toliko časa, da bo nemška vojska popolnoma okupirala sudetske kraje. Aretacije V ',\ y ■ BERL.N, 8. okt. br. Uradno poročajo, da je bilo dosedaj aretiranih v sudetskem ozemlju, ki so ga že zasedle nemške čete, 350 nasprotnikov narodno socialističnega režima. Transporti vseh beguncev, ki se vračajo iz Češkoslovaške, se strogo kontrolirajo in vsi sumljivci aretirajo. Med aretiranci je največ pristašev socialnih demokratov. Nov statut za Žide v Italiji Po vzorcu Nemčije so začeli Žide preganjati tudi v Ratta PARIZ, 8 .okt. w. Agencija Havas poroča o sklepih velikega fašističnega sveta glede zidov naslednje zanimive podrobnosti: Sklepi velikega fašističnega sveta pomenijo hudo poostritev protižidovske zakonodaje v Italiji. Poostritev obstoja v tem, da je tujim Zidom odslej zabranjen dostop v Italijo in da so italijanski Zidje degradirani na državljane drugega razreda. Zid-je v Italiji odslej ne bodo smeli zavzemati nikake javne službe, ne morejo biti več člani fašistične stranke in tudi ne morejo več služiti v italijanski vojski. Tudi na gospodarskem polju je udejstvovanje Zidov do skrajnosti omejeno. Noben Zid ne sme imeti podjetja, ki bi zaposlovalo nad 100 delavcev in nameščencev. Zemljiška posest Zidov ne sme presegati 50 hektarov. Italijanske univerze so odslej za Zide zaprte. Sledili bodo še nadaljnji ukrepi glede poklicnega udejstvovanja italijanskih Zidov; izločili jih bodo zlsati iz novinar stva, dasiravno je med 2500 organiziranimi italijanskimi novinarji samo 50 Zidov. Od vseh teh omejtev so izvzeti samo oni italijanski Zidje, ki so s»" pridobili zasluge za fašizem. Teh olajšav bodo deležne predvsem židovske rodbine, katerih člani so padli ali pa se aktivno udeležili vojn v Libiji, svetovne vojne, vojne v Abesiniji in španske vojne na Francovi strani. Prav tako so izvzeti oni Zidje, ki so se zaslužno udejstvovali v fašistični stranki že v letih 1919 in 1920. Njihove zasluge pa mora ugotoviti posebna komisija. Stroge so zlasti tudi določbe glede sklepanja zakonov. Zidje smejo poročiti samo Židinje. Mešani zakoni so najstrožje zabranjeni. RIM, 8. okt w. Sklepi fašističnega sveta so izzvali v vatikanskih krogih veliko vznemirjenje, o katerem pile tudi današnji »Osservatore Romano«. list naglasa, da so zlasti ukrepi glede sklepanja zakonov zelo dalekosežni in da niso v skladu z načeli katoliške cerkve. Zato vatikanski krogi pričakujejo, da bodo tozadevni zakoni prinesli popolno jasnost in zarzhltnin nastalo Opozorilo Amerike WASHINGTON, 8. okt. br. Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Wells je danes novinarjem prečital noto, ki jo je ameriški poslanik Philipps v imenu svoje vlade izročil zunanjemu ministru Cianu glede na sklepe velikega fašističnega sveta o Židih. V tej noti protestira ameriška vlada proti uvel javi j en ju teh ukrepov za Žide, ki so ameriški državljani. Ameriška vlada opozarja na to, da bo enako, kakor Italija z ameriškimi, postopala z italijanskimi državljani. Nemška ponudila Franciji Nenapadalni pakt za lO let PARIZ, 8. okt br. V tukajšnji javnosti je včeraj krožila vest, da bo maršal G6-ring v kratkem službeno obiskal francosko prestolnico. Po obvestilu iz Londona, ki so blizu nemškemu poslaništvu, bo G6-ring francoski vladi predložil nenapadalni pakt za dobo 10 let Poudarjajo, da je Go-ring odkrit pristaš ožjega francosko-nem-škega sodelovanja in evolucije zunanje politike obeh držav, ki naj zagotovi trajen mir v Evropi. V zvezi s tem poudarjajo, da je Hitler že svoječasno ponudil Franciji zaključitev take pogodbe, ki pa jo je Francija odklonila zaradi zahteve Nemčije, da se ji puste svobodne roke na vzhodu. Po zadovoljitvi Nemčije, ki je dobila sedaj nemške kraje na vzhodu v Češkoslovaški in po ugodnih trgovinskih pogodbah, ki jih je sklenila z jugovzhodno Evropo, smatrajo tukaj, da je sedaj sporazum med Francijo in Nemčijo možen. irtve rndnlike katastrofe Tokio, 7. okt A A. Iz premogovnika v Javari so potegnili 24 trupel rudarjev, ki so se zadušili s strupenimi plini, dočim so 26 rudarjev pripeljali v bolnišnico. V rovih je sasutih še 126 rudarjev. madžarski zunanji minister, ki je glavni inlciator poljska-madžarske akcije za odcepitev Podkarpatske Rusije. Njegovi načrti pa so naleteli pri velesilah na odpor ln ni verjetno, da bi se mu posrečilo zabiti klin med Češkoslovaško in Rumunljo Belgijski kralj obišče Pariz PARIZ, 8. okt. br. Belgijski kralj Leopold III. prispe prihodnjo sredo v Pariz. Prisostvoval bo odkritju spomenika belgijskega kralja Alberta I., ki so ga postavili v Parizu na trgu Concordia. Pri tej priliki bo tudi vodil razgovore s francoskimi državniki. Katastrofalen tajfun na Filipinih Manila, 8. okt. o. V južnih predelih Filipinov je besnel silen tajfun, ki je krenil nato preko Kitajskega morja v notranjost Kitajske. Bil je izredno močan in je samo na širokem morju izgubilo 14 ljudi življenje. Mnoge pokrajine v južnih in jugozapadnih delih Filipinov so odrezane od Manile. Škoda je ogromna. Ameriška obalna vojna ladja »Canloan« je pripeljala v luko Cebu ponesrečence z motorne ladje »Du-maguete«, ki se je v viharju potopila. 13 članov posadke je utonilo, 27 pa jih je rešila vojna ladja »Canloan«. Tajfun je opustošil 11 filipinskih pokrajin. Pariški listi o berlinskih sklepih Pariz, 8. oktobra. A A. (Havas). Listi ko mentirajo delovanje mednarodne komisije v Berlinu. »Figaro« piše: Kaj lahko sklepamo iz delovanja te komisije? Zdi se, da je neizpodbitno, da bo CSR izgubila mnogo več, kakor je določal francoski-britan-ski predlog z dne 18. septembra. Bourguesse piše v »Petitu Parisienu«: Ribbentrop in nemški strokovnjaki so dosegli sprejetje programa, ki jasno stremi za popolno desorganizacijo Češkoslovaškega gospodarstva in njene industrije »Populaire«: Berlinska komisija je sklenila izročiti Nemcem brez plebiscita tudi popolnoma češko ozemlje. Več ko osem sto tisoč Čehov pride v roke Nemčije. »Journal«: CSR in Nemčija bosta v bodoče sodelovali in bo to v največjo korist obeh držav. Gospodarstvo bo zacelilo rane, ki jih je politika prizadejala. Telefonski in telegrafski Praga, 8. okt. br. Postno ministrstvo je danes objavilo, da je zasebni telefonski promet z inozemstvom brez izjeme se zabranjen. Pač pa je z inozemstvom že dovoljen brzojavni promet v nešifriranem besedilu. Prav tako so v nujnih primerih dopustni brzojavi svojcem, ki služijo v vojski. Berite, 8. okt br. Policijsko oblast * vsem zasedenem sudetskem in ostalem nemškem ozemlju v ČSR je prevzela z današnjim dnem nemška državna policija. Policijsko službo organizira stično, kakor pred meseci ob okupaciji Avstrije, poveljnik državne policije Himmler. Državni policiji so kot pomožne čete dodeljeni Henleinovi reditelja., ki imajo nalogo emirati socializma. v av Berila, 8. okt AA. (DNB). B—gsssg Js bilo objavljeno, da Je cvetje in drage larja Hitlerja in ker Je dobil dane« lažje rane od cvetlic, M so i Sorzna poročita. _____ S. okt Beogsad M, Pariz 11.725, London 20.98, Hew York 428.825, Bruselj 74.15, Milan 23.10, Amsterdam 238.62, Berlin 175.62, Praga 14,10, Varšava 83, Buka- »SLOVENSKI NAROIK sobota, 8. oktobra 1998. atev. 226 Realni razlogi slovansh* vzajemnosti Navedli smo že, kako /# klerikalna »Hrvatska straža* opij uvala veliko slovansko idejo in jo naslikala kot najogabnejso stvar na svetu. Zato morda ne bo odveč, ako ta padamo — ne prihaja nam namreč na mi-sri zavračali izvajanja borniranega ali bolje umobolnega fanatika v »Hrvatski straži« — nekaj odstavkov iz razprave »Vloga slovanstva v preteklosti in sedanjosti«, ki jo objavlja A. Potjanec v zadnji številki »Sodobnosti«. — »Slovanstvo zavzema« — tako izvaja A. Potjanec — »v teoretičnem utemeljevanju in praktičnemu uresničevanju sodobne demokracije častno mesto v krogu narodov. Realna potreba, v kateri so se spričo fašistične nevarnosti, ki neposredno ogroža njihov narodni obstoj, znašli vsi slovanski narodi brez izjeme, jih kliče na branik demokracije in znova, bolj tesno ko kdaj prej, veže njihovo usodo z njeno usodo. Demokracija ne ogroža niti ei*ega slo\>anskega naroda v njegovem razvoju, zato nihče svojega boja proti demokraciji ne more opravičiti z bojem za narod in njegov obstoj, edini sovražnik slovanskih narodov in njihovega obstoja so tiste sile. ki so danes v nasprotju z vsem dosedanjim pojmovanjem človeškega dostojanstva, od krščanskega do socialističnega, proglasile neenakost narodov za svojo politično vero... Ocenjevanje današnje vloge sto\>anstva ne sloni na nobenih mističnih postavkah, marveč na Čisto razumskih zaključkih, ki jih vsiljuje ves mednarodni po loža j. Vsebina današnjega boja slovanskih narodov za obrambo, odnosno za dosego narodne samostojnosti in neodvisnosti, more biti le demokratična,*. Razlogi, ki danes narekujejo slovanskim narodom vzajemnost, so popolnoma realni. Tu ni nobene mistike in romantičnih sanj, čeprav nikakor ne gre podcenjevati takih pojavov kakor je slovanska zavest, ki se je oblikovala v toku skupnih bojev avstrijskih Slovanov in ki v današnjem trenutku predstavlja nedvomno pozitivno postavko. Pri ocenjevanju današnje vloge slovanstva je vsekakor najvažnejše golo dejstvo, da so slovanski narodi že spričo svojega čisto zemljepisnega položaja tisti, ob katere proti vzhodu najbolj neposredno butajo valovi sodobne reakcije, da se slovanskim narodom v tem njihovem položaju sama vsiljuje častna vloga predstraže človeške kulture in civilizacije, prvoboritelja za pravo demokracijo. Od tega, kako bo slovan-stvo to vlogo izpolnilo, je odvisna med dragim tudi usoda slovanskih narodov. Spoznanje tega in praktično delo v tem pravca moreta biti v današnjih dneh merilo ne le obče demokratične, vse slovanske, marveč hkrati tudi čisto slovenske narodne zavesti m narodnega ponosa. Avstrijski Slovani so v letu 1848. kot plačilo za svojo vlogo dobiH Bachov absolutizem in Beu- O stroUovnlh organizacijah Objavili smo poročilo o potu patra Krizmana in njegovih oprod v Beograd in njih intervenciji na raznih odločilnih mestih, da si izposlujejo podporo merodajnih činiteijev. V zvezi s tem bodo našo javnost zanimala izvajanja jeseniškega »Na-šega kovinarja*., ki piše v svoji zadnji šte-vi!k;- »Svobodne delavske strokovne organizacije imajo kulturne odseke ali samostojna društva, ki skrbe za tečaje, predavanja, vodijo knjižnice itd., same pa prirejajo sestatke, zborovanja itd. Vse to so sredstva, s katerimi dvigajo delavstvo na dostojno višino, na ravan kulturnega človeka s polno moralno odgovornostjo in zavestjo. In ker svobodne delavske strokovne organizacije vršijo to veliko nalogo, je naravnost ztočrn onemogočati njihovo delovanje in delovanje njihovih kulturnih odsekov m društev. Še večja napaka pa je, njihovo delovanje monopolizirati in ga usmerjati po protidelavskih težnjah. Samo svobodne delavske strokovne organizacije so zmožne izvrševati omenjene naloge... Pritisk izvaja sila, ki ima interes na tem, da ostane delavstvo nezavedno in lažje dovzetno za vsakovrstno demagogijo. Tudi pri nas se že kažejo žalostni pojavi. Mi tečajev in ne predavanj, ni sestankov in ne zborovanj, v knjižnicah je beda in prah, polne pa so gostilne, po cestah srečuješ pijance. Prej tega ni bilo, vsaj ne v toliki meri... Naša obsodba bi ne bila popolna in pravična, ako bi ne obsodili onega, ki je pravi povzročitelj takšnih razmer. Povzročitelj pa je samo interesent na delavski zaostalosti. To je tista za nas nevidna sila, k: upravlja vse niti družabnega življenja in pazi, da mu ostanejo vsi družabni člani v pokorščini m da ne uidejo čez plot...« Kaj ie „boVfševiško" »Slovenski delavec* prinaša tale dopis: »Dne 10. t. m. je imela JSZ v Domžalah sestanek, na katerem je govorit tudi zastopnik centrale JSZ (to je Gostinčarjeva Jugoslov. strokovna zveza). Govor, kakor izgleda, sploh ni bil govor, ampak zmerjanje. V svojem »govoru* je zastopnik dejal med drugim, da v ZZD (Križmanova Zveza združenega delavstva) ni nič katoliškega, ampak da je samo njihova organizacija JSZ osnovana na krščanskih načelih. Medalje je dejal, da je vodstvo ZZD kakor troti pri čebelah. Člani skupaj nosijo, oni pa se maste. Take ljudi, ki mislijo na ZZD, je treba pošteno obutati m naj delavstvo gleda na to, da ne bo med njimi ZZD, Torej prav po boljševiškohc Tunjiškemu reformatorju je boljševičko že to, ako se drzne kaka druga delavska organizacija na njegove napade odgovarjati z istim orožjem! Vrnitev poljskega Ugodna sezona gorenjskih letovišč Sarajevska »Jugoslovenska pošta* objavlja tole značilno vest: »Ugledni beograjski odvetnik dr. Marko Legan je posetil poslanika poljske republike v Beogradu in mu vrnil visoki red »Polonia restituta*, s katerim ga je svoje časno odlikoval prezident Moičicki za zasluge, ki si jih je pridobil s svojim delovanjem na polju zbližanja med Poljsko in Jugoslavijo, Dr. Legan je znan jugoslovenski nacionalist in. borec v. Letošnja kradu. Deževno in hladno daj je pregnalo ie one gosto, M so imen namen še nekad časa ostati T neassh krajih. Kakor v zadnjih letin, so so tudi letos pojavile iieprnike. ki so matnn asecodo-vaJe nače IstovJecairsfce postojank*. Deževno vreme, ki je trajalo skoraj oso glavno sezono, je povzročilo veliko skrb posebno Bteda in Bohinju, kjer Je prehladno za kopanje. VeSEoo škodo Je povzročil silno napet politični položaj, ki Je zajel vso srednjo Evropo. Izostali so predvsem Cehi, ki so oataM večioutnet doma. Kljub vsem tem neprilikam, pa je bila sezona v radovljiškem »rezu pratv zadovoljiva. Po diževnih dneh v juliju in avgustu smo dobili v septembru lepo toplo vreme, da se je sezona potegnila za lepo število dni. V času, ko so druga leta že odšli z Bleda, in okoliških krajev skoraj zadnji gosti, so letos prihajali ogromni avtobusi, polno zasedeni od gostov is Italije, Anglije to Nemčije, ki so ostali skoraj do zadnjih septembrskih dol v naftlh krajih. Velik porast gostov so imeli tudi letos kraji v Zgornji savski dolini -Poleg Ratec-PLanioe in Kranjske gore, se od leta do leta močneje uveljavlja romantični Goed-Martuljek in sončna Planina Sv. Križ nad Jesenicami. V teh krajih letovišearji sicer še niso deležni posebnih udobnosti, pač pa uživajo izredno pokrajinsko lepoto in mir. Med gorenjskimi letovisčairskimi kraji se od leta do leta močneje uveljavlja Žirovnica, ki nudi gostom lepe izlete čez prostrane dobrave, mimo lepo obdelanih polj in zelenih travnikov v globoke gorske tesni in na strme vrhove Karavank in Julijskih Alp. K Ozvaktu v Žirovnici pridejo rad^ na počitnice poleg Slovencev in južnjakov, tudi Namci, Švicarji Axv-gleži in Francozi. Poleg Idiličnih Polje in starodavnih Begunj, se vsako leto bolj uveljavlja prikupna Radovljica, ki ima prav vse pogoje, ca se razvij? v eno najbolj privlačnih gorenjskih letovišč. Izredno milo podnebje, kopališče s toplo in čisto vodo, udobna prenočišča, krasna okolica in lepi razgledi na velegorja, to so prednosti, ki jih poleg Bleda m Boli inja nima noben drug kraj na Gorenjskem. Svet za sebe je Lipniška dolina z Lip- dobrovoljski legiji pokojnega dr. Ljudevita Pivka, k jer se je s svojo hrabrostjo posebno odlikoval. Vrnitev odlikovanje je utemeljil s tem, da noče in ne more nositi odlikovanja države, ki je tako nebrat-sko nastopila proti bratski slovanski češkoslovaški republiki v njenih najtežjih trenutkih. V znak protesta za tako postopanje Poljske — tako je poudarjal dr. Legan — vračam vam, g. poslanik, red. kt sem ga več let s ponosom nosil na svojih prsih.« — Kaj je na to poljski poslanik odgovoril, tega sarajevski list ne poroča. „Složni smo močni, razdvojeni — žrtev sovražnikov (Pomembna izjava sofijskega mitropolita Štefana) V Beogradu je bil na posetu pri patrijarhu dr. Gavrilu poglavar bol g. pravoslavne cerkve sofijski mitropolit Štefan. V patri-jaršiji je sprejel urednika »Vremena* in mu dal vetepomembno izjavo. Mitropolit Štefan je v svoji izjavi poudarjal med drugim: »Naša naroda bosta srečna in blagostanje se bo naselilo med njima, ako bosta živela zares v bratski slogu povezana z ljubeznijo, ki nikdar ne ugasne in nikdar ne umre. V današnjih burnih in mračnih časih, polnih splošnega strahu, se vsem nam Še bolj vsiljuje ta misel. Naša zveza mora postati večna, realna, da preko nje postanemo ena usta in eno srce, ki slavi gospoda Boga. Spominjajoč se težkih tragedij, ki smo jih preživeli, me navdaja samo ena željat da bi mi vsi imeli skupno in bratsko bodočnost ker kadarkoli smo H* roko v roki, smo bili močni in silni, živeti smo v blagostanju in uživali smo duhovno in materialno srečo. Kadarkoli pa smo se vdajali vplivom od zunaj, smo se prepirali in preiivali kri, postajajoč žrtev svojih sovražnikov. Združeni v bratski ljubezni in slogi smo nepremagljrvi, brez vsake moči pa, kadar smo razdvojeni in sprti. NaSa dolžnost je, da vsestransko in požrtvovalno delujemo za duhovno blagostanje in dobrobit naših narodov in s tem dosežemo, da postaneta naša naroda ena volja, eno srce, ena misel — en narod. Zavzemajoč se za te ideje, vstaja pred menoj svetli tik srbskega prosvjetitelja sv. Save. Preživi jam svete trenutke, ko se spominjam njegovega imena, njegovega bivanja v Velikem Trnovu na predvečer njegovega življenja in na njegove besede, namenjene našemu takratnemu carju Ivanu Asena 11.: »Jaz se ta počutim kakor v svojem domu, kakor se ti, sin moj* počutiš v svojem domu pri prihoda v mojo Zičo in kakor ti, sin moj, z isto ljubeznijo greš na naš Jšdran in kakor si mi ti prav dobro rekel, da so Bolgari in Srbi eno, ker ni ničesar, kar bi jih razdvajalo: ne jezik, ne vera. Zato mi je tudi drago, da tu živim m zategadelj je tudi moja volja, da bom tu pokoparu* Car Ivan Asen je zaplakat, kakor sin za očetom, ko je izvedet, da je umrl sv, Sava v Trnovu. Zapustil je bojišče, kjer se je borit proti Grkom, prišel v Trnovo in priredil sv. Savi veličasten pogreb. Ob grobnici je car Ivan Asen spregovoril te-le besede: »Tu leži ključ, ki za večne čase veže dve bratski zemlji, dva bratska naroda in to mesto je blagoslovljeno in sveto tako za Srbe, kakor za Bolgare* Evo, takšna vez spaja nas in postaja vedno močnejša, neposredne jša in čvršča in ako Bog da — za večne čeme neskaljene. Slovanska vzajemnost, bratska ljubezen in naša pravoslavna cerkev bodo navdahnile naše narodne predstavnike in vse nas, da bomo tvorci svetle usode in svetle naše bodočnosti*.. ;_-z • nieo m Kamno gorico. Ko bo ta doa)sica a dobro cesto a Bledom in Bohinjem, bodo tam za te vasice nastopili boljši časi. Vse posno gostov Ji bilo tudi letos na Pokljuki m Komat Pokljuka. Je nefcsjkjno blejsko, Komna pa bohinjsko zaledje. Ko bo Bfcd s dobro cesto preko Pokljuke ynwisa s Bohinjem, do ta planinski svet tvoril eno samo veliko letovišče in smu-ško središče m sicer eno najlepših m najbolj privlačnih v Evropi. Jubilejne prireditve grafičarjev Ljubljana, 8. oktobra Dom grafikov na vogalu Masarvkove in Miklošičeve ceste ob glavnem vhodu v os-redje Ljubljane bo vsak večer slavnostno razsvetljen. In od ponedeljka dalje bo vihrala raz doma tiskarska zastava v petih barvam. Ta zastava simbolizira tiskarsko umetnost, ker se v tisku uporabljajo kot temeljne barve rdeča, zlata, modra, srebrne m črna barve. V teh barvah, odnosno v rdeči, rumeni, modri, beli in črni barvi bo zastava raz obešena ne Domu grafikov, ki bo razsvetljen, v proslavo jubileja, ki ga grafičarji praznujejo ob sedemdesetletnem obstoju ljubljanske organizacije. Ves oktober in deloma tudi v novembru bodo razne prireditve, na katerih bo grafično delavstvo prikazalo vsej javnosti uspehe svojega kulturnega in prosvetnega dela. V Ljubljani bo prva njihova večja prireditev koncert, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob pol 11. v Frančiškanski dvorani. Javnost opozarjamo na ta zanimiv koncert, na katerem nastopijo grafični pevski fbori iz Ljubljane in Maribora, grafčni salonski orkester iz Ljubljane in zagrebški orkester mandolinistov in gitaristov. * Nase «1 tališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 8. oktobra:' Potopljeni svet. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 9. oktobra: Veriga, izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 10. oktobra: zaprto Krstna predstava izvirne slovenske igre »Potopljeni svet«, se bo vršila d rev i za premierski abonma. Tehtnost snovi in način kako obravnava pisatelj dejanje, jamčita, da bomo dobili s to -gro naše dramske literature vredno in dragoceno delo. Duševni razkol iskalca resnice, čigar tenki čut za dolžnost in odgovornost ga pri-vedeta v oster konflikt med dogmatiko in čustvom, ki se upira než vljenjskemu formalizmu. Igrajo: Debevec, Danilova, Vida Juvanova, šaričeva, Gregorin in Sever. Re žiser: Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota: 8. oktobra: Na sinjem Jadranu. Opereta. Izven Nedelja, 9. oktobra: Tosca. Gostuje ga. Zinka Kunc-Milanov, članica Metropolitanske opere v Ne\v Yorku. Izven. Zvišane operne cene. Ponedeljek, 10. oktobra: zaprto * Gostovanje članice Metropolitanske opere ge. Zinke Kunc-Milanove bo v nedeljo zvečer v Puccinijevi operi »Tosca«, kjer bo pela naslovno partijo. Odlična umetnica, katere pevske in igralske kakovosti naše občinstvo pozna in ceni, šteje partijo To-sce med svoje najdovrsenejse umetniške tvorbe, tako da pomeni njen nastop v tej partiji za vsakega ljubitelja operne umetnosti prvovrsten gledališki dogodek, ki naj ga nihče ne zamudi. V glavnih vlogah: Franci in Primožič. Dirigent: dr. Svara. uporabe; z Postopa po § 21. din v korist Zatiranje San-Josejevega kaparja Ljubljana, 8. oktobra Vsem kmetijskim zavodom ter banovinskim trsnicam in drevesnicam in dreves-ničarskemu odseku SVD v Kamenici pri Mariboru. Na podstavi čl. 1 banove naredbe o zatiranju San-Josejevega kaparja z dne 25. aprila 193» (SL list št. 290-43 iz leta 1936), so vse državne, banovinske, okrajne, mestne, občinske ih zasebne drevesnice in trs-nice v območju dravske banovine pod stalno fitopatološko kontrolo kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, glede razkuževanja sadik pa pod kontrolo strokovnih organov banske uprave. Ker preti nevarnost okužbe po tem najopaznejšem škodljivcu sadnega drevja, zlasti v obmejnih krajih banovine, odreja« sledeči postopek pri razkuževanju sadik (drevja, trt in grmičevja) pred prodajo ali odnosom iz drevesnice oziroma trsnice za jesensko ali pomladansko saditev: 1. Prodajati sme sadike le oni dreves-niear, ki Je dobil dovoljenje za prodajo od kraljevske banske oprave. Brez takega dovoljenja ne sme sadik nihče vnovčevati. 2. Vse sadike in njih deli (razen korenin) se morajo pred oddajo razkužiti na ta način, da se potope v raztopini 6+/t neode-drina ali 12*/# tvepkrvo-apnene brozge. 3. Vsak drevesni čar mora voditi knjigo, iz katere je razvidno, komu in kdaj so bile sadike prodane. Prodajalec je dolžan izdati za vsako odprodano količino sadik račun, v katerem mora označiti, komu in koliko ter katere sadike je oddal. Na zadnji strani računa nora drevesnica r-proda-Jalee potrditi s lastnoročnim podpisom, da Je sadike razkužil s potapljanjem v predpisanem razkužil n. Pri odpravi sadik po železnici (posti) se mora isto potrditi tudi na tovornem listo. 4. Drevesničarji morajo imeti verodostojno dokazilo v izvirniku o količini razkužil (insekticidov), ki so se uporabili v njih drevesnicah za razkuževanje sadik. Orrska načebrtva, mestna poglavarstva In občinska oblastva nadzirajo po svojih strokovnih in izvrsevalnih organih promet s sadikami, aH so predpisno razkužene. Ako kontrolni organ najde sadike, ki mso bile razkužene, tedaj sadike zadrti od | SOKOL B"t|e, Štiri lata so minula od tistega tragičnega 9. oktobra 1984. ko Ja atočteeka roka umorila našega nadvse ljubljenega prvega Sokola, blagopoko jnega VKeeknga kralja Aleksandra L Zedmitsija. Spomin na kralja MV^« bo ljubljansko aokol-stvo dostojno počastilo v nedeljo, 9. oktobra t. 1. ob 11. dop. v telovadnici Narodnega doma Spominski govor po nepozabnem kralju Vitezu in Sokolu bo imel jugoslovenski dobrovoljce pi L nam. načelnika Saveza br. Josip Jerao. Sodelovala bo godba Sokola I Tabor. Vabimo vse sokolske pripadnike, da se ta same svečanosti udeležijo v polnem eteveei v mastnnski obiski z znakom, ovitku v črn flor. Mana Vtteokemu kralju Aleksandru I. Zedmitelju! Curvajmo Jugoslavijo! Sanel kralj Peter II.! L^onljanski -Sokol. Sokol I Tabor, Sokol LJubljana H, Sokol LJubljana m. Sokol LJubljana IV., Sokol Ljuhjjana-Siska. Sokol £4uferJana»Moet*, Sokol Ljubljana-Stepanja vas, Sokol Ljubljana-Vič, Sokol Ljuwjana-Zg. feiška — Načelstvo Sokolskesm društva LJub-IJana-Slška sporoča staršem, da bo odslej telovadba dece ločena: za starejšo deco od 6. do 7., za mlajšo pod 10 let pa od 9. do 6. popoldne in sicer za dečke v sredo in petek, za deklice oa v torek in četrtek Zdravo! Roparskega napada osumljeni in obtožen Danes so se zagovarjali pred mariborskim sodiičem Friderik Gumzer f Josip Mavric in Pavel Kranjc Maribor, 8. oktobra Bilo je 14. junija, okoli 1.30 zjutraj, ko so pri Mulavčevih v žikarcih v Slovenskih goricah vsi trdno spali. Bila je temna ln deževna noč Nenadoma se je posestni ca Marija Mulavceva prebudila. Ko se j£ zbudila, je zagledala pred seboj dva moška, oborožena s sekirami, dočim je tretji stal pri vratih. Mulavceva, vsa v strahu, ni prvotno niti vedela, kaj moški prav za prav hočejo. V naslednjem trenutku pa ji je eden z oeornim glasom ukazal, naj vstane Mulavceva je skušala vstati, toda moški jo je zopet potisnil v post 1 jo. Moška sta vprašala, kje ima denar. Ko pa je Mulavceva dejala, da ga nima doma, sta ji zagrozila, da bosta vse pobila, če jim akoj ne izroči denarja. Mulavceva je v smrtnem strahu ponovno zatrjevala, da denarja nima doma, nakar sta roparja pričela stik ti po postelji in omarah. Toda denarja kljub temu nista našla. Naposled so razbili še manjšo omaro, kjer je bilo v neki posodici 60 dinarjev drobiža, kj sta ga roparja vtaknila v žep. Toda s tem nista bila zadovoljna. Vprašala sta. kje da so tisočaki. Mulavceva je naposled povedala, da ima tisočake v hranilnici ter je roparjem izročila pet hranilnih knjižic z večjimi in manjšimi vlogami. Roparja, od katerih eden je bil manjši, drugi večji, sta naposled vprašala,, koliko je dobila tedensko iz hranilnice. Mulavceva jima je odgovorila, da je dvignila tedensko po 500 din. S tem odgovorom sta se roparja menda zadovoljila ter odšla v drugo sobo, kjer sta trdno spala Genov efa Mulavec in služkinja Terezija Po lan te. Tudi tam sta roparja najprej zbudila ženski, nato pa prebrskala vse kote m omare. Iz jeze. ker nista ničesar našla, je eden dvignil sekiro ter glasno dejal, da bo vse pobil, če ne povesta, kje je denar. Videč, da hočeta svojo grožnjo izvršiti, je služkinja izročila roparjema 100 din. ki jih je dobila prejšnji r*an od svojega brata Nato sta roparja vzela še zlato žensko zap stno uro in dve električni svetilki iz omare ter odala. Pred odhodom sta še dejala, da bosta hišo za- »Domovina« Ljubljana, 8. oktobra Na letošnji biennali v Benetkah se je nemška filmska industrija prav posebno odlikovala in prejela prvo nagrado za film »Domovina«, izdelan po Sudermanovem romanu. Film nam predočuje borbo proti lažni morali malomeščanstva. Razlikuje se od Sudermanove drame proti koncu, kajti ves konflikt, ki se v knjigi konča z očetovo smrtjo, se v filmu na lop način izravne tako, da kor.ča ves problem v prid vsem borcem p* o ti tedanjemu pojmovanju lažne in napačne etike in morale. Režiser Kari Frolich je postavil v ospredje filma dva igralca, ki s svojo nadpovprečno igro in umetnostjo vodita ves film od začetka do konca. Žarah Leander, Švedska umetnica, ki je danes nedvomno prva med filmskimi zvezdami evropskega kcc-tinenta, in Heinričh George, titan ki nsj-jačji karakterni predstavnik nemškega filma. Ona igra vlogo Magde, it tujine vračajoče in boreče se za srečo svojega O* -ka. On predstavlja očeta, personifikacijo pojmovanja in rieziranja tedanje meščanske družbe. Dva močna igralca v rokah močnega režiserja. Občinstvo, ki v veeh dosedanjih fihmh z Zaran Leander ni moglo dobiti pravilnega pojma o veličini te igralke, bo Šele v filmu »Domovina* spoznalo, da je ta velika umetnica tako v igri, v vseh svojih kretnjah, po svojem žametastem, temnem ki globokem glasu ne-prekosljiva. Njene popevke o »domovini« in njena pesem »2ena postane lepa šele kadar ljubi«, njen spev iz opere »Orfej In EvTidaka« ter odlomek iz Bachovega »Pe-siona sv. Matevža«, to so odlike filma, ki ostanejo vsakomur nepozabne. Ni čuda, da žg&la m vse pobila, če bodo ženske obvestile orožnike. Toda plen j0 bil roparjem očividno premajhen in sta odšla še v shrambo, kjer sta ukradla pol k? masti, nekaj preka jene ga mesa, ,ki sta ga zavila v papir, s katerim je bila pokrita mast v posodi, ženske so o nočnem dogodku takoj obvestile orožnike, ki so takoj uvedli obširno preiskavo. Na podlagi sledov, kj so vodili do domačije 37 letnega posestnika FTid rika Gum-zerja. so orožniki napravili pri Gumzerju hišno preiskavo. V železrt| peči so nasu oljnat papir, masten od zaseke, ki so ga očividno pozabili zažgati. Papir so pokazali Mulavčevi. ki je takoj spoznala, da je papir iz njene posode. Tudi je Mulavceva pri zaslišanju in konfrontaciji dejala, da je bil eden roparjev prilično ista velikosti in zunanjosti kakor Gumzer. Na podlagi izpovedb Mulavčeve so orožniki Gumzerja aretirali in sicer zaradi nujnega suma, da je bil soudel žen pri r pi. Nadaljnja preiskava je dognala, da je Gumzer precej zadolžen ter v denarnih stiskah in da je dobro poznal razmere pr Mulavčevih. o katerih so govorili, da imajo doma precej shranjenega denarja Tudi so orožniki dognali, da »e je Gumzer družil s -25 letnim kovaškim pomočnikom Josipom Mavričem iz Sv. Benedikta v Slovenskih goricah ter 21 letnim delavcem Pavlom Kranjcem iz Jablane v Slovenskih goricah. Tudi omenjena dva so orožniki aretirali. Pri zaslišanju sta so zapletla v protislovja. Gumzerja, Mavrica in Kranjca «> zaprli. Med preiskavo je preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča zbral proti njim toliko ob-t ©žilnega materiala, da je sledila obtožba pri sematu petih sodnikov pri mariborskem okrožnem sodišču. Danes dopoldne so s deli vsi trije, Gumzer, Mavric in Kranjc na zatožni klopi v razpravni dvorani št 53 tukajšnjega sodišča. Vsi trije so v preiskavi tajili vsako krivdo.. Tako tudi danes. Ra&prava ob j zakl iučku Hala še nI bHa končana. je ta film povsod doživel triumfe in da so se znali Nemci pred mednarodnim občinstvom v Benetkah s to umetnino afirmirati tako. da je film na koncu izzval navdušene ovacije za prisotne glavne junake filma, kakor tudi za producenta. Film »Domovina« se predvaja danes v premieri v kimu Unionu ter ga najtopleje priporočamo vsem ljubiteljem resne in globoke filmske umetnosti. KOLEDAR Danes: Sobota, 8. oktobra katoličani: Brigita Jutri: Nedelja, 9. oktobra katoličani: Di-onizij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velike norosti Kino Sloga: Požar nad Anglijo Kino TJnion: Domovina Kino Moste: Hajduk JanoŠik in Plešem za Te Kino Šiška: Duet PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi isti spored Steg planink kraljice Aletičice letna Skupščina ob 10.30 v licejski telovadnici Slavnostni koncert Grafike ob 10.30 v frančiškanski dvorani DEžORNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec, Cesta 29. oktobra 31. SPORT — Motokrob »Ilirija« Ljubljana \<%u± članstvo in prijatelje na motocikliftki izlet v Trst, Doberdob in Gorico, ki bo v soboto in nedeljo 15. in 16. t. m. Odhod iz Ljubljane v soboto ob 12.30, prihod v Trst ob 15.30.. Ogled trgovskega dela Trsta in drugih zanimivosti. Prijave se brezpogojno zaključijo v ponedeljek dne 10. t. m. ob 18. uri. Opozarja se udeležnike. da pripravijo točne podatke za osebo in vozila. Prijatelji in družinski člani se lahko udeležijo izleta z avtobusom. Točna navodila in prijave v tajništvu kluba, Miklošičeva 15. Din 78 plačate za Potnikov Izlet v Trst dne 16. oktobra 1938. ADMIRAL BEATT V pristanišču Saint-Tropez na francoski rivieri je b£La zasidrana topa angleška jahta. Trije do pasu goJi mornarji so po-HvaH in pometali krov. — Lepa hutta, je dejal nekdo gTedoč mimo. — Yes. — Čigava pa Je ta Jahta? — Moja, — je odgovoril eden Izmed mornarjev, ne da bi nehal delati. — Oho. aH smem vprašati po vasem krov jahte, Je bfl admiral Deaty, ki ■i ■Bi Stev. 226 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 8. oktobra 1938. Stran J €)h četrti ehletnici Ljubljana. 8. oktobra Pred Štirimi leti na jutrišnji dan je ju-gotlovenski narod za ječ al v neizrekljivi bolesti ob vesti, da je naš kralj Aleksander padrl kot žrtev ogabnega zločinca. V francoskem Marše ju je ugasnilo življenje junaka, ki se je boril s svojim hrabrim narodom in z fufjoslovenskimi dobrovoljci za o*v^>frodi!e^' vseh Jugoslovenov. 9. oktober 1934 je bil dan velike fuge Srbov. Hrvatov in Slovencev, ves nnrod je jokat, ker je občutil nenadomestljivo '/Gubo in z njim so sočustvovali vsi prijateljski in kulturni evropski narodi. Pa se je i^.v narod zbral v veliki žalosti in m obupal, ker je vedel, da mu je voditelj tn borec pokazal pot po kateri more 'irtrod kreniti v boljšo, lepšo in srečnejšo bodočnost. Z dvema besedama ie umirajoči krali povedat svojemu narodu, katera je velika zamisel, ki jo je ho*el uresničiti ir. ki je začela ze postajati kri in meso, ko je prevzel vso odgovornost nase. da bi rešil duhovne in gmotne, s krvjo blagoslovljene pridobitve najboljših sinov našega naroda, borečega se za s\'obodo in ze-dinicnic. Pr.\-cdal je tedaj tudi. da je dal življenje za to veliko misel: Čuvajte Jugoslavijo! Jugotlovcnski narod, vsi Srbi. Hrvati in SlovencU so doumeli veličino maršejske tragedije, sklenili so ubirati pot v bodočnost s kra'ic\-o oporoko v srcu. njega pa. ki je kot genialen državnik In vladar pokazal narodu pravo pot in pravi smoter zajednice Srbov. Hrvatov in Slovencev, je imenoval viteškega kralja, kralja zedinitelja. Viteški kralj Aleksander l. Zedinitelj je pred štirimi leti umrl, a ideja, za katero je dal svoje življenje, živi. Prisegli smo, da mora živeti. Četrtič se spominjamo tragične obletnice in četrtič prisegamo, da bomo ostati zvesti njegovi oporoki. Nič nas ne motijo zablode tistih, ki v svoji zaslepljenosti ie danes niso spoznali globo-keg£ pomena velike zapovedi: Čuvajte Jugoslavijo! Zaslepijencev je čedalje manj. življenje teče dalje neizprosno in potiska ob strm vse, ki jim je osebna ali klikarska in strankarska korist več kot korist in blaginja ter bodočnost vsega naroda. Baš četrte obletnice marsejske tragedije se spominjamo v zgodovinskih dogajanjih v Evropi. Vse živa nam je v za\resti tragedija bratskega češkos'cvaškega naroda. Kakor so oni pred štirimi leti sočustvovali z nami. tako sočustvujemo mi zdaj z njimi in jih občudujemo ker niso obupali v težkih dneh preizkušnje, kakor nismo mi obupali pred šUt--r»i leti Verujejo v svojo moč in v bodočnost Slovanov in njih tragedijo so-doživljamo po čudnem naključju v mesecu, ki je bil tudi za nas mesec tuge, žalosti in bolesti. Še so mzd nami taki. ki nimajo v srcu zapisane oporoke Viteškega kralja Aleksandra l. Zedmitelja. Dogodki zadnjih dni in tednov morejo tudi tem odpreti oči. Zgodovinski dogodki. ki jih doživljamo, naj spametujeio vse. ki že pred štirimi leti niso iz kakršnihkoli razlogov mogli doumeti velike iugnslovenske ideje, zaradi katere je ple -nenita kri našega kralja pordečila merseiski tlak. Naš blagopokojni kralj je pre-oško napovedoval ča*. v katerem bo izginilo aH padlo v suženjstvo vse. kar ne veruje vase. v svojo moč in v svojo bodočnost. Take vere. moči in bodočnosti pa ni, če ni složnosti, harmonije, idejne skup-nos*i med brati. 7.železniške zveze Slovenije z morjem. Triangel je definitivno odpadel, ker temu ne odgovar- jajo terenske prilike pri gradnji mostu čez Savo. Človek bi mislil, da bo izgubila vsa severovzhodna Slovenija direktno zvezo z morjem, čim bo v daljni bodočnosti dograjena železniška proga Črnomelj—Vr-hovsko. Temu pa ni tako. Vedeti namreč moramo, da ne vozi noben osebni ali br-zovlak iz Maribora v Sevnico, pa tudi obratno ne, ne da bi prej zapeljal na postajo Zidani most. Tu morajo potniki za Ljubljano izstopiti ali pa se odklopijo vagoni za Ljubljano. Enako bo tudi v Sevnici. Vsak vlak, namenjen skozi Sevnico v Tržišče—Novo mesto—Črnomelj in dalje preko Vrbovskega na Sušak, bo nujno moral prej na postajo Sevnico, kjer bodo izstopili potniki proti Zagrebu ali pa bodo za to smer morali odklopiti vagone. To je povsem naravno, kajti druge možnosti ni, če ostane postaja Sevnica tam. kjer je zdaj. Ker pa ni nobenega govora o tem, da bi jo premestili, bo nujno moral vsak vlak za Novo mesto na to postajo, kjer bodo morali lokomotivo premikati in jo priklopiti k zadnjemu vagonu vlaka, ki ie pripeljal na postajo. To bo seveda precejšnja zamuda časa. toda drugega izhoda ni. Gradnja železniške proge Št. Janž—Sevnica hitro napreduje, če tudi jo grade že več let. Vse kaže, da bo nova železnica dograjena v dobrih dveh mesečin, ter da se bomo za praznik zedinjenja 1. oecembra lahko že vozili z vlakom iz Sevnice v St. Janž ter dalje proti Novemu mestu ali Ljubljani. R. B. Za regulacijo Mure Ve rž a i T. oktobra Z ur.-^.bo o e-misiji 6 odo ofne^p. državnega po-ojila za javna dela jo bilo določenih 250 milijonov din za melioracijska dela. Po izjavj g. bana na taboru v čr n-so.cih je bilo od te v.«ote m iz melioracijskega sklada za regulacijska dela ob Muri določenih za šest let skupno le 4,560.000 dinarjev. Znesek ie v primer^ s potrebam: pri do-ku'ični regulaciji Mur^ malenkosten, đe 9 krat ni iznos bi komaj za silo odgovarjal. Saj je na državnem prispe\T-ku predvideno letno le 760.000 din. torej komaj z j izvedbo enega obojestranskega regiilrci' koga kilometra. Murski tok pa je v naši banovini dolg 83 km. Od tega je sicer obmejni odsok do šra'ovec v delži- I ni 33 km reguliran do 53" o, odsek Radenci—Verze j je izdelan do 40*1 o. od tu do Mote pa obstojajo le načrt^ in proračuni, od Mote do Murskega Središča pa ni sploh ničesar, tam je samo — Mura. Ce upoštevamo izvršena dela, ostane v celem še nedovršenih dobrih 50 km. Ce se bo vsako leto reguliral le en ki lom ter, bomo v 50 letih menda le končali. Iz zgodovine regulacije Mure vemo, Ca je štajerska deželna vlada 1. 1875 izdelala načrt, da se Mura regulira od Gradca do takratne avstro-ogrske meje pri Spodnji Moti. Nacrt je predvideval izvršitev v 20 letih, t j. do 1. 1895. Toda še 20 let pozneje Di Wla v Avstriji regulacija dovršena in v Jugoslaviji v nadaljnjih 20 letih o napredovanju del na regulaciji Mure apioh ne more biti govora. A vendar je bila v Avstrija vsakoletna dotacija za murskj regulacijo izdatno višja, kot jo sedaj predvideva š «tle*.ni program javTr h del. Država j«* takrat sicer prispevala le 40»/. proračunske vsote, vendar je s pes Lavo z dne 24. 3. 1875 določila letni prispevek 44.600 goldinarjev. Celokupna letna dotacija j^ znašala 111.500 gold. Ce upoštevamo takratno kupno moj goldinarja napram našemu dinarju, smemo mirno vzeti najmanj 30 kratnik. Potem takem je bilo določeno vsako leto za regulacijo Mure najmanj 3*345.000 din in vendar se regulacija ni dala dovršiti ne v predvidenih 20 in tudi ne v nadaljnjih 20 letih. Pri nas pa se predvideva, da se bo z letoiim zneskom. 1021000 kim, kakor je sedaj določen, dalo dovršiti pomembno delo v nekaj letih, ko se s trikrat večjo vsoto ni dalo v 40 letih. Regulacija Mure je pa za naš? obmejne kraje življenjskega pomna. KjČ. Štefan Renčelj 60 letnik Maribor, 8. oktobra Kdo b, H mislil? Štefan Rencelj, ves mladostno vzravnan, podjeten in prozen, da malokateri mladenič tako, j? doživel svoj »šesti križ«. NaS Štefan Renčelj je markantna osebnost na našem nacionalno in kulturno prebujenem Pobrežju. že v mladih letih se je v Sežani, kjer je doma, na vzel nacionalnih in sokolskih idealov, ki so njega ter vse njegove vodili v veselju in žalosti, v dneh zadoščenja in v dneh trde preizkušnje. Po prevratu je prišel k nam na Pobrežje in od vsega začetka kazal živahno podjetnost, vztrajno marljivost, k; mu je omogočila, da si je uredil prijeten dom ter lepo uspevajoče gostinsko podjetje, ki uživa upravičen sloves zaradi kuhinje ter imenitne kapljice daleč naokoli. Štefan Renčelj je v vodilnih vrstah po-breškega nacionalnega. kulturnega življenja. S svojo preudarno b sedo in treznim gledanjem na svet ie že mnogim pomagal. Vse ga ceni in spoštuje. Uglednemu in v vseh pobreških krogih priljubljenemu slavljencu želimo ob 60 letnici, da bi bila nj gova vztrajna marljivost tudi v bodeče kronana z lepimi uspehi, z zadovoljnim življenjem in čvrstim zdravjem Pod težo življenja omagal Trebeljevo, 7. oktobra. Tukajšnja občina poizveduje za sorodniki tragično preminulega brezposelnega natakarja Zvonimira Strasa. Pokojni je bil rojen 1. 1897 v Tržiču na Gorenjskem, po svojem očetu pa je bil pristojen v tukajšnjo občino. Pri nas ni bil menda nikoli, kljub temu pa so ga nedavno napotili iz Beograda s prisilnim potnim listom v domovinsko občino. Nesrečni Zvonimir, ki je bil za natakarja po raznih beograjskih restavracijah, je ostal zadnjega pol leta brez posla. Preživljal se je le s podporami socialnih ustanov. Ker le predolgo ni dobil službe, so ga poslali domov. 2e med potjo je težko zbolel. Ko je bil namenjen sem na občino, je sredi pota v gozdu oslabel. V smrtni uri so ga videli kmetje, ko je leže otepaval okrog sebe in ruval zemljo. Preden pa so kmetje prihiteli na pomoč, je bil nesrečnik že mrtev. V delavski knjižici so ugotovili njegove podatke. Drugega ne vedo nič. Ker so našli v njegovem žepu tudi tri ključke. je verjetno, da je pustil kak kovčeg pri svoj; h znancih ali sorodnikih. Obč"na poizveduje za nesrečnikovimi sorodniki. Ce bi kdo vedel kaj več o pokojnem Zvonimiru Strusu, naj sporoči litijskemu sresfcemu načelstvu ali pa županstvu v Trebeljevem nad Litijo. Truplo nesrečnega moža so pokopali na pokopališču v Prežganjem. Zgodba o zaupanem paru konj Ljubljana. 8. oktobra Posestnik Matevž Miiavec iz Maribora je potreboval par konj in odšel je na Rakek, kjer je prišel v stik z mešetarji Ti so mu nasvetovali, kje naj se zglasi in res je kupil lepega konja od posestnika Demšarja na Rakeku, drugega pa od nekega drugega posestnika v Cerknici. Za par je plačal 10.545 din in konja je zaupal posestniku Francetu U. iz Ivanjega sela. kateremu je naročil, naj ju prižene v Maribor, ker sam ni imel časa. France je odgnal konja najprej v svoj hlev, pred dnevi pa se je ž njima odpravil na pot v Maribor. S konjema je prišel do Logatca in dalje proti Vrhniki, tam ga je nenadoma ustavil okrog 301etni moški na kolesu, ki ga je pobaral, če vodi konja v Maribor posestniku Milavcu. France jc pritrdil, nakar mu je neznanec dejal, da ga pošilj-i Miiavec sam. ki želi, da mu on prižene konja. Neznanec je govoril tako prepričevalno, da mu je France, meni nič tebi nič izročil konja in živinska potna lista ter sc vrnil domov, odkoder rta je že naslednji dan odšel v Ljubljano v bolnico zaradi kile. V bolnici France ležal do včeraj, ko s* i sc pri n.iir zglasila policijski nadzornik ir. lastnik konj, ki je začudenemu Francetu povedrl da konj še ni doma. France J2 še bolj začudenemu posestniku povedal s»'ojc zbodlo, k i se pa vsaj policijskemu ur-idniku m z<'e;a verjetna. Ozdravljeni F-aT ce jc mora', ru; policijo na ponovno /aslišarjc. pos:od:ca tega pa je bila. da ..c moral ostati v zaporu. Konja, ki naj bi bile odt>r..ina v Maribor, sta najbrž postala p'en tihotapcev in policija močno sumi, da ima prste *mes tudi France U. Z Jesenic — Jesenice v temi. Po naredbi banske uprave se je v noči od torka na sredo in od srede na četrtek vršila zatemnitev našega mesta. Večina meščanov je točno izpolnila odredbe oblasti in delodajalcev, katerih nadzorni organi so vršili kontrolo po mestu. Mesto je bilo v popolni temi, ceste in ulice so bile skoraj prazne, le tu in tam je švignil kak tuj avtomobil z žarometi skozi temno in na videz zapuščeno mesto. — Sokolsko društvo Jesenice priredi v nedeljo 9. t. m. ob 11. v Sokolskem domu žalno svečanost ob četrti obletnici tragič- j ne smrti Viteškega kralja Aleksandra I. J Zedinitelja. Na sporedu je koral godbe na pihala, žalna seja društvene uprave, žalni govor, recitacije, državna himna in himna >Hej Slovani«. Po žalni svečanosti bo položila društvena deputacija venec pred spomenik kralja Aleksandra. Udeležba za vse članstvo obvezna in to v meščanski obleki z znakom. ŠAH Otvoritev šahovske sezone Cez poletje je šahovsko življenje v Ljubljani počivalo. Z nastopom jeseni je oživelo tudi v ljubljanskih šahovskih klubih. Uvod v sezono so običajno brza turnirji, ki naj pripravijo šahiste za resne turnirske partije. Tokrat bomo dobili za otvoritev zimske sezone prireditev večjega obsega. Združeni ljubljanski šahovski klubi nameravajo 22. t. m. prirediti veHk brzi turnir za klubsko prvenstvo Ljubljane, na katerem bo sodelovalo vseh 7 ljubljanskih klubov, in sicer LŠK, SK Triglav, Sentpctrski SK, Šišenski §K, §K Amater, 2eleznj-čarski SK in Lovšin. Turnir bo enokro-žen, vsak klub pa bo postavil po 8 igralcev. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Slov. šahovske zveze, tehnično vodstvo pa bo v rokah znanega amaterja Julije Erkerja. Brzi turnir bo na verandi gostilne »pri Perlesu« v Prešernovi ul. Razpisana so lepa knjržna darila. Prireditev bo združena z družabnim večerom, na katerem bodo objavili rezultate in razdelili darila. Ker je namen propagandni, se ne bo pobirala nobena vstopnina. Brzi turnir bo zlasti velikega pomena za LŠK. ki bo moral v kratkem braniti naslov državnega prvaka in bo na tej prireditvi preizkusil igralce, ki bodo pozneje predstavljali njegovo tekmovalno vrsto. Seveda je LŠK tavorit. toda tudi ostali klubi so znatno napredovali, kar je v nemali meri zasluga sistematičnega dela vodstva »Združenih ljubljanskih ^ah. klubov«. Iz Litije — Maginotova linija. Tako smo krstili te dni dograjeno ograjo in širok pločnik ob glavni cesti proti šmartnemu poleg trškega prostora na Frtici. Tisti del ceste je bil doslej hudo zanemarjen. Vozn'ki so odkladali tu drva. da je bila cesta pogosto tako zožena, da smo se balj nesreč. Zdaj so le sezidali pločnik in razširili cesto. Novi pločnik je olepšal okoliš okrog trškega prostora. Treba bo zdaj se nadaljevati gradnjo pločnikov, da bomo oskrbeli za polepšan je L:tije. Novozgrajeni pločnik je precej masiven in širok, da je podoben zaklonu. Merodajne činitelje pa prosimo v imenu številnih Litijanov. ki hodijo po poti od trgovine g. Rebeca do ljudske šole, naj bi se malo pobrigali tudi za to žal najbolj zanemarjeno pot. — Hitro naročite knjige Vodnikove družbe! Knjige Vodnikove družbe bodo vsak čas dotiskane in razposlane krajevnim poverjenikom. Litijska poverjenica je gdč. Fanika Jerebova, šmarski poverjen5 k pa g. Adamčič Martin. Kdor še ni poravnal članarine 20 din — za ta malenkostni znesek dobite Vodnikovo pratiko in 3 lepe knjig-e — naj to stori takoj. Oba poverjenika sprejemata tudi nove člane. — Sokolske novice. V nedeljo 9. oktobra prredi tukajšnje Sokolsko društvo žalno komemoraejo za kraljem Aleksandrom Za- pla se bo ob 11. v Sokolskem domu. — Končano je dobro obiskano nagradno kegljanje v korist tukajšnjega Sokolskega društva. Za zmagovalca je bilo določenih več lepih daril, med drugim moško kolo, moška obleka in še precej drugih nagrad. Kegljalo je tudi precej članic. Najboljši kegljači so v treh lučajih podrli po 23 kegljev. Uspehi dokazujejo, da se kegljaški sport pri nas lepo razvija, odkar je zgradil podjetni gostilničar g. Pleničar pri »Urški« moderno, vsem zahtevam kegljaškega sporta odgovarjajoče kegljišče. — Sokolska tombola v šmartnem. Za nedeljo 2. t. m. je bila določena tombola Sokolskega društva v šmartnem. Upravni odbor je preskrbel okrog 150 lepih dobitkov. Za tombolo so določene: kompletna spalnica, moško ali žensko kolo, cela kru-pon koža podplatov :td. Tombola je pa morala biti preložena in bo v nedeljo 16. t. m. okrog 15. na šmarskem Glavnem trgu. Začela se bo takoj po odkritju spominske plošče padlim vojakom na šmarskem pokopališču. Tablice so po 2 din. K bogato založeni tomboli vabimo vse, ki žele poskusiti srečo za lepe dobitke. Iz Celja Žalna komemoracija. Sokolski društvi Celje-matica in Celje I bosta priredili drevi ob osmih, na predvečer obletnice marsejske tragedije, žalno komemoracijo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Celjsko pevsko društvo bo zapelo Aljažev psalm za mešani zbor »Po krivem preganja sovražnik me silni«. Spominski govor bo imel brat prof. Janko Orožen. Nato bo zapelo Celjsko pevsko društvo Biničkega »Večnaja pamjat«. Komemoracijo bo zaključila alegorija. Udeležba za članstvo in naraščaj obvezna. Krojaši v krojih, ostali v civilu z znakom. Vabljeno je tudi vse narodno občinstvo. Darujte ta dan vsaj 1 dinar za sokolski socialni sklad! —e Uradnih komemoracij in sluib boi-jih ob obletnici mučeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Z edini terja jutri, v nedeljo, ne bo. —c Zavod v Novem Celju še nima prapora. Zato nabirajo sedaj po Celju prispevke za prapor Jugorasa v Novem Celju. Tam ima Jugoras baje toliko članov, da bo imel v Novem Celju najbrž svoj sedež tudi ves savinjski Jugoras. Kakor čujemo, namerava prirediti Jugoras v Novem Celju po beograjskem vzorcu tudi potovanje z novim praporom v inozemstvo. —c Nova gledališka sezona ▼ Celin se bo pričela z gostovanjem ljubljanske drame, ki bo vprizorila dramo iz finskega življenja »Zene na Niskavuoriju«. Predstava je izven abonmaja in se bo pričela že ob 19.30 in ne ob 20., kakor je bilo najprej javljeno. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Knjiga vsebuje: 1. GRAFOLOOLK), 2. PSIHOLOGIJO, S. HIPNOTIZKM, 4. U1ROMANT1JO, 5. FRENOLOCiMO, 6. ASTROLOGIJO, 7. sriRITIZEM, 8. SANJE, 9. 200 FOTOGRAFIJ. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na celi. rac. 17.455 KAR M AH uprava ZA L E C —c Dve prvenstveni nogometni tekmi. V nedeljo 9. t. m. ob 15.30 se bo nričela na Glaziji podsavezna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Amaterjem iz Trbovelj. Za to srečanje, ki bo gotovo zelo živahno in napeto, vlada v Celju veliko zanimanje. Sodil bo g. Skalar iz Ljubljane. Ob 14.15 se bo pričela istotam prvenstvena tekma madin SK Jugoslavije in Atletikov. To tekmo bo sodil g. Ober-lindtner. —c Pokalno tekmovanje LNP se bo pričelo v nedeljo 16. t. m. tudi v Celju. Ob 10. dopoldne bo na OUmpovem igrišču v Gaberju pokalna tekma med SK Olimpom ni SK Jugoslavijo, ob 15 pa na Glaziji pokalna tekma med SK Celjem in Atletiki —c Tri nesreče. Pri delu v rudniku je padel v četrtek dopoldne okrog 50 kg težek kamen na 51 letnega rudarja Matevža Vouka od Sv. Magdalene pri St. Pavlu pri Preboldu ter mu zlomil prste na desni roki in razmesaril dlan. — V četrtek okrog 17. je neki avtomob'li^t na cesti pri >Skalni kleti« v Celju povozil 12-letnega Franca Borlaka, sina občinskega uslužbenca v Celji.i, in mu zlomil desno nogo pod kolenom. V ponedeljek je padel 52Ietni Jože Papež, berač brez stalnega bi -vališča, v nekem gozdu bliz.n Celja in si hudo poškodoval desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —p V celjski bolnici je umrl v četrtek 551etni Franc Vcrdaj. strojnik v rudniku v Hrastniku. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 3. t. m. do vštetega petka 14. t m lekarna «Pri kržu- na Kralja Petra cesti. Borovnikovi morilci pred sodiščem Zagreb, 8. oktobra Razprava proti morilcem zagrebškega trgovca Martina Borovnika, uglednega, koroškega rojaka, je trajala včeraj ves dan. Prvi je bil zaslišan vodja razbojniške tolpe 38-letni Tomo Kosak, ki pa se ne enti krivega, ces da ni sodeloval pri umoru Martina Borovnika. Zatrjeval je. da je usodne noči spal doma skupaj z ženo. Tudi ostali obtoženci so ae večinoma zagovarjali, da se ne čutijo krive in vsak Je skušal doka* zati alibi. se bo nvxuufc> peti. izpoved prič dumef Ilica, gosadarja Antone, Petreea ko. njegove žene Ane, fcj so v oMndbeneAi baje spoznali napadalce m. Premiera veličastnega in monimnentalnega filma polnega dramatskih zapleti jajevi POŽAR NAD ANGLIJO SES^T. ŠTSl gali svoje življenje v borbi za domovino. Španija na vtfumeu svoje moči, Angleška na začetku! Veleaktnalno za danaftnit čas! KINO SLOGA. t*l 27,510 >SLOVENSKI NAROD«, sobota. 8. oktobra 1938. $icv. 226 O M O V I N A iH LEANDER — Heiarich Georce — Georg Aleksander — Leo Slezak ■ ifciafc ■ menei Te** 22-21. Predstave danes ob 16., 19. In mAmV UW1MhI,2L, Jntrl, v nedeljo, ob 16^, 17., 1». in ti. ~~~ op 10X0 dop. teti film po globoko znižanih cenah! DNEVNE VESTI fcsidajo letos & iMSPsnihmf Kdor #h želi pa ae de ni prijavil, mora to ne-torJtH 8tzn zanimive in eiegant-OffTHiirtjMue knjige za 30 dinarjev — kdo se jJm sjmbsmbMJ — PmihuIJ>i. Danes dopoldne je bil na promoviran za dok-flhiHifTJb g- Kmfl Hnwat iz Ljubi jasi BSSSMSgS Franca Hrovata, vpoko-mojBlra Strojnih tovarn. dan. Tucfi le-bomo 3L ofctotera proslavili po vsej mesti dna. Izvršni odbor je poslan fcuuui jOftBBSjhSka odborom oknožnuoo ejftade prosiav,> jadranskega dne. Letos bomo pcaznovsaB obenem 20 letnico, ko so na nadih ladjah na Jadranu za vihrale nade zastave, 31. oktober naj postane sčasoma praamik nadega morja. Po šolah bo tsl tetos prirejenih več predavanj o našem Jadranu m njegovimi pomenu. — Poziv diplomi ranini filozofom. Prosvetno ministrstvo poziva vse diplomirane eiušatelje filozofije, ki so vložili prošnje JSa namestitev kot volom terji na sred-nj*± šolah, da takoj prilože prošnjam tudi potrdila paastojnm davčnih oblasti o svojem in svojih roditeljev premoženjskem stanju. Ta potrdfla je treba čimprej poslati oddelku za srednje šole v prosvet-ministrstvu. KLOBUKE moške to damske, kupite pri meni lahko po svojem okusu po najnižjih cenah. Popravila vseh klobukov izvršim takoj od 14.— din dalje. Strokovnjaško postrežbo Vam zagotavlja in se priporoča PAJK, Sv. Petra c 38. — V škodo, ne pa v korist. Naša železniška uprava je začela obnavljati in deloma tudi prezidavati postajna poslopja. Nekatera so že obnovili in sicer tako, da dobi človek nehote vtis, da se je nekaj dobrega pokvarilo. Naše železniške postaje so tako lepe in prijazne, da smo lahko po pravici ponosni na nje. Povsod vidiš od zgodnje pomladi do pozne jeseni vse polno cvetja in zelenja, vse je snažno, vse prikupljivo. Obnovljena in deloma preurejena postajna poslopja pa kažejo dolgočasno, monotono lice. Izginila je ona toplota in prikupi j i-vost, ki sta tako značilni za naša postajna poslopja in njihovo okolico. To se jasno vidi recimo v Medvodah, škoda, če se bo to delo nadaljevalo. — Is Ver žeja. Naša občina je te dni dobila v svoj urad telefon, ki je priključen na pošto Križevci ter ima št. 3. Potrebne droge so darovali tržani. Tako ee je s skupnim delom ustvarila nora in potrebna naprava. Čakamo pa še na pošto, a vloga leži na poštnem ministrstvu. * Večerni trgovski tečaj za izobrazbo in strokovno izpopolnitev pisarniških moči na znanem trgovskem učilišču »Christo-fov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 16. Ravnateljstvo razglaša, da prične redni pouk v ponedeljek dne 10. oktobra. Poučujejo se vsi strokovni predmeti: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca, pisarniška dela, trgovinstvo z naukom o menicah, stenografija, strojopis, nemščina. Posebni tečaji za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Vpisovanje traja še ves čas do ponedeljka vsak dan dopoldne, popoldne Id zvečer do 8. ore. V nedeljo pa samo dopoldne. Ustna in pismena sporočila ter novi prospekti interesentom na razpolago. Prvovrstna PORTUGALKA se toči v prenovljeni restavraciji HOTELA ŠTKIKEU — Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozaČev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica to škofja Loka v torek 25. t. m. ob 8. pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. PREDNAROČILO Mlakarjevih spisov le do 15. 10. 1938 v pisarni Slovenskega planinskega društva, Ljubljana, Aleksandrova 4/1. — Nova knjiga! Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani pripravlja prof. Mlakarja izbranih spisov prvi zvezek, ki izide predvidoma že sredi meseca novembra t. L. Subskripcijska doba traja za prednaročnike le do 15. oktobra t. 1. ter bodo v tem času izdatno nižje cene kot kasneje v knjigotrštvu. Višina naklade je odvisna od števila prednaročni-kov, radi tega hitite z naročili v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. — Nemški turisti v DubrovniKu. S par-nikom >GeneraJ von Steuben« je prispelo v četrtek nonoči v Dubrovnik na krožnem potovanju 240 turistov, večinoma Nemcev Iz Dubrovnika so ee odpeljal^ preko Kotora na Krf. SREČKE DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE — žrebanje L razreda v sredo 12. t. m. — LMA Z RAZNOVRSTNIMI ŠTEVILKAMI NA RAZPOLAGO JUGOSLAVENSKA BANKA d.d., podruž. Ljubljana Gajeva ul. 8 (poleg nebotičnika) — Zimski strokovni tečaji za obrtnike. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava v letošnjem letu preko zime prirediti strokovne tečaje za izpopolnitev mojstrov, kakor tudi pomočnikov, kateri bi prišli koristno v poštev tudi za pripravo na mojstrske izpite. Tečaji bi bili za mizarsko, kolarsko. cementarsko, pečar ako, štukatersko, kleparsko in ključavničarsko stroko. Vršili bi se ob sobotah popoldne to nedeljah dopoldne. Nadalje se nameravajo prirediti posebni tečaji za splošno izobrazbo za vse obrtne stroke za trgovsko poslovanje to sicer iz obrtnega knjigovodstva, obrtne kalkulacijet računanja, pa tudi splošni risarski tečaji. Ker bo prireditev tečajev odvisna od tega, ako se prijavi zadostno število interesentov, vabimo mojstre, pomočnike pa tudi vajence, ki bi se hoteli strokovno izpopolniti, da pošljejo prijavo s točnimi naslovi to označbo stroke, pa tudi z navedbo morebitnih želj na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani ENODNEVNI IZLET V TRST 15. to 16. oktobra. Z avtobusom Din 78.—, z avtomobilom Din 60.—, s motociklom Din 30.—. Z avtobusom v Trst — Gorico Din 115.—, za člane brez doplačila, novi člani Din 20.— enkrat za vselej. Prijave najkasneje do 10. oktobra do 12. vre dopoldne pri TOUREX SLOVENIJA, Ljubljana, Masarvkova c. 12. _ —Vsem direktnim asjsjssj Vodnikove dražbe! Pisarna Vodnikove družbe je te dzri razposlala položnice vsem onim direktnim čilanrsn, ki de niso ohnovOl čhinarme sa letos. Prosimo torej vse te direktne člane, da takoj po prejema položnice nakažejo m BiSMii Im.i Sft poštnino znesek din 27.—. sMMSssjtam tL Basa se odlašajte s nakazilom, da ne ostanete brez letlisffc drnžbe- — DsflSsl w&A abeaeea zbora JS. 30. in 3L L m. bo v Zagrebu letošnji občni zbor JSadracske straže. V nedeljo 30. tm. bo ptredkontfesnoa, ▼ ponedeljek se pa prične občni zbor s naslednjim dnevnim redom; poadrav predsednika to drugi pozdravi, volitev predsednika občnega zbora to kand&iacrjsfcega odbora, potem bo pa sledilo poročilo iavrfinega odbora o delu v preteklem letu. Po dopobnitofh poročilih oblastnih odborov bo določen program dela za prihodnje leto to predložena resolucija. Na občnem abom ee bo obravnavalo tudi vprašanje tepiememfee in dopoi-ntve pravil, končno bo pa izvoljen predV jvdnik in dlani (BPnršrje^R odbora. Novi j-jvvoni odbor bflt jrrf. IfTT seje w fcssek — Iz Ljubnega na Gorenjskem. Kakor smo pred kratkim poročali, je bilo vlomljeno pretelili teden v čevljarsko delavnico g. Jožeta Praprotnika v Ljubnem, kjer so neznani vlomilci odnesli skozi zamreženo okno raznega usnja, kož to čevljev s kopiti v skupni vrednosti nad 15.000 din. O vlomu so bili takoj obveščeni orožniki v Pod-nartu, ki so takoj pričeli z zasledovanjem vlomilcev. Iz načina vloma je razvidno, da so morale biti vlomilcem dobro znane hišne razmere, zlasti kje je imel g. Praprotnic svoje bla^o usnje to kože itd. Orožniki so baj*2 vlcmjlctm baš zaradi tega že na sledu. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ftlŠKi, TELEFON 41-79 Velezabavni film DUET v gi. vlogah Marika Rokk to Hans Sbhnker predvajamo v soboto ob %9., v nedeljo ob 8., 5., 7. to 9., v ponedeljek ob %9. V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik SOKOLI! Posecajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: _čarobna igra — Split dobi novo pristanišče, V Split je prispel direktor zagrebške železniške direkcije tog. Terček na konferenco, na kateri se je obravnavalo vprašanje železniških naprav v novem splitskem pristanišču, ki ga zgrade v Vranjičkem bazenu v zalivu Duje Piata. Splitski kolodvor bo preurejen tako, da bodo vse njegove naprave prilagođene novemu pristanišču. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 81 z dne 8. t. m. objavlja poslovrfik posvetovalnega odbora za oskrbo države s tekočim gorivom, pravilnik sklada za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva pobiranje uvozniških prispevkov na tekoče gorivo: popravek, popravki v pravilniku za opravljanje zdravniške službe pri bratovski skladnici, odredbo o izključni pravici prodajanja vate in obvezilnega materiala, odločbo o obveznosti navodil Narodne banke po okrožnicah za vse ustanove in osebe, in razširitev seznama o blagu, za Čigar uvoz je treba debit* predhodno dovolitev odbora za uvoz pri Narodni — Razstava Osrednjeg* zavoda za ženski domači obrt v Beograda. Danes dopoldne je bila v Beogradu svečano otvor j ena vsedržavna obrtna razstava, na kateri je razstavil svoje krasne izdelke tudi Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. Ti oddelki so vzbujali že pred otvoritvijo razstave največjo pozornost. Opozarjamo tudi beograjske Slovence naj pridejo pogledat, kaj vse znajo izdelovati marljive* in spretne roke slovenskih deklet. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo samo na Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Splita m Kumboru 24, v Beogradu in Dubrovniku 23, v Sarajevu 21, v Zagrebu in na Rabu 20, na Visu 19, v Mariboru 17.2, v Ljubljani 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.0, temperatura je znašala 9.8. — Trije ponesrečenci. 20-letni trgovčev sin Rok zibert, stanujoč na Sv. Petra cesti, je včeraj splezal na kostanj in ga otresaL Nenadoma pa mu je na veji spodrsnilo, da je omahnil to padel na tla. Potolkel se je po životu in po nogah. — 13-letni sto železničarja Dušan Omejšek lx Zaloga je včeraj pri igri padel to si zlomil desno roko. — Posestnika Franceta Po lanca iz Ga-brovčeca pri Krki pa je snoči doma na cesti povozil nepreviden avtomobilist. Polanc je dobil poškodbe na glavi in po životu, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico. — Krvava ljubavna tragedija. V četrtek zvečer se je odigrala v Novem Sarajevu krvava ljubavna tragedija. 40-letnl Asim Stoanovič se je pred 10 leti oženil z mladim dekletom to zakon je bil srečen, dokler se nI letos pojavil 23-letni delavec Ethem Kreho. Asim ova žena se je zaljubila vanj in v četrtek zvečer ga je mož zalotil pri nji. Potegnil je nož in ženin ljubček je zbežal pred njim. Razjarjeni mož ga je dohitel in mu z nožem iztaknil oko. Misleč, da ga je ubil se je vrnil domov. — Zagonetna smrt odpuščenega kamenca. Blizu Novega Sada so našli včeraj zjutraj moško truplo, v katerem so spoznali odpuščenega kaznenca Mutmira Bajdiča. Bajdič je sedel v kaznihvci v Zenici, od koder ie bil pogojno izpuščen. Kdo to zakaj ga je ubil bo morala ugotoviti preiskava. — Strela ubila dve ženski. V vasi Žaga reču blizu Danilov grada je divjalo včeraj silno neurje. Strela je udarila v več hiš. ubila kmetici Savico ;n Veliko Velimi-rovič. močno je pa oplazila še štiri druge ženske. Iz LfaMfane —lj Dva kulturna večera posebnega značaja se nam obetata prihodnji teden. Na svoji predavateljski turneji po Sloveniji prispe v Ljubljano znanstvenik svetovnega slovesa, redni pnofesor Masarvkove univerze v Brnu, naš rojak dr. Mihajlo Ro-stohar. Pri nas bo predaval dva večera, to sicer v torek ob 20. v dvorani Delavske zbornice o idejnih osnovah sodobne vzgoje na češkoslovaškem. Predavanji bodo ilustrirale številne skioptične slike. Naša pedagoška društva ter stanovske organizacije vzgojiteljev znajo prav dobro ceniti velik pomen predavanj, ki bosta zato prirejeni skupno pod okriljem JC lige to njtoovim — profesorskega društva, učiteljskega združenja, Združenja meščansko šolskih učiteljev in Pedagoška društva. —lj Najdražji svet v mestu. Malo železniška družba namerava napraviti na vogalu Masarvkove to šmartinske ceste nekaj korektur tramvajske proge, za kar potrebuje okrog 15 m sveta ob vogalni hiši. Ta svet je družba nameravala odkupiti, pa se je izkazalo, da je silno visoko cenjen. 15 kv. m. sveta bi veljalo okrog 50.000 din, torej nad 3000 din za kvadratni meter. To je najdražji svet v mestu. —lj Ob 20-letnici Jugoslavije! V n:zu proslav, ki jih prirejuje sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani se bo vršilo dne 13. tek. mes. ob 20. uri v veliki dvorani Zvezde: Javno predavanje o preboja solunske fronte leta 1918. Predaval bo vojaški strokovnjak komandant 39. peš. polka v Celju polkovnik gospod Dragoljub M. Mihailovič. Predavanje bo ilustrirano s ksi-optičnimi slikami. 2e sedaj opozarjamo vso našo javnost, da se tega predavanja v čim večjem številu udeleži. Vstopnina se ne bo pobirala. —lj Mestno zdravniško dežurno siuzbo od sobote ob 20. do ponedeljka ob 8. ima mestni zdravnik dr. Ciber, Srbska ulica 7, telefon št. 36—41. n— Parastos za blagopokojnim Viteškim kraljem bo v pravoslavni cerkvi sv. Cirila to Metoda jutri ob 11.15 po končani sv. liturgiji. Uprava pravoslavne parohije vabi občinstvo, da s svojo udeležbo izkaže spoštovanje velikemu kralju Mučeniku. n— Mestna plinarna sporoča, da bo plin jutranjo nedeljo od 6. ure zjutraj do 12. ure na Linhartovi to Tvrševi cesti od Sv. Krištofa do Herbersteinove ulice zaprt. Stranke se opozarjajo, da v tem času plinskih pipic ne odpirajo, to da ostanejo vse pipice (tudi za prižigalne plamenčke) zaprte. —lj Dovršeno lepo poje naši Trboveljski slavčki. To so pokazali povsod, kjerkoli so do sedaj nastopili. Znani so izven meja svoje ožje domovine, povsod visoko cenjeni kot prvovrstna zborovska skupina z umetniško finim prednašanjem. Zborov zborovodja g. Suligoj je letos zbor prenovil, skoro tri četrtine je novih pevcev z izredno lepimi čistimi glasovi, ubranost in dovršenost njihovega petja pa vsaj na isti, če ne višji stopnji kakor preje. Zato opozarjamo na koncert Trboveljskih slav-čkov, ki bo v ponedeljek dne 17. t m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Pred-prodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj Smuška telovadba SPD prične v sredo 19. t. m., ob 19 v telovadnici H. državne realne gimnazije na Poljanski cesti in to pod vodstvom smuškega učitelja g. Cemiča. Vsakemu smučarju planincu so znani neokerni prvi gibi ob pričetku zimske sezije to sledeča utrujenost v mišicah. Nujno potrebno je, da se mišice pred prvimi smuškimi turami razgibljejo, kar se doseže s smuSko telovadbo. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. —lj Iz legije koroških borcev. Sreska organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev priredi dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani Zvezde javno predavanje o preboju solunske fronte. Predaval bo komandant 39. p. p. v Celju polkovnik Dragoljub Mihajlo-vič. Vstopnine ni. Vabimo vse tovariše, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu ndelefls* —lj Tečaj za mlade matere In odrasla dekleta v zavodu za zaščito mater in otrok (Decji dom kraljice Marije), Lipiceva ulica se prične dne 19. oktobra t. L ob 5. uri popoldne. Tečaj bo vsak ponedeljek to sredo od pel 5. do 6. ure popoldne in traja 12 ur. Tečaj je brezplačen. Prijave tudi telefonično v dopoldanskih urah. —lj Plesne vaje otvorita Svoboda to Grafika v soboto 8. t. m. s pričetkom ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Godba >Zarjec. Vabljeni so tudi oni obiskovalci, ki vahfla pomotoma niso prejeli. —lj Poročil se Je g. ing. Dušan Rlbnikar, sin višjega davčnega kontrolorja z gdč. Miško MagoHčevo, hčerko šefa krajevne kontrole. Obilo sreče! —lj ?lei*i zavod Jenko v Kazini otvori letošnjo sezono t ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri z >L začetniškim tečajem* za no-vince-dame in gospode. Oficijelni otvoritveni plesni večer z revijo novitet bo pa v torek 18. t. m. ob 20. uri za vse interesente »nadaljevalnih tečajev«. Vpisovanje in informacije od 10. t. m. dalje dnevno od II. do 13. in 17. do 19. ure. Dijaki popust. Posebne ure dnevno po dogovoru. —lj Cetnild se udeležimo komemoracije za blagopok. viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v nedeljo, dne 9. t. m. ob 11 v Narodnem domu. Uprava. —lj Kiparska razstava »orisa naiina Je odprta samo še danes in jutri. Ne zamudite priložnosti in oglejte si prvo kolektivno razstavo del odličnega slovenskega umetnika. —lj Gostilna Martine, Zg. diska. Dobra vina, domače pečenice, krvavice, pečene piske to druge dobrote! —lj Otvorili smo tudi pri Slonu frančiškanska pasaža sprejemališče za kemično snaženje, parno likanje oblek, pralnico, svetlolikalnico Šimenc, Kolodvorska 8. Oni dan smo poročali o tem, da lahko zapelje človeka zbiralna strast celo v zločin. Zdaj si pa oglejmo to strast še od druge strani. Ni menda na svetu stvari, ki bi ne bila zbirana, če ne zdaj, pa v preteklosti. Ze od pamtiveka so čutili ljudje hrepenenje, pogosto pa tudi strast zbirati nekatere predmete in imeti čim originalnej-še zbirke. Prav za prav ni nobene razlike med otrokom, ki zbira koščke papirja fen znamke, in med milijonarjem, ki plača milijon za malo znano sliko. Oba sta zbiralca. Je samo meja, kjer je ta navada koristna, kjer služi človeštvu, in kjer postane čudaštvo poedtocev. V enem primeru služi to spoznavanju dobe, v drugem vidimo zbiranje fetišev, ki so bili last slavnega človeka ali dobe in ki je njihova cena večkrat zelo dvomljiva. So pa tudi velike zbir ke umetnin, orožja, pohištva, plastik, denarja ter vse zbirke znanstvenih zavodov, javnih, in zasebnih. Teb ni treba kritizirati, ker sta njihova koristnost in vrednost izven dvoma. Zbirke knjig, slik, grafik, kulturno zgodovinskih fotografij in podobno so najpogostejše. Poznamo pa tudi zbirke fetišev, ki je njihova vrednost za Človeštvo pogosto dvomljiva. Tu je treba omeniti najprej zbirke podpisov. V tem primeru se je zbi-ralska strast izprevrgla v zlo. Isto velja večinoma tudi za zbirke rokopisov. Mnogi zbiralci se tudi finančno izčrpajo, samo da obogate svoje zbirke s palicami, rokavicami ali ovratniki slavnih mož. Pred leti ee je bil na londonski dražbi hud boj za ovrat nik admirala Nelsona, ki je bil prodan za 675 frankov. Visoko ceno so dosegli tudi ovratnik psa romantičnega pesnika Byro-na, Verlainova pipa in šop las vojvode Za-kupskega. Pariški muzej Carnavelet ima edinstveno to zelo čudaško zbirko karika-turnih kipcev slavnih mož. Seveda je po svetu tudi vse polno zbiralcev doz, pip, ur, gumbov in raznih predmetov. Znani glasbenik Clapisson je imel v svoji zbirki 750 gumbov, toda prekosil ga je že davno nekdo drugi, ki je imel okrog 3000 gumbov. Zdaj ima največjo zbirko gumbov VValde-sov muzej v Pragi. Ključi vseh vrst in velikosti od velikih cerkvenih do slovečih ključev od pasov kreposti, s katerimi so oklepali srednjeveški vitezi svoje izvoljenke, ključi vseh vekov to narodov so v vsaki deželi predmet strasti mnogih zbiralcev. Nestor Roque-plan je zbral slovečo zbirko posteljnih medeninastih ogrevalnikov, a v Parizu je bila nedavno prodana več tisoč kosov obsegajoča zbirka nočnih svetilk. Dr. Chart-hon se je specializiral na zbiranje plutovi-nastih zamaškov, ki jih tudi mnogi radi zbirajo. Ljudje imajo zbirke vsakršnih neverjetnih predmetov, kakor tudi kipcev Eifflovega stolpa, gosli, gledaliških draguljev, naočnikov, lornetov, fotografskih aparatov in gramofonov, pa tudi škatlic za puder to bonbone, zdravil vseh vrst, gledaliških plakatov to kostumov, igrač, starih telefonskih aparatov, plesnih sporedov, odlikovanj, svinčnikov, tintnikov, razglednic, škatlic, konserv, porcelana, zvončkov, vode, v kateri so se kopali slavni ljudje, ukradenih predmetov vseh vrst, papirja, ki so vanj zavite italijanske to španske pomaranče, pisemskega papirja, čekov, hotelskih etiket itd. Vse to so, čeprav čudne, toda večinoma že davno katalogizirane zbirke, ki jih najdemo pri zbiralcih vsega sveta. So pa tudi velike originalne zbirke, ki zaslužijo vso pozornost. Tako ima vojvo-dinja de Ganay največjo zbirko naprstni-kov vseh časov, od primitivnih do zlatih in z dragulji okrašenih. V tej zbirki je na-prstnik kraljice Elizabete in kraljice Viktorije, ki ga je nosila, ko ji je bilo 15 let to ko se je učila šivati. Pisatelj Valery Larbaud ima največjo zbirko jeklenih vojakov vseh armad sveta. Podobar Michel Simon se zanima samo za kurioznosti, najraje za predmete, meječe na blaznost in pa iz območja erotike. Ima pa tudi mumificirane ženske roke, tetovirano kožo kaz-nencev ta najlascivnejše proizvode galantnih stoletij. Dr. Andre Hugo ima zbirko ženskih rok. Slikar Lhote ima zbirko erotike v vseh fazah ta predmetih. Baron Charles Rotschild ima največjo zbirko bolh vseh narodov. Bekčerejev zavod v Leningradu to Brata Research Institute v Georgetownu imata največjo zbirko možganov, blizu 5000 komadov, med njimi tudi možgane trookega kuščarja z Nove Zelandije. Pred letom 1900 je bil v Franciji čudak, ki Je zbiral vseh vrst sir. A utirali so ga na zahtevo sosedov, ki niso mogli već vzdržati v aa—JK slannsainjih, ker je —lj V gostiln! pri »MMOtt« r.a VTCtl danes to juni uomdče kcli-ie, Odlična Portugalka. — žreb*»je I. Zvez.ic efektne i terije je preloženo na 23. aktoma 193e. —lj V Jeseni! Klobase v uisiem zejii, aii pa take, in so jih aaia m-ti, ko smo bDl is majhni, po r ... dejli, ki o Lase jejmo mL Tako je po! pokojni Veiov-ek in to ostane večna resnica. Se priporoma gostilna Slepi Janez. —lj Gostilna pri Prijatelju v Mostah toči lastno dolenjsko porLu^alito. —U Umrli so v Ljubljani cd 30. septembra do 6. oktobra: Dolinar Franc, 55 let, pekovski mojster in posestnik, Nahtigall Martin, 73 let, natakar, Stoje Jerca. rojena Honigman, 69 let, žena vp >k usiužb drž. žeL, Mine Jakob, 3ti let, laborant, Rojina Jožef. 67 let, krojaški mojster in posestnik, dr. Debevec Josip, profesor v p., Obre-kar Avgust, 76 let, tipograf v p., Makuc Franja, roj. Kristan, 62 let, žena vpok. premi kača drž. žel., Mesaric Vinko, 54 let, polic. okol. nadz. v p., Cva: Alojzija, roj. Kras o vic, 57 let, žena uradnika, Arhar Lovro, 71 let, mizar. — V ljubljanski bolnici so umrli: Osterc Angela, 46 let, zasebni ca, Hrast Ivan, 62 let drž. gozdar v p., Gradac pri Črnomlju. Plestenjak Mihael, 70 let, krovec. Dravije, Križnik Hedvika, 31 let, žena delavca, Vir, obe. Dob pri Domžalah. Kroflič Marija, 56 let. žena nočnega čuvaja. Kožarje, obč. Dobrova. Se-levšek Ivnn, 62 let, telefonist v p.. Loke, obč. Trbovlje, Kovač Herman. 4 mesece, sin delavke. Podgorica pri Ljubljani, Zaje Anton, 1 leto. sin hišarja. Cešence, občina Motnik, Peternel Frančiška 27 let. delavka, Kranj, Deželan Jožefa, 8 let, hči kaj-/arja. Vel. Brusnice pri Nov^m mestu, Le-ben Janez, 75 let, prosjak, St. Vid nad Ljubljano. njegova zbirka preveč smrdela. Našli so ga preoblečenega v normandsko kmetico, ko se je sukal po svoji čudni sirarni. V gradu Stolbergu je sl.una zbirka pogrebnih govorov, obsegajoča 20 tisoč zvezkov. V Moskvi imajo edinstveno zbirko zgodovine zdravništva in lekamistva. V Parizu ima neki čudak največjo zbirko adresarjev. Charles Saurel se pa lahko pohvali z edinstveno zbirko ugaSevalnikov. Major angleške armade W. Grandham zbira železniške vozne listke in ima jih že od 238 železniških družb. Zdravnik Chatham zbira že 20 let kolesarske svetilke. Jeanet-te Mercebrookova v Portsmouthu -lira pajčevine in jih skrbno spravlja med steklo. Ima jih že nad 800. V Londonu, kjer je menda največ takih čudakov, so prodali nedavno za več tisoč funtov šteriingov največjo zbirko piščalk vseh vekov od egiptskih piramid do gangsterske piščalke, V Belgiji je zbiralec krvi čistokrvnih konj, ki jo hrani v epruvetan. Neka Angležinja zbira celo poljube v obliki odtisov ustnic na tampon, s katerega jih snema v album. Neki angleški kolonist ima največjo zbirko eksotičnih esenc, ki jih hrani v originalnih posodah, namreč v votlih vejah eksotičnih dreves. V Parizu so priredili pred leti razstavo pogrebnih potrebščin nekega zbiralca, ki je napolnil več dvoran z vsem, kar se količkaj nanaša na smrt in pogreb od krste do smrtnega naznanila. Najbolj znano zbirko vrvi, na katerih so končali življenje zločinci ali pa obupaned, je imel proti koncu preteklega stoletja znani angleški mvlord sir Thomas Tyrow-hitt. Eden najoriginalnejšdh zbiralcev JO bil gotovo švicarski zbiralec planinskih Koč, ki je pobral po švicarskih kantonih vse stare koče in jih prenesel na svoje posestvo na vrhu Pillona. To Je bila svojčas največja zbirka starih švicarskih planinskih koč. Tako bi lahko še dolgo nadaljevali našte vanje najrazličnejših čudaštev, izraženih V zbirkah premožnih čudakov. In vendar niso niti te najčudovitejše zbirke brez vsakega pomena. Vsi ti zbiralci so se borili in se še bore proti propadanju stvari, oni omejujejo in zadržujejo pogosto uničevanje vsega, kar bi bilo sicer že davno izginilo. Ti ljudje niso samo zbiralci, temveč tudi konseivatorji človeške preteklosti, saj nam kažejo njihove zbirke kose kulturne zgodovine ter podobo življenja v starih časih in dandanašnji. Iz Maribora — Mariborsko sokolstvo priredi jutri ob 11. v Sokolskem domu (Union) komemoracijo za blagopokojn.m Viteškm kraljem Aleksandrom Zediniteljem. — Avtobusni promet na progi Maribor —Celje. Od 10. do vključno 15. oktobra bodo morali potniki, ki se bodo vozili z avtobusom iz Maribora v Celje ali obrat-no, v Slovenskih Konjicah prestopiti. To pa radi napeljave konjiškega vodovod ker bo cesta v dolžini 150 m zaprta in bodo morali potniki to pot prehoditi peš ter prestopiti v drug avtobus. Za prenos prtljage bo poskrbljeno. — Pobreška obMnska politika. Občinski svet na Pobrežju se je snoči sestal k svoji redni seji. ki jo je otvoril in vodil župan Stržina. Uvodoma je poročal o akciji glede gradnje novega mostu med Pobrežjern m Mariborom, češ da bo dolgoletna želja p »-breškega prebivalstva vendarle rešena. Pripominjal je sicer, da mariborska občina ni preveč naklonjena temu nacrtu vendar e jpsnje, da bo stvar ugod.i.. rešena Obeski c tt je sojiasno odobril nabavo n-.Vfrj. inventarja za pisarno v znesku 70X> din :n 1 jdi.crc nekaterim prosilcem j, ■ 300 v , mesečno. — Usoda drznega tihotapca. Veliko pozornost je vzbudila v Mar-boru vest da «o nemški carinski organi zalotili znanega tihotapca Franca Giaserja iz Studencev p*i Mariboru in ga obsodili. Glaser se je že 10 let pečal s tihotapstvom. Pred tremi meseci so ga mar borski orožniki aretirali v zvezi z znano tihotapsko afero, ki js v Mariboru dvignila precej prahu Pred tedni pa je bil Glaser :zpu3č?n in je spet začel tihotapiti. Nabavil si je v Mariboru 10.000 turstičnih mark in odšel v Nemč -io. Ko je hotel pri USTOfCU P^derju v Lin-nici kup ti 50 kc; saharina, so ga zalot^i nemški finančni organ'., ga aretirali in zaprli. Obsoien je b"1 zaradi tihotapstva de-"*r na 4 leta rp'v t**\. PBjBittPAJzz k jc umi Kaj vse ljudje zbirajo Poleg vsakovrstnih, za človeštvo malo ali nič vrednih zbirk, so na svetu tudi važne zbirke Bbtfw. 226 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 8. oktobra 1938. Sta* 9 Na Mrzlico grade cesto Daign bo 6 km — Nova tujski TrboviJe, 7. oktobra 9& lota se je moogo razpravljalo v faaoai o planinskih postojankah v zlesti o Mrzlici in Sv. Planini. Lepoto teh planin priznava vsak prijatelj nanarve, ki je le enkrat obiskal te divne vrhove. Zasebna podjetnost, zlasti pa nali planinci v SPĐ si vsestransko prizadevajo, da zbolj&ajo in spopolnijo svoja gostišča in domove za moderno urejen tujski in tnrrstični promet, ki je predvsem združen z zimskim športom, predvsem s smučanjem. Za dosego tega pomembnega cilja se je v tekočem letu mnogo storilo. Pred dneva je bilo ustavljeno delo na novi cesti, ki bo vozala Mrzlico z banovinsko cesto Trbovlje—Savinj-ska dolina, ki je bila lansko leto dograjena in moderno rekonstruirana. Dolžina te projektirane in trasirane planinske ceste znaša 6 km. S podporo občine Trbovlje se je cestnemu odbora posrečilo dograditi že letos 1 in pol km dolgo progo ceste od vrha Mrzlice s priključitvijo na obstoječo kolovozno pot. Ta del ceste je, irvzemši kanalizacije, po-po4noma dovršen v širini 3 m, tlakovan in posut z nadaijuiaAu po začrtanem načrtu in so danes veliko ovire že skoraj premagiu*o. Toda to je bila prav za pcav sole prsa etapa izgradnje te velevaine rujskoproaaet-ne komunikacije na najlepšo našo planinsko postojanko ▼ Zasavju. Pravo dek> m bo s tem šele začelo, kajti potrebno bo v interesu čim uspešnejšega tujskega prometa izgraditi celotno progo Mrzlica—Sv. Planina z obojestransko priključitvijo ne banovinsko cesto Trbovlje—Savinjska dolina, kar meri nadaljnjih 9 km. Stroški izgradnje tega dela cestišča pa bi biH na tekoči meter nekoliko višji od prej navede-nh Treba po predvsem zamteresrrati našo javnost, zlasti pa merodajne činitelje na izredno važnost te nove ceste za pospeševanje tujskega prometa v Zasavju. Treba je prevsem sredstev, brez katerih se tudi naj^dealnejša zamisel ne more izvmti. Pogoji za uspešen razvoj tujskega prometi, ki bi donašal našemu prebivalstvu lepe dohodke, so tukaj podani in sleherna investicija se bo bogato obrestovala. O tem naj bi se prepričali strokovnjaki m referenti naše dežele na licu mesta m tako presodili upravičenost naših izvajanj. Že sam pogled na doslej s tolikimi osebnimi žrtvami in požrtvovalnostjo naših planincev izvršeno delo jih bo uveril, da gre tukaj za idealno zamisel in za obče koristno stvar, katero je treba podpreti tudi s strani banovine in občine, ki naj bi stavile primerne zneske na razpolago za realizacijo in dovršitev te velike zamisli. S tem bodo neizmerno koristili prebivalstvu rudarskih revirjev in okolici. Odprl se bo najlepši planinski svet smučarjem in zimskemu športu, ki bo dobil nove preko 10 lem dolge smuške in sankaŠke proge, kakršnih je It malo pod božjim solncem. Kakor se jc našim vrlim planincem posrečilo prebroditi začetne težave in zgraditi prvo etapo nove ceste, tako smo prepričani, da bodo srečno dokončali rudi tstali del težke naloge, ki so si jo zadali v stremljenju za povzdigo planinske ideje in tujskega prometa v rudarskih revir j m. Geograf, zgodovinar in pisatelj Janez Jesenko Včeraj je minilo 100 let, odkar je bil rojen v Poljanah nad škofj o Loko Ljubljana, 8. oktobra Včeraj je minilo 100 let, kar se je rodil v Poljanah nad škofjo Loko ta delavni in nacionalno zavedni slovenski mož. Umestno je, da se ga spominjamo ob tem dnevu tembolj, ker je letos tudi 30 letnica, njegove smrti. Bil je najstarejši sm Prodovske hiše v Poljanah tik mostu čez Ločilnico. Prvi šolski pouk je prejel v tedanji poljanski šoli po učitelju Francu Brezniku, ki je bil obenem cerkovnik in organist. Tega učitelja je mislil dr. Tavčar v noveli Ivan Slavelj pod imenom Štefan Deske. Svoje osnovnošolske nauke je Jesenko nadaljeval v škofji Loki in nato gimnazijske v Ljubljani, kjer je maturiral 1859. Visokošolske šmdije je dovršil na Dunaju 1863 ter prišel za suplenta na goriško gimnazijo, kjer je ostal štiri leta. še so živi, seveda že prav stari možje, ki so bili v prvih razredih gimnazije v Gorici njegovi učenci, med drugimi g. dvorni svetnik Miško Gabri-jelčič. Po štirih letih v Gorici je dobil stalno mesto profesorja na gimnaziji v Trstu. Na tem zavodu je deloval 32 let do svoje upokojitve 1. 1899. Bil je učitelj zemljepisa in zgodovine. Ta predmeta je znal kaj preprosto in poljudno razlagati in ju napraviti slehernemu učencu zanimiva. Zato je pa užival pri teh tudi vse zaupanje in spoštovanje in je bil obče znan med vsemi dijaki, brez razlike narodnosti pod imenom »profesor Janez«. Poleg te vrline v svoji učni stroki je bil priznan vzgojitelj, Iju-domil in dobrotni svetovalec dijakom v sili in potrebi. Bil je odločen zagovornik: in branilec slovenskih dijakov. Svojo znanstveno stroko je obvladal, kakor maloka-teri. zato je kmalu zastavil svoje pero tudi za pisanje zemljepisnih in zgodovinskih slovenskih knjig za srednje in tedanje učiteljske šole ali učiteljišča. Tako je izpopolnil veliko vrzel te stroke in podprl zah- tevo po slovenskih srednjih šolah. Za tedanjo dobo so veljale te knjige za izboren pripomoček učencem pri učenju teh predmetov in učiteljem pri razlaganju. In vse te knjige je sam zalagal. Naj omenimo, da je bil vse življenje izredno varčen v svoji potrošnji in skromen v svojih zahtevah. Poleg sestavljanja strokovnih učnih knjig se je bavil tudi z leposlovjem, zlasti s prevodi v slovenščino iz tujih jezikov. Znan je njegov prevod romana »župnik Wackefilski«, ki ga je Stritar kaj laskavo ocenil glede čistoče in lepe jezikovne tehnike. Poleg vsega je kot zaveden in odločen narodnjak pridno dopisoval slovenskim listom, predvsem »Slovenskemu Narodu«, pod psevdonimom »Stat nominis umbrac. Veliko pozornost je bil vzbudil njegov daljši spis v »Narodu« leta 1884. »Časnikarstvo in naši časniki«. Ta spis je dal povod za precej hudo polemiko med njim in S5u-kljetom. Le-ta je polemiziral z njim v »Edinosti«. Pa tudi drugače je pisal dopise v »Narod«, nanašajoče se na narodnost in gospodarstvo. Bil je marljiv in priden kakor mravlja. Od prvega dne svoje službe do konca svojega življenja tudi po upokojitvi je ostal v istem stanovanju v Trstu nad Volte di chiozza ter je v tej sobi tudi i-nA^ni] 31. julija 1908. Na počitnice je vedno zahajal v svoj rojstni kraj Poljane, do nekaj let pred smrtjo, ko se mu je bilo nekaj zamerilo. Na počitnicah je ljubil samoto, zahajal je v gozdove za vasjo ter tu čital vsakovrstne knjige. Sicer je pa pri srečanju še tako preprostega Človeka, pregovoril z njim nekaj besed, ali ga vprašal o tem in onem iz gospodarstva. V mlajših letih je kaj rad lovil ribe. Ostal je samec. Zagledal se jfe bil v Trstu, kakor se je govorilo v hčerko iz zna- ne In ugledne tedanje trgovske Menkov-čeve hiše. Nje starši so mu bili kaj naklonjeni, radi njegove narodne zavednosti In odločnosti ter poleg še njegovega solidnega in varčnega fantovskega življenja. Bajt je bila to mati pred kratkim umrle gospa generala Maistra. BU je od nje praosj starejši in drugič po svoji zunanjosti kakor tudi po svojem mišljenju in nazorih in napredku družabnega in socialnega življenja bolj starokopiten in konservativen, kar vse je bilo in je še danes pri vecmd boTj olikanih deklet odbijajoče. In tako je aBo z njim tudi tukaj. Najbrž je o tem slišal tudi dr. Tavčar ter porabi] snov za novelo »In vendar«. V tej noveli je mišljen profesor Janez Jesenko, nazvan v Poljanah in v dofltat te s imenom »Prodovski profesor«. 6tl je vseskozi zaveden Slovenec ter podpornik tržaških slovenskih stremljenj, pa tudi drugih, posebno literarnih ustanov. Svoje imetje je zapustil sm ustanove hišam svojih bližnjih sorodnikov m h»wi« tudi v tržaške slovanske namene. Primerno je, da se ob tej priliki spominjamo tega zaslužnega moža, katerega spomin bo ohranjen med Slovenci trajno. Odpravite mostnino! O toče, 7. oktobra Z Otoč vodi preko Save lesen most, po katerem hodijo vsi naši številni romarji, ki se pripeljejo vsako leto z vlakom do Otoč in od tod pobite po glavni cesti na božjo pot na Brezje aH Ljubno. Most je lesen, obranjen v bolj slabem kakor dobrem stanju. Zanj skrbita. domača občina na Brezjah in banovina. Prav srednjeveško pa se ti zdi, ko te pred mostom ustavi mož z listkom m zahteva po 50 par, da smeš oaz most. Ta cena pa je nepreklicna in mora odšteti 50 par vsak, kdor hoče čez most. Tej dajatvi so podvrženi tudi domačini,, celo državni in banovinski imbifhftnnj ki mora jo po opravkih preko mosta. Seve je taksa za nje manjša, ker je pavšalna. Ali bi ne kazalo prenehati s pobiranjem mostnine? Saj spominja to na srednjeveške čase, ko je vsak kraj imel še svoje pravice m dolžnosti In ko ni bilo nobene enotnosti v deieK gle sJdta postaj in obOo zanimivega *t*r» dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 9. oktobra 8: Čajkovski: Uvertura 1812 (plošče). — 8.20: Slovenske narodne pesmi ob sprem-ljevanju citer. Poje gdč. Štefka Korenča-nova, spremlja g. Vilko Skok. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.15: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10.30: Dopoldanski koncert radijskega orkestra. — 11.30: Nagrajenci letošnje tekme harmo nikarjev na velesejmu — mladinska skupina. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert godbe »Sloga«. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila za oktober in tržna poročila. — 17.30: Prenos Bachovega stilnega koncerta iz Kamnika. — 18.30: Operetni nape vi (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Državna obramba. — 19.50: Čajkovski: Simfonija No IV (plo-Sče). — 20.30: Tercet Stritar. — 21: Turoben spomin (Koncert radijskega orkestra). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih (igra radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 10. oktobra 12: Zborovske točke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Zdravstvena ura: Pregled higienskih naprav v Sloveniji (g. dr. Ivo Pire). — 18.20: Zlata Gjungjenac poje (plošče). — 18.40: Razstax,a slovenske knjige 1918—1938 (g. prof. Fr. Vodnik). — 19: Nac. ura* Zgodovina starega Turopolja (Ivica Šimrak, nov.) Zagreb. — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik). — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21.10: Mozartova ura, — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. — Konec ob 23. url. Torek, 11. oktobra 11: šolska ura: V čolnu po Savi v Beograd; opis resničnih doživljajev pomešanih z opisi krajev in pokrajin ob Savi (g. Edo Kmecl). — 12: Po daljnih deželah (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Komorni pihalni kvartet. — 18.40: Naši gradovi (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Plovba po Donavi in njenih pritokih (Mih. An-djelkovič). — 19.50: Zabavna kronika. — 20: Orkestralni koncert (plošče). — 20.30: A. Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi komedija v 5 dejanjih (člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: štiri mesta v glasbi (radijski orkester) — Konec ob 23. uri. Sreda, 12. oktobra 12: Kmečki trio. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Simfonične pesnitve (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Pomen počitniške zveze za mladino. — 18.15: Herold: Zampa, predigra (plošče). — 18.25: Mladinska ura: Oktober v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.40: O Delavski zbornici (g. Filip Uratnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinski razvoj pouka gluhonemih (g. Rudolf Dostal, Ljubljana). — 19.50: Pri-rodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov). — 20: Večer plesne glasbe: Bojan Adamič in njegov orkester. — 20.45: Uvodna beseda k prenosu (g. Vilko Ukmar). — 21: Prenos opere iz Turina: Verdi: Moč usode, V I. odmoru: Napovedi, poročila. Četrte*, 13. oktobra. 12: Slavne koračnice (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: O-traši in mandolhnsti (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Pisan spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napo- zlasti pa zvečer Sargov KALODONTI vedi. poročila. — 19.30: Nac. ura: Sokola kralj. Jugoslavije. — 19>J50: 10 minut zabave: Dovtipov zmes in godba vmes. — 20: Akad niski pevski kvintet: Koncert češkoslovaških pesmi. — 20,45: Koncert če*ke operne glasbe (Radijaki orkester). 22: Napovedi, poročila. — 22,15: Somov šramel kvartet- Konec ob 23. url, petek, 14. oktobre. 11: Šolska ura: Pokrajinska oddaja šoae Braelovče, vodi g. Snu d tri Ljubo. — 1*: Pesmice iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.26: .Opoldanski koncert Radjjsfciga orkestra, ._ 14: Napovedi. •— 18: ženska ura: Kuhinja v >e*eni (ga, Iv. Velikonjaj. — 18.20: Josephina Baker (ploacer: — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Loben). — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac. uur Politični in verski odnosi Hrvatov v IX. stoletju (Arsen VenoaliOM, knjiž.) Zgb. _ 19.50: Izšeljemflke zanimivosti. — 20: Ura čajkovskega j.igra Radijski orkester). — 21.10: Chopinov klavirski večer, izvaja g. prof. Marjan Lipovsek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. v Sobota, 15. oktobra. 12: Ploača za ploščo se v v.nček poveže, da poanisalstvtl se vsemi postreže. — 12.15: Poročila. — 13:Napovodi, — 13.20: Plošča za ploščo sc v vence k povele, da poslušalstvu se vsemu postreže. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: 1. Setana Lagerlbff: Kako je NieJs Holgersen popo-toval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih. 2. Otrokove sanje — zvočna »tika. — 17.40: Fritz Kreisler: Mala dunajska koračnica (plošče): Fritz Kreialer: Svnkopation (Trio Bdita Lorandove). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za deto-pust igra Radijski orkester. — 18.40: Odlomki iz čame goro (g. Vladimir Regalrv). _ 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Samostan Krka m njegov pomen v zgodovini pravos'a.vnih Srbov v Dalmaciji (Miloš Parerria). — 19.50: Beseda k prazniku. _ 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kulmr). — 20 30: X. v čer muzt-koonedijantov. — 22: Napovedi, poročila. _ 22.15: Za ' vesel konec tedna (plošče). Konec ob 23. uri. Iz Lifttomera — Zamude vlakov. Glede na notico o zamudi vlakov na piogd Ljutomer—Gornja Radgona pojasnjuje ž°1ezn\&ka direkcija v Ljubljani, da odslevj ne bo na tej pragi zamud in da istih ni povzročilo pomanjkanje r«ebja in strojfev. 5Jventual-ne zamude bodo lahko nastale le zaradi zvez z vlakom proti Ormožu,s katerim ima radgonski vlak zvcao. Z Jezice — Spominska svečanost za blagopokojnim kraljem Zediniteijem Aleksandrom I. bo jutri ob 19. v Sokolskem domu. Radi obstoječih predpisov o omejitvi zborovanj odpade letos skupen obisk sokolstva sn domoljubnega občinstva k marsejski plošči. Članstvo, naraščaj in dteca se udeležijo proslave v civilu in z znakom. H komemoraciji so vabljene tudi druge organizacije in občinstvo. — Kaj, — vzklikne filmska Ig—fke. ko dobi račun od svojega advokata, — dva tisoč dolarjev za ločitev? Prisegam, da sem se dala zadnjič Mtt — pri tem advokata. Doraft« za *ZvomiHov« *OmA 6EORGES OHNET: 70 s E8GEJ PRIMI Vreme je bile krasno. Tam daleč na temno zelenem ozadju se je odražal obelisk in drugi spomeniki na Trgu Sloge. Skupine jahačev so poživljale že itak pestro sliko. Dolge vrste kočij so se vlekle v obe smeri, v njih so pa obračale nase poglede mimoidočih svetle obleke dam. Dražesten obrazek je švignil mimo v okviru zaprtega okenca kočije. Pešci so hiteli v skupinah proti Slavoloku zmage med dvema vrstama razkošnih palač, žarečih v pramenih solnčnih žarkov. Mogočno mesto je kazalo ob tej uri vse svoje razkošje in ves svoj sijaj. Vrvenje je postajalo vedno živahnejše. To je bil Pariz v vsem svojem sijaju, moči in veselju. Herzog je iztegnil roko in pokazal princu ta prizor, rekoč: — Glejte, to lahko postane vam podložen svet. Pri tem mu je pa pogledal naravnost v oči in pripornnil: — Soglašate? Sergej je nekaj Časa okleval, končno je pa povesil glavo, rekoč: Herzog je potegnil za vrvico, da bi opozoril ko-čijaža, da mora ustaviti. Ko se je kočija ustavila, je urno skočil iz nje. — Na svidenje! — je zaklical Paninu. Vstopil je v svojo kočijo in se odpeljal. Od tistega dne je imela tudi Ivanka rivalinjo. Princa je obšla verižniška strast. Najprej je potisnil samo mezinec v kolesje, za mezincem je pa šlo vse: telo, ime, ves človek. Privlačnost te nove igre je imela na Sergeja neverjeten vpliv. To je bilo čisto nekaj drugega kakor dolgočasna partija v krožku z vedno istimi izrazi, s pusto vsakdanjostjo. Na borzi je bilo vse novo, nesluteno, nepričakovano in močno. Sila doživetij je bila stotera po važnosti vloženega zneska. Bil je res lep pogled na Herzoga, kako je vodil denarne zadeve s čudovito spretnostjo, kako je sukal in obračal milijone. In pa polje delovanja je bilo zelo široko. Politika, veliki interen ljudi so bili prožine gonilnih strojev vseh računov in igra je dobivala diplomatsko važnost ter denarno obsežnost. Tu je bilo bogastvo vseh dežel sveta. Tu je bila nekakšna vrhovna sila in moč v delovanju teh o svetovnem premoženju odločujočih mož. Iz ozadja svoje pisarne je dajal Heraog povelja in bodisi da je bila njegova bistrovidnost res izredna ali pa mu je bila sreča neverjetno naklonjena, uspeh ni nikoli izostal. Takoj prve tedne je spravil Sergej masten dobiček. Ta uspeh mu je zmešal glavo. Verjel Je vse, kar mu je povedal Herzog, kakor da sfflfi iz njegovih ust evangelij. Videl je, kako m svet rttaja pod jarmom, ki mu ga obeša na vrat, pod težo vsakdanjega dela upognjeno ljudstvo je varčevalo izključno samo zanj. Ljudje so bili njegovi davkoplačevalci. In kakor eden izmed kraljev, ki so zavoje vali vesolj stvo, je videl v duhu pred seboj zaklade vsega sveta. S tem je izgubil pojem resničnosti in pravičnosti. Dopuščal je vse verjetno, naravno je pa smatral za nemogoče. Bil je poslušno orodje v Herzo-govih rokah. Vesti o nepričakovani izpremembi v Paoinovem življenju so prišle kmalu na uho gospe Desvaren-nesovi. Ustrašila se je, poklicala Cavrola in ga lepo prosila, naj ostane še v »Credrt Europeen« in pazi kolikor se da na poste novega podjetja. S svojim neposrednim in praktičnim smislom je začutila polom in bOo ji je že žal, da se Sergej v svoji vrtoglavosti ni zadovoljil samo s kartami in razvratom. Cayrol je ves vznemirjen odkril svoje skrbi Ivanki, ta je pa zopet vsa razburjena povedala princu, kakšne vesti krožijo o njem. Princ se je zaničljivo nasmehnil in premeril z očrni mlado ženo, češ, da so skrbi gospe Desvaresnesgve in Cavrola posledica njune malomeščanske boječno-stL Gospa Desvarennesova ne razume velikih podjetij, Cavrol je pa bankir ozkega obzorja. On sam že ve, kam ga vodi pot. Uspehi njegove podjetnosti so matematični Doslej so se izpolnila še vsa njegova pričakovanja. Velika družba »Credrt TJni-versel,« ki vstopa v njo kot adiiiUMStiaSoi,, mu prinese tako ogromno premoženje, da bo kahuso napovedal boj gospe Desvaremiiisipi in da ne bo več ml i kun od Ivanka se je ustrašila tega hotela je vztrajati krepko objel m v zabila na vse. ja in jo ja j» po- V zadnji in največji BJSSSSBJIssM >» diti gospa Desvarennesova okrog lOheBne grado tišine, skozi katero bi ne mogle vesti o tem, kaj se godi. Z eno samo besedo bi bfia lahko vila Sergejevo brezglavo početje afi pa vsaj to, da bt njeni hčeri m nji ne bil v^ ljiv. Saj bi bilo zadostovalo odkrili Mmefini gejevo nezvestobo m povzročiti ločitev asi Dom gospe Desvarennesove bi bA resen vseh poslovnih stikov s Paranom in v tistem trenutku bi bfl izgubil princ ves kredit, če bi mu tašča obrnila hrbet, bi bil princ izgubljen. S tem bi postal tudi Herzogu odveč in takoj bi ga bil zapodil. Gospa Desvarennesova pa ni hotela nakopati MfcS lini bolesti in sramote s tem, da bi ji povedahr kruto resnico. Odločila se je raje za polom, kakor da bi videla svojo hčer objokano. .Mmekna je pa zopet skrivala pred jo nesrečo. Predobro je poznala strogost matere, da bi mogla želeti njeno Sergejem. Vedela je, da bi mati strla svojih močnih rokah, Z neomajno vero src je upala, da se bo Sergej vrnil k nji ta nt hotela z svoja' a Stran 6 *SLOVES7SKI NAROD«, sobota. 8 oktobra Poveljniki italijanske oborožene sile Beni to Mussolini*-- Maršal Badoglio — Generala Alberte Pariani in Gioseppe Valle, Benito Mussonni, ki vodi od lete 1922 politično ki duhovno šS*rt)sx&s Bsdrjto, ]a tudi vrhovni vojaški puratjusk m t primeru vojne bi imel v sofeafti akltvuo poveljstvo. V svojem letošnjem govoru v senatu v mesecu marcn je izjavil, da >*e»-li Italija po kraljevem poveiju biti vodena po možu,, ki vam zdaj govori«. In kmalu potem je bil na izrednem zasedanja irrtenovan za prvega maršala knperrja. Mussoiini je v prvi vrsti državnik & jfr t*****?- Njegova vloga v vojna bi bfla nedvomno postranska, napajala U se v glavneim na organizacijo in adinmastraci- jo, na drugi strani bi pa seveda val pri vseh posvetovanjih štaba. Badogao Pravi vodja vse italijanske armad a je maršal Badoglio, načelnik generalnega štaba in vrhovni poveljnik italijanske vojske na pohodu v Abesdnrjo leta 1935. Podobno dvojno vodstvo in poveljstvo bi imele v primeru vojne vse tri glavne formacije italijanske (vojske. F^ornmmi poverj-nik suhozemske vojske bi bil general Al-berto Pariani, podtajnik v vojnean rnini-strstvu. Letalstvo bi vodil podtajnik r letalskem ministrstvu general Giuseppe Valle, vojno brodovje pa podtajnik v mornariškem ministrstvu admiral Domenico Cavagnari. Ti rjodtajniki so aibsotviraii vojne akademij^ tako, da njihova mesta niso ča-stna. Oni so načelniki štabov, v primeru vojne bi bila pa njihova naloga voditi organizacijo in admmistracijo poe-din:b »dsekovi Thaon de ReveT Pravi pov^djiičkl bi pa bati stih« mi> ■uren atrmade maršal Badoglio, kd Je morja. V vrhovnem po-« jtaarjanske vojske se pojavljajo se štiri imena in sicer general FTederico Baiat rocchi, bivši podtajnik v vojnem mt-nartrstvu. general Ugo GavaUero, ki je pavi podtajnik v HHiJneni ministrstvu Mussoliniju pri reorganizaciji Le vojske, general Angelo Tua in Valentmo Botobio, ona izkušena r—tuJTrn iz svetovne vojne. Vrhovnensu poveljniku vojne mornarice bi pomagali v *i primeru vojne admiral Vinoea^ao da Psa, aMa guverner Eritreje, VTadinuro Pfari m Arturo Ricardi, vsi udeleženci Balbom bi vojtae. Pod popularnim maršalom povelj rvali vojvoda dTAosta, hjanski podkralj vzhodne Afrike, ki Je svetil vso svojo karijero letalstva, general Bernascond, bžvsi poveljnik w De-Mt>^wmy ada j poveljnik italijanskega letalstva v Španiji, Pietro Pinna, Attoto Ran-za, poveljniki italijanske vojake T AJaeainija in Aiznone Gat, poveljtnk it Be italijanske Pietro Badogho je bil znan kot najhujši rvasprotaok fašizma, dokler niso prišli fašisti na krmilo in vendar ma je Mnssoli-ni zaupal osvajanje Abeeinrje. Navzlic na-sprotstvoTn, ki so vladala prej med njima, je zdaj Badoglio Mussolinijev najboljši zaupnik in svetovalec Badoglio je bil rojen v Grazzano Mon-teferrato v Fiemontu leta 1871. Vojno akademijo je študiral v Tu rimi in svojo aktivno vojaško službo je začel kot poročnik v eritrejskem pohodu. Leta 1910 se Je boril v Libiji proti Turkom, kjer se je zelo odlhkovaL Svetovna vojna ga je našla kot podpolkovnika. Bil je 42 mesecev nepretrgoma v strelskih jarkih in za svojo zmago pri Sabotinu je bil imenovan za markiza. Ob koncu svetovne vojne je bil že vrnovni poveljnik armade. Tik pred fašističnim pohodom na Rim je oil poslan s posebno misijo v Washington. v letih 1924 - 25 je bil italijanski poslanik v Bra-zffiji, po odpoklicu v Italijo Je pa postal maršal. Pariani Leta 1929 je iinenoval Massofini Bado-gha za guvernerja Ubije. Tam Je ostal pet let. Ko Je doživela italijanska vojska v Abesfcriji pod poveljstvom generala de Bona prve poraze, je zamenjal Mussoli-nd tega generaSa z Badoglitm, ki je čez nekaj mesecev zavzel Adcbs Abebo. Oeneral Alberto Graziani je najmlajši poveljnik v italijanski vojski. Rojen je bil v Milanu 1886, dovršil je vojno akademijo v Milanu in v Modeni, kjer je dosegel najvišje odlikovanje in čin poročnika. Proslavil se je v svetovni vojni in udeležil se je' mirovne konrerenoe v Versaillesu. 1907 > m poslan v Aftaoljo » poleti je bft povišan v dejanski poveljnik vse italijanske oboro-žne sile. brodovja admiral Paoio gaof Thaon dd Reve, pon?>erjnJk med svetovno vojno, letalstva pa maršal ItaJo "R^Hrp. član kvadrumvirata in guverner Linije. Med svetovno vojr.o je imela italijanska vojna mornarica neodvisnega poveljnika, zdaj bi bila pa podrejena maršalu Bado-gliu. V vodstvu suhozemrake vojske bi pomagal Badogliu popularni general Rodof-fo Graziani, junak somalske fronte m abesinske vojne ter drugi podkralj ItaH- • je v vzhodni Afriki. Razen njega bi vrhovnemu poveljniku dodeljeni dro Pirzio-Biioli. ki je vodil v domačo italijansko vojsko. Franceaco Sa-verio Graziolo, poveljnik med easgtatno vojno, senator Ottavio Zoppt, juunk ka svetovne vojne in Pietro Ago, ki se Je med svetovno vojno boril na francoski fronti. Vsak izmed teh petfii mož bi iaa> ko pr.rvzel vrhovno poveljstvo suhoajemske vojske aH pa tudi vse i\ iMJaaaainr <*>©ro>-žene sile, če bi se Badogttn pripetilo kaj rese e ga. General Graziani bi kot najbolj izkušen italijanski častnik avtomatično postal poveljnik aiiiške vojske, če bi se po-zoriSČe vojne pcmaknilo na južno obalo iln za hrabtost je bil odlikovan s savotf-slorn vojaškim križcem. Po vojni je branil italijanske barve na tekmi za Gordon-Beimetov pokal. Potem je postal pomočnik poveljnika letatofcva in pozneje po-•veljnJk letalske akademije v CasertL Leta 1982 se Je udUeJU znanega poleta ita-gJanafcJh letal v Brazilijo. Kmahi potem Je fefl kretmaaani za podtajnfta ▼ krfalskern m kot tak Je organiziral ita-ttle za Abosinijo. General Gkzfeppe de vaAe Je bal rojen leta 1886 v Baaaaajzj na SardarijL Vojno akademijo je afceorviral v Turlnu, potem je pa študije nadaljeval in postal inženir. Med svetovno vojno Je atadU v ' - General VaHe Admiral Romenico Cavagnari je bil rojen v Genovi, kjer se vzgajajo najboljši Italijanski mornarji. Rojen je bil leta I876 m kot 15 letni mladenič je prišel v po- morsko akademijo v Leghcamu. Udeležil ae Je ponesrečene afriške ekspedicije le*a 1896., sedem let pozneje je pa odpotoval na Kitajsko, kjer se je udeležil vojne proti bokserjem. V začetku svetovane vojne je bil kapitan in poveljeval je eskadri torpedovk na Jadranskem morju. Leta 1927 mu je Ift—oBnl poveril vodstvo pomorske akademije v Leghornu. Pozneje se je mudil n^kaj časa v Sanghajn, potem je pa postal podtajnik v mornariškem ministrstvu. Maršal Ttalo Batbo je za Miissolinijem na^opularnejsi fašist in duceju je globoko vdan, V tem pogledu bi ga lahko primerjali z nemškim maršalom Gbringom. Največja njegova strast je letalstvo. Rojen Je bil 1896 v Ferrari Hitro je pokazal svoje izredne sposobnosti in siceeer tik pred zgodovinskimi dogodki L 1922. Pridružil se Je fašistom in oo^anizrral jim je letalstvo. Kmahi se Je povzpel na mesto vrhovnega poveljnika fašistične milice. Zaradi svojega prehudega radikalizma Je hal crtan Iz strank«. Leta 1929 ga Je Muasohni poklical nazaj in ga imeno-vni za podtajnika v ministrstvu narodnega gospodarstva. Baibo si Je pa kmalu pcaiuaJ isto funkcijo v ministrstvu za letalstvo. Lotil se je temeljite reorganizacije vsega letalstva in po vsem sveta je zaslovel s svojimi poleti zlasti v BrazOi-Jo in v Ameriko L 1983. Po povratku Iz Chioaga ga je pa Mussohni poslal kot guvernerja v Libijo, kjer je še sedaj. Grof Paolo Thaon di Revel je iz stare genovske plemiške rodbine. Rojen je bfl leta 1859, ohranil je rodbinsko tradicijo m vstopil v mornariško akademijo v Genovi. Kariero Je napravil aelo hitro; med italijansko turško vojno je bdi že admiral. Kot poveljnik vojnega brodovja med svetovno vojno je držal na Jadranskem morja v šahu avstro-ogrsko brodovje tako temeljito, da med vojno sploh ni prišlo do veljave, ćepr&v Je že upokojen, bi ga v primeru vojne gotovo reaktivirali. Prodiranje na dno morja Potapljaška oprema bodočnosti bo najbrž kombinacija podmornice s steklenim dnom in podmorskega avto« mohila Znani potapljač John Craig iz Si dneva je izdelal nov aparat, ki preskrbuje potapljača z zmesjo kisika in helija ter mu omogoča ostati pod vodo delj časa in opravljati potapljaško delo tudi v težav-nejših okolnostih. Craitgov izum je pa baje samo etapa k bodoč mu podmorskemu avtamofbdlu. Na sev3rozapadni obali Avstralije se je pripetilo lani več nesreč. Trinajst lovcev biserov se ni vrnilo v Darvvin, ostali so nekje na dnu morja. Neka morska pošast jim je piv grizla dovodne cevi odnosno vrvi in tako so brez sledu izginili. Na tem nevarnem delovnem polju potapljaštva se dogaja mnogo nesreč, ki jih ni mogoče preprečiti niti z najboljšimi tehničnimi pri poanočki. Toda človek ne miruje, prodreti hoče tudi na dno morja ter iztrgati morju, kar mu more nuditi koristnega. Kako globoko se zdaj že lahko spusti človek v morje? Na ameriški obali, v Avstraliji in v japonskih vodah rabijo potapljači večinoma gumijaste obleke in velike močne čelade. Roke imajo proste, da lahko pod vodo delajo. V taki obleki pa seveda ne pridejo posebno globoko. Avstralski potapljači pravijo, da se more dober potapljač zanesljivo spustiti 30 m globoko. Z globino 60 m naj samo poskusi, če se pa odloči za globino 90 m, ne bo nikoli več rabil potapljaške opreme. V Evropi, posebno v Kielu, so jeli izdelovati potapljaške obleke iz kovine .prava čuda tehnike, ki omogočajo potapljaču spustiti se 120, 180, pa tudi 200 m globoko. Te obleke so pa seveda težke in zahte/ajo posebne naprave na ladji, a lovcem biserov na avstralski obali bi bile gotovo tudi predrage. Zato morajo ostati pri svojih gumijastih oblekah in s tem tudi ni še odstranjena smrtna nevarnost, ki jim preti Ob vsakem potapljanju. Največja nevarnost pa preti potapljačem v obliki zračnega odnosno vodnega pritiska, reakcije krvi na prenaglo dviganje na površino. Kri v Človeškem telesu naenkrat zakipi, kakor limonada z ogljikovo kislino. Ti značni mehurčki pa lahko človeka ubijejo, povzročijo mu strašne bolečine ali pa ga obročne tako, da umre kot pohabljenec. V Danvinu in Broornu je našlo tako smrt že vtč sto potapljačev. Včaai ne pomaga nič, če se potapljač znova spusti v vodo, ko se je prehitro dvignil na površje in je ogljikova kislina v krvi že povzročila mehurčke. Druga nevarnost so hobotnice in morski ped. Na ladjah sicer pazijo na to, da je vedno pripravljen Se en potapljač, da pohiti svojemu tovarišu na pomoč. Toda to ne pomaga vedno. Ko opazijo, da je dovod zraka pretrgan, je za pomoč čas še j kakih pet minut, po 10 minutah je pa že vsako prizadevanje zaman. Potapljač Joe Mills pripoveduje o nevarnem doživetju. S tovarišem se je spustil na dno morja, kjer je ležala potopljena ladja. Kar sta zagledala orjaškega morskega psa. — Ob takih presenečenjih sta samo dve možnosti, — pravi Mi Tis. Potapljač lahko izpusti proti morskemu psu nekaj zračnih mehurčkov, potem se pa hitro dvigne na površje, ali pa nepremično obstane, kakor da je okamenel. Morski pes namreč ne more razločiti človeka od kamna, Ce se ne pr-mika. Toda moj tovariš se je premikal. Naenkrat sem opazil, kako je voda zavalovila in že je plaval m'mo me* ne siv prah. Voda izpiemen^ barvo. Kri plava po vodi v obliki sivega prahu. Vedel sem, da je moj tovariš mrtev. Potapljaške obl ke iz jekla, kakor jih zdaj izdelujejo v Nemčiji, bodo merodajne za bodočo obliko potapljaške opreme. Posebna naprava Američana Beeba za spuščanje v morske globine je pa dala pobudo za konstrukcijo nekakšnega podmorskega avtomobila, ki bo vozil na dnu morja ti r bo neodvisen od dovajanja zraka ali od kontrole s površine morja. Ameriški konstrutkterji pripravljajo iačrte podmornic za velikje globine, opremljenih s steklenim dnom in mečnimi žarometi, ki naj omogočijo potapljačem sv^bodnejš? gibanje na dnu morja. Potapljaška opre.na bodočnosti bo najbrž kombinacija podmornice s st klenim dnom in podmorskega avtomobila. Umetni radij že izdelujejo Rezultati več let trajajočega raziskovanja prof. F. Hopwocda iz bornice sv. Bar-toiomeja v Londonu pomenijo po V3eh ^jsJdaj sodeč veliko nevarnost za vso sedanjo proizvodnjo radija. Angleškemu vBenjaku se je namreč posrečilo izdelati umetno nadomestilo za naravni radij in sicer potom bombardiranja, atomov navadne sofi. Hadomestilo naravnega radija se knsuujs Radio sodi um. Največja njegova prednost pred naravnan radijem bo. da bo proizvodnja mnogo cenejša, tako da ae ho lahko močno razširil v medicini kot sredstvo proti rateu m dragim Zdaj Je radij tako drag, da kot zdravilno sredstvo praktično skesaj ae prihaja v poste v. Sedem unč radija stane 1,000.000 funtov stariingov. Droga prednost nmetnega radija Je v tem, da ca sahko uporablja v oboki injekcij In pikal, kajti sedam "tr""' njegove moči se lagOPi v dveh dneh. Mazaant radrj mora-010 vedno po luataeau času odstraniti cd aktivnosti, ki bi ▼ nekaj tednih tkivo m ceBee. V Zastarele prepovedi Ameriški listi radi zabavajo svoje čitatelje s prepovedmi, ki so se ohranile v nekaterih ameriških državah iz romantičnih časov prvih naseljencev. Podlaga za te prepovedi je že davno izginila, toda na prepovedi se je pozabilo. Uradno n"so bile preklicane in zato so še zdaj v veljavi. Kot zrcalo običajev in možnih prigod bi seveda močno olepšale dejanske ameriške razmere. Večinoma se zde te prepovedi zdaj zelo smešne. V Južni Kaliforniji je prepovedano operirati ali popravljati konjem zobe. Menda ni prišel se nihče na svetu na misel, da bi dal konjem plombirati zobe ali vstaviti mu zlate krone odnosno vdelati v zobovje drobne briljante kakor so jih nosili v starih časih milijonarji. Ta prepoved izvira iz časov, ko so mešetarji na vse načine popravljali konjem zobe in kopita, da so prikrili njihovo pravo starost. V državi Connecticut ima mesto Clinton zanimivo prepoved, veljavno samo v mestnem območju. Tam Je izrecno prepovedano voditi po ulicah tlapre na verigi. To seveda ne pomeni, da hi smeli po drugih mestih te države voditi tigre. Toda v Clintonu je najbrt Trmm*m** nekoč posebna potreba po taki prepovedi. Kdaj in kako je nastala, nihče več ne ve. Tako tadl ne ve, kdaj in poved prirejati tekme ko«. Severna Dako-ta ima iz romantičnih časov prvih priseljencev prepoved plesati na plesiščih s klobukom na glavi. V Južni Dakoti so prepovedane pasje tekme, v Minnesoti pa ne smejo hoditi po ulicah v Miklavža preoblečene žene in dekleta. Najbolj čudno prepoved ima pa mesto Phonix v državi Arizona. V to mesto ne ■me noben moški brez hlač. Ni znano, kdaj je bila ta prepoved izdana, zdi ae pa, da so morali biti v Arizoni časi, ko ni bilo samo ob sebi umevno, da so moški nosili hlače. Morda jih sploh niso nosili ali pa so jih nosile namestu njih ženske. Tom Mix se znova predstavlja Tom Mix se ne proslavlja več kot filmski junak. Nekdanji ideal romantike razposajenih fantičev Tom Mix, neverjetno drzni jezdec, junak prerije, zaščitnik preganjanih in najhujši sovražnik prerijskih razbojnikov, dečko jeklenih živcev s širokim, samozavestJiim nasmehom človeka, ki ga nobena stva* ne spravi iz ravnotežja, je podlegel tehničnemu napredku in moral je stopiti v ozadje v trenutku, ko je nastopil svojo zmagovito pot zvočni film. V začetku septembra je prispel Tom Mix v Angiijc. Izstopil je v Plvmouthu ne več kot ljubljenec filmskega občinstva, toda še vedno drzni jezdec s svojim konjem Toni jem II. Stopil je kakor se spodobi za njegovo preteklost na angleška tla na konju. Toni ga je nesel s parnika vParis* po stopnicah na obalo. Tako se je Tom Mix predstavljal občinstvu, ki ga je potem občudovalno v cirkusu. To je zdaj novi poklic filmskega junaka. V njem lahko nastopa v svoji stari podobi, v širokih hlačah z dolgimi resami ob straneh in z velikimi meh škimi ostrogami na čevljih, širokim cowboyskim klobukom, s puško na ranu in s samokresom za pasom ali v roki. Pa je takoj doživel neprijetnost. Pozabil je bil pravočasno preskrbeti angleški orožni list in tako so mu oblasti v Plvmouthu zaplenile 8 pušk in 5 samokresov. Slednjič se je zadeva uredila in oblasti so mu orožje vrnile. Tom Mix je star zdaj 58 let, vendar je pa še izboren jezdec in strelec. Sc vedno zna na 12 m prerezati svinčeno kx*oglo iz samokresa ob ostrino močnega noža. Toda romantični časi divjega zapada so za vedno minili je dejal angleškemu novinarju. Niti v Hollywoodu ni več pravih cowboyev, ker zanje nimajo primernih vlog. Nekateri se še prebijajo kot statisti, toua to pomeni živeti v bedi. V pogovoru z novinarji se je Tom Mix spomni tudi svojeg! prvega filma in dejal, da bi bil na,lož srečnejši, če bi bil ostal daleč od bučmga sveta. Žrtve avtomobilizma Glasilo centrale ameriških zavarovaln c 1 Life« priobčuje statistične podatke o avtomobilskih nesrečah v Ameriki v lanskem letu. V vseh amerišk h drŽavah so lani avtomobili do smrti povoz h 39.500 ljudi, ranjenih je bilo pa 1.350.000. Celotna škoda, povzročena po avtomobilskih nesrečah, je znašala 1.700,000.000 dolarjev. Vzroki avtomobilskih nesreč se dele v štiri skupine. 44rff nesreč se je zgodilo zaradi trčenja dveh avtomobilov, vozečih v 'sto smer, 19'; nes:eč ne je pripetilo na križiščih, \1f'c zaradi trčenja avtomobilov, vozečih drug proti drugemu, 20rr pa zaradi nepričakovanih ovir. ki so se nenadoma pojavile pred drvečimi avtomobili. Šele s 40. letom pri močeh Sloveč: duhovnik in govornik Philips Brook je bil v mladih letih malone pokve-ka. Vsaka malenkost ga je razburila in v šoli je bil med najslabšimi učenci. Neprestano ga je bolela glava, da se ni mogel učiti. Najhujše mu je bilo, če je moral deklamirati ali v zboru rec tirati. Sam je pozneje pripovedoval, da se mu je zdelo v takih primerih, da bo zdaj in zdaj zblaznel. Čeprav se je znatno popravil, ko mu je bilo 25 let, je mogel začeti pravo življenje šole po 30. letu. Proti koncu svojih študij v kelegiju je bil tako slab, da so ga že hoteli izključiti. Nikoli ni hodil na iz-prehod in tudi telovadil ni, če ni bil k temu prisiljen. Ostal je nevrastenik do konca študij. Ko Je jel pridigovati, se mu je še vedno poznalo, da ne prenese nobenega napora. Naenkrat se je pa zgodil z njim pravi čudež, čez dve leti so vsi ti pojavi telesne in duševne slabosti izginili in slabič se je razvil v pravega orjaka. Njegova fizična moč se je naenkrat početvorila. Nobenega napora se ni več bal. Iz leta v leto je pri-digoval ob nedeljah po trikrat in še med tednom večkrat, poleg tega je pa z lahkoto opravljal tudi vsa druga dela v svoji župniji. Spal in jedel je kakor vojak na pohodu, bil je poln humorja in vsi so ga radi Imeli, d očim so se ga sošolci vedno izogibali. V tem primeru vidimo, kako napačno je splošno razširjeno naziranje, da človeku po 40. letu že pešajo moči. NEDELJSKI LOVCI MED SEBOJ —- ^rj tt, kako si pa mogel obstreHtl mojo ženo? Zaaeai? Oprost^ mi proaam, tu 226 »SLOVENSKI NARO0C, 8. oktobra 198«. Morilka šestih otrocičev izročena sodišču je znala, dva Ljubljana, 8. oktobra. Orožniška preiskava proti 181etni služkinji Ani Višner, iz Planine pri Zrečah je zaključena in je bila Višner jeva z vsem dokazilnim materijalom glede umora Šestih otrocičev izročena okrožnemu sodišču v Celju, ki nadaljuje preiskava Aretacija mladoletne Višnerjeve in njej sledeča aretacija njene sestre Marije potem pa Se matere obeh Amalije, je vzbudila v okolici Slov. Konjic veliko senzacijo, zlasti, ko se je zvedelo po deželi za kaj prav za prav gre. Nihče ni mogel spočetka verjeti, da je kaj takega mogoče, ko pa se je zvedelo, da je ne dolže samo umora 4 mesečnega posestnikovega sinčka Crešnarjevega Mirka s Padeškega vrha, marveč tudi umora petih drugih nedolžnih otrocičev, se je ljudstva polastilo velikansko razburjenje in ogorčenje. Orožniška preiskava je ugotovila, da je Višner jeva umorila prvo svojo žrtev, 7 tednov starega Stanka sina Antona in Marije Vetrih na Paleškem vrhu lani 9. julija in sicer tako, da ga je stisnila čez trebuh Kasneje je odšla domov v Planino, kjer stanuje njena mati Amalija z drugo, starejšo hčerko Marijo v skromni bajti. Tu je morala paziti na sestrina nezakonska otroka, zaradi katerih se je često jezila zlasti, ker je morala sestro tudi gmotno podpirati. Ob koncu oktobra lani je naenkrat umrl sestrin sinček 4 mesece stari Mirko. 2e naslednji mesec je prišla Ana kot služkinja v hišo posestnika Antona Vetriha, kjer je umorila 4 mesečno Marijo in sicer spet tako, da jo je stisnila čez trebuh. V začetku letošnjega leta je služila Ana pri posestniku Karlu Bobiku v Brezju, kjer je že 22. januarja nenadoma umrla 1 letna domača hčerka Marija, spomladi pa je odšla zopet domov v Planino, kjer je umorila drugega nezakonskega sinčka svoje sestre. Marije, malega Ivančka in sicer 13. maja. Cez poletje in na jesen je Ana Višner služila pri posestniku Matevžu Crešnjar-ju na Padeškem vrhu, kjer so imeli 4 mesece starega sinčka Mirka. Otrok je bil vedno popolnoma zdrav, v noči na 22 s ep- r Štirih otro« Prodaja cvetlic sa praznike Vseh svetih« se g. J. 8 pritožuje v »Slov. Narodu« proti odredbi u prepoveduje prodajo umetno gojenega cvetja brez obrtnega dovoljenja ter navaja razliko med naravno in umetno gojenim cvetjem tako, da zamolči steklene naprave, ki so neizogiben pripomoček umetno gojenega cvetja. Ravno te so bile pa pri oblastvih me-rodajne za razlikovanje med kmeti in onimi vrtnarji, ki se ne bavijo s prekupčevanjem a so si morali kljub temu nabaviti obrtna dovoljenja. Zato je odredba, ki dovoljuje brez pridržka samo prodajo naravno gojenega cvetja pravilna in niti najmanj ne zadeva kmeta, o katerem dobro vemo. da ne rabi posebnih naprav za tisto cvetje, ki ga prodaja na trgu. Zadene pa zato gojitelje umetnega cvetja — vrtnarje, ki bi se radi skrivali za kmetom zato, da se izognejo vsem dajatvam, ne pomislijo pa pri tem. da spadajo le te vrste metode v arhiv preteklosti. Cene krizantem so odvisne od letine in v zvezi ž njo od količine, kvalitete, povpraševanja in ponudbe kakor je to pri vsakem drugem blagu. Da pa moralo prodajalci prodajati pod enakimi pogoji, je v tem primeru zasluga ravno oblastev, ki so končno odpravila te Jzleme, ki si jih kmečki štan ni in si jih noče prisvajati. Združenje vrtnarjev Škofija Loka izgubi mlekarski zavod škof ja Loka, 7. oktobra Skoraj gotovo je Že. da izgubi škof j a Loka svoj mlekarski zavod, ki je deloval nad 10 let. Ustanovitev centralne mlekarne v Cirčičah pri Kranju je sklenjena, s tem pa je tudi povedano, da pride prej ali slei. najpozneje pa tedaj, ko bodo zgrajena v Cirčičah potrebna poslopja, do selitve loškega mlekarskega zavoda v kranjski okraj. Da za škof jo Loko in njen okraj to ni napredek, je seveda jasno. Neprijetne občutke povzroča misel, koliko potov, dela, skrbi in letanja je bilo, da bi se bil mlekarski zavod sezidal v Stari Loki, kakor je oblast prvotno že odločila — a vse za prazen nič. Ne moremo se iznebiti občutka, »i v * i w. t 111" i r* i t V.\ *\s —- t/ i .. i , jt.xiJi;fl .lA.n/ t i ja drugam. Ne gre namreč v račun protislovje, ki se pojavlja vprav pri vprašanju nakupa sveta, škofjeloški okraj b; bil moral kupiti sam 70.000 kv. metrov sveta, a v Cirčičah ga je kupil« banovina 26.000 m2. Med 70.000 in 26.000 je pa vendarle velika razlika. In res si ne moremo misliti kako bo zadoščalo 26.000 m2 zemlje, ko se je pri nas z vso rigoroznostjo zahtevalo kar 7 ha. V-s*r*t\ r=* r»v -vp«tvi r^d ^f*«*. Kakor obžalujemo., da pride do prenosa zavoda, tako se nam zdi pametno poudariti, da bi bilo vendarle lahko prihranjeno loškemu okraju vse pehanje, ako bi se bilo zgorai od vsega početka iasno povedalo, da mlekarski zavod v loškem okraju ni zaželen. Mislimo, da nismo zapisali napak. Iz Zagorja — Redna skupščina Sokolskega društva, ki se je vršila v nedeljo je pokazala harmonično in uspešno delo vseh odsekov, telovadnega, ki ga je vodil br. Klun, prosvetnega br. Kalana, strelskega, gospodarskega. Uvodcma se je starosta br. Kolenc spomnil umrlega člana Slav. Blažiča, ki je bil zvest pripadnik društva. Večina načrta Petrove petletke je izvedenega, v bodočem terminu si bo društvo nabavilo nov prapor in vzida.o ^pomu £ko ploščo manom viteškega kralja Aleksandra, članstvo je naraslo za 36 nn 245. dece je toliko, da priman jku"«0 vadite* icv. Tombola je prinesla lepo vsoto. Iziecena *e bila zahvala br. Ašiču ki le odstopi. 500 kvadratnih metrov sveta Loškemu društvu in sicer brezplačno in TPD ki je za ugodno ceno odpro-dala svet, o čemer smo že poročali. Da si je stari odbor pridobil popolno zaupanje je razvidno iz tega, da je bil v glavnem izvoljen tudi za bodoče leto. Starosta je br. Kolenc Lojze, podstaroste -pa br. Mrnuh Polde, Fincinger Ognjeslav in Prosenc Iv. Načelnik je br. Klun France, tajnik br. Ivane Stanko, blagajnik br. šulin Matko, proevetar br. Kalan Jože, načelnik dramat-skega odseka pa br. Kopriva Janez. Sprožene so bile prve pobude za čim dostoj-nejšo proslavo petdesetletnice našega društva, ki bo leta 1940. za pokojnim kraljem Mučenikom bo danes v soboto v veliki dvorani Sokolskega doma. Spored je skrbno izbran In vjudno vabimo občinstvo, da se svečanosti udeleži. Morebitni prostovoljni prispevki so določeni za socialni fond nalaga društva, — Veliko leseno korito, o katerem smo svoječasno priobčili obširno poročilo, je te dni TPD izročila njegovemu namenu. Zdaj teče Kotredežica na tem odseku v lahni vi-jugi, stari del struge bodo pa počasi zasuli. V kratkem bo družba začela pridobivati premog izpod terena, ki ga je tako pridobila Grafičari! nastopijo Ljubljana, 8. okt. Grafična organizacija proslavlja letos v mesecu oktobru in novembru sedemdesetletni jubilej svojega obstoja. V proslavo tega redkega jubileja bo priredilo grafično delavstvo v raznih krajih Slovenije jubilejne prireditve, na katerih bo pokazalo svoje humanitarno in kulturno delovanje. V okviru teh proslav bo v Ljubljani jutri ob 10.30 v frančiškanski dvorani jubilejni koncert, ki zasluži pozornost prav vse javnosti. Na njem bodo nastopali moški zbor ljubljanske in mariborske »Grafike«, nadalje grafični salonski orkester iz Ljubljane in grafični orkester mandolinistov in gitaristov iz Zagreba. Koncert bo prava revija glasbenega dela hi bo nedvomno pomenil velik kulturni dogodek, ki bo imel z glasbenega stališča posebno vrednost. Zbor ljubljanske pevske »Grafike« je znan kot prvorazreden kvaliteten zbor, ki je že večkrat zavzel prva mesta med moškimi pevskimi zbori. Znan je zlasti po svojih številnih turnejah, ki jih je imel v državi in v najrazličnejših krajih v inozemstvu. Na tem koncertu bodo nastopili prvikrat v Ljubljani grafičn; mandolini-sti in gitaristi iz Zagreba, ki so širom države znani kot najboljši tovrstni orkester. Na koncertu nastopi tudi zbor grafičarjev iz Maribora, priznan kot eden najboljših tamkajšnjih pevskih zborov. Posebnost koncerta pa bo nedvomno nastop salonskega orkestra ljubi lanskih grafičarjev, ki je že večkrat uspešno nastopil. Koncert grafičnega delavstva bo pokazal vsej javnosti, kaj zmore grafična organizacija in koliko so doprinesli njeni člani k napredku slovenske glasbe in kulture. Velika udeležba na koncertu naj bo dokaz, da zna slovenska javnost ceniti sadove sedemdesetletnega dela naših Črnih umetnikov. Ker je koncert namenjen prav vsem slojem, je vstopnina tako nizka, da je udeležba vsakomur omogočena. Sedeži so po 10.—. 8.—, 6.—, stojišča po 4.— din. Vstopnice so pri blagajni na razpolago. Nove skladbe Stanko Premrl: Trije samospevi za nižji glas s klavirjem. 1. Moja mati, 2. Memen-to mori, 3. Svetonočni zvonovi. Ljubljana 1938. Samozaložba. Opalografiral Roman Pahor, Zapuže (Ljubljana). Cena partituri na 9 straneh 12 din. Naroči se na naslov skladatelja Pred škofijo 12/1. Kar sporadične so izdaje naših novih skladb, ki jih leži v miznicah skladateljev nebroj. Glasbeni list »Zbori« je moral zaradi premajhnega števila naročnikov po desetletnem in plodonosnem delu za našo glasbeno literaturo prenehati izhajati. Drugi glasbeni list »Pevec«, glas;lo Pevske zveze se prav na redko s kakšnim zvezkom oglasi, da ne bi naročniki mislili na njegovo smrt. Kolika škoda! Pevski zbori bi radi prepevali nove skladbe, pa jih ne dobe" v roke. Skladatelji so začel'' segati v samozaložbo, ki je pa večkrat zelo riskantna. Tako je ravnatelj stolnega kora g. monsignor Stanko Premrl izdal 3 samospeve, ki jih odlikuje sveža invencija, pevna melodija in barvita harmonika. Otroško vdana do Matere božje je prva na besedilo g. Malija in p. Krzostoma, globoko zamišljena in občutena je druga. Memento mori na Prešernovo besedilo, sve ton očne poezije polna tretja na besedilo Fr. Kunstlja. »Memento mori« se mi zdi, da je nekoč z uspehom pel basist Petrpvčič, ostali pa čakata na izvajalca. Kaj naj to vendar pomeni, da se naši solistje tako malo zanimajo za novejšo sam ospe vsko literaturo? še ne;zvajanih samospevov je v raznih listih in posameznih izdajah lepo število. Propagirajte torej novo literaturo na svojih koncertnih nastopih, ne segajte zanje po opernih arijah! Zadnji zvezek »Cerkvenega glasbenika« (št. 9.10), ki ga urejuje mons. Stanko Premrl prinaša dr. A. Merharjev članek »Kriza cerkvene pesmi«, dr. J. Cerinov prispevek »Častimo te«, F. Ferjančičev življenjepis J. Smrekarja, J. Zazulovo ugotavljanje, da so bili Gallusi Idrijčani, L. Zepič objavlja zanimivo izsleditev »Sledov narodnih pesmi v Gallusovih skladbah«, t FJ. Hochreiter nadaljuje s Spomini na p. H. Sattnerja. S. Kopoc pa razlaga analizo in sredstva nove glabene gradbe. Ostali del zvezka zavzemajo Dopisi, Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo in Razne vesti. Pierre Valdagne: V svojem elementu Bil sem pri svojem prijatelju Ed-mundu Trabussu kakor doma in niti fegova poroka ni ničesar izpremeni« na najinem prijateljskem razmerju, čigar korenine segajo tja daleč v najma prva otroška leta. Ko mi je Ed-mund povedal, da se hoče oženiti, sem se malo bal, da se bo morda mlada zena uprla najinemu prijateljstvu. Ko sem pa spoznal gospo Genevievo, sem se pomiril. Edmund je bil res srečno izbral. Njegova žena je bila lepa, draiestna, zelo dobro vzgojena, pri tem pa zelo skromna. Zdelo se je, da mojega prijatelja zelo ljubi in prizadevala si je očitno, da bi mu bila všeč in da bi mu v vsem ustregla. Dva meseca po njuni poroki — toliko časa mora človek že privoščiti zaljubljencema, da se zopet navadita na svet drugih ljudi — sem bil povabljen na obed k Trabussovim. Lepo stanovanje v ulici de Prony je kar dišalo po sreči. Mlada zakonca sta se neprestano smehljala in si govorila same ljubeznivosti. Edmund jc dražil svojo ženico: — Vidiš, dušica, že zopet si položila moker dežnik na divan v salonu. — Križ božji, saj res ne vem, kje se me glava drži. Gotovo mi ni treba omenjati, da ji je bilo takoj rade volje odpuščeno. Med obedom sem opazil, da ima mlada žena pretrgan na rami trak svoje srajce. To seveda ni nobena nesreča, toda sam vrag je hotel, da je opazil to tudi Edmund, ki je skušal potem na vse mogoče skrite načine opozoriti svojo ženo, da nekaj ni v redu. Slednjič je razumela. Iz njenega obraza je govorila potem huda zadrega in- do konca obeda je mislila samo na to, kako bi zakrila izdajalski trak. Kavo smo pili v Edmundovem kabinetu, zelo lepi, veliki m okusno opremljeni sobi. , * Toda Genevieva je žal položilasvo-jo srebrno lisico na mizo, klobuk je pa v naglici vrgla v naslanjač. Takoj je ! opazila to nesrečo, brž je odnesla lisico in klobuk ter se vrnila v sobo rdeča ko rak. Pozneje me je pustila samega s svojim možem. — Zdaj mi pa dovoli pogledati, kak-Sen je srečen zakonski mož od blizu, — sem dejal, čhn je odšla. ■—■ Da, srečen sem ... Se ne neznatne malenkosti ... Genevieva je namreč strašno raztresena. Niti pojma nima, kaj je to metodično pospravljanje. Svoje stvari pusti ležati, kamor jih pač položi m sploh ne opazi, če ni kaj v redu. Recimo tole tu.. Trabusse je pokazal na odtrgano zaveso in pripomnil: Moje dražestne ženice to nič ne moti. Ona tega sploh ne opazi. V tem pogledu jo mora nekdo vzgajati in jaz to že poskušam počasi toda energično. Saj veš, da sem malone pedant. Čas je tekel. Zakon mojega prijatelja je ostal srečen m ugotovil sem, da se je Trabussu res posrečilo navaditi ženo na red. Pozneje namreč nikoli nisem opazil na pohištvu ničesar, kar ni spadalo tja; vse je bilo na svojem mestu. — Saj bo šlo, — je zatrjeval Edmund. Nekega dne, ko sem bil sam z Genevievo, je sama napeljala pogovor na napredek, ki ga je bila dosegla v tem pogledu. — Bila sem strašno raztresena, — je priznala milo, — moj ubogi mož je pa zaradi tega hudo trpel. Kar pomi- I aH te! človek ne more zaspati, če ne vise njegove hlače lepo poravnane na obešalniku! Ali pa če gleda iz omare žepni robec iz lepo poravnane vrste drugih. Malo pedantičen je — je pri* pomnila in me lokavo pogledala, — toda v bistvu ima prav in po njegovi zaslugi sem se odvadila nečesa grdega. Če ima človek v roki malo sreče, neznaten košček sreče, jo mora držati krepko in neprestano misliti na to, da nobena sreča ne traja dolgo. Moj prijatelj Trabusse je delal zelo mnogo in to ni ostalo brez posledic. Ko ga je nekega dne napadla hripa, je bM preslab, da bi mogel kljubovati zavratni bolezni. Navzlic skrbni negi se je nekega januarskega jutra preselil v večnost ter zapustil na tem svetu neutolažljivo mlado vdovo in mnogo globoko pretresenih prijateljev. Njegova žena je zapustila Pariz. Zatekla se je na jug k svojim staršem in čakala tam. da bi se njena nepopisna, globoka žalost malo ublažila. Le redko so prihajale od nje vesti. Sredi avgusta mi je pa pisala prijazno pismo, v katerem mi je sporočala, da se namerava v kratkem vrniti v Pariz, obenem je pa izrazita vroč željo, da bi me čim prej videla. Obiskal sem jo takoj po Stran 7 V glasbeni prilogi so natisnjene S skladbe St. Premrla in 1 J. Luže viča. Kostaajevikl * lav ček. Spesnil in uglas-dH Ivan Rosna*. Ljubek in psav lahek mešani zbor. Dobi se v knjigarnah. Opozorilo vinogradnikom Krfko, 6. oktobra Iz vrst vinogradnikov se afcši da se nekateri pripravljajo na splošno trgatev trs-nega grozdja. Vsekako je to mnogo prezgodaj. Prerana trgatev, posebno leto«, ne prinese dobrega, zdravega, okusnega in stalnega vinskega pridelka, temveč slabo, za prodajo nesposobno blago, ki se le težko vnovči. Zato naj se začetek trgatve ne pospeši, temveč odloži na poznejiš čas. posebno, ker se obeta lepo, toplo in solnčno vreme, ki bo pridelek zelo zboljšalo. da se bo novo vino mnogo lažje prodajalo po ugodni ceni. V § 8 zakona o vinu z dne °. decembra 1929. stoji dobesedno: »Prepovedano je trgati grozdje za pripravljanje vina pred rokom, ki ga v to določi pristojno občinsko oblastvo po navodilu kontrolnega organa« Pravilnik o izvrševanju zakonu o vinu z dne 24. VII. 19>0 določa: Dovoljenje za začetek trgatve. Trgati gro/dte za zobanje je po čl. 8. zakona o vinu treba ob času. kadar je kaka sorta zrela. Obča trgatev za pripravljanje vina se ne sme vršiti pred rokom, ki ga ugotove občinska oblastva ▼ sporazumu z najbližjimi za to pooblaščenimi strokovnimi državnimi ali samoupravnimi poljedelskimi organi. Vinogradnikom, ki imajo razne sorte grozdja, sme občinsko oblastvo dati dovoljenje za začetek trgatve tudi pred začetkom obče trgatve in sicer samo za zgodnje vinske sorte in v sporazumu z vinogradniki ter mora o tem takoj po izdaji odločbe obvestiti pristojnega državnega kontrolnega organa. Zato vinogradnik, ne smejo pričeti s trgatvijo, dokler jim občina te<*a ne dovoli. Kdor bo trenket in lesk. Manjšo vrednost ima že izposojeni, najmanjšo pa lastni. Nikoli ni tako hudo. da bi ne moglo biti hujše. Človek na svetu prav za prav ničesar ne mora storiti, razen umreti, pa še o tem ne ve. kdaj pride. Nasprotno pa lahko človek v načelu vse more. če bi vedel. kako. Ženska je kakor ogenj — v dobro ali v zlo. kakor z njo ra\mamo. Voda je strupena. V večjih množinah se lahko člo\'ek v nji tudi utopi. Če vzameš kaj enemu človeku in mu vrneš, je to restitucija. Če pa vzameš kaj enemu človeku in vrneš drugemu, je to filantropija. Moja iskrena želja je, da bi bil Adam umrl z vsemi s\rojimi rebri. Napredek slavnega moža: nehal si je sam snažiti čevlje, nehal je pisati sam svoja pisma, nehal si je pisati svoje govore. Druči zakon je zmaga upanja nad izkušenostjo. Ai^tomobilski zemljevidi povedo šoferju vse. kar mora vedeti, razen tega. kako je treba zemljevide zopet zložiti. Velik mož se nikoli ne čuti velikega. Mali mož se nikoli ne čuti majhnega. Anglež misli sede. Francoz stoje. Američan med hojo, Irec pa šele potem. PRED SODIŠČEM Pijanec stoji pred sodiščem. Državni to-žilfc rohni na pijance vobče. nobena bese da mu ni preostra, nobena primerjava prehuda. V živih barvah slika posledice pijančevanja, uničeno zdravje, zanemarjene rodbine, razrvane domačije in slabe zglede, ki jih daje pijanec . .. K>legi mu čestrtaajo k sijjnemu govo. ru. Na njihovo vprašanje, od kod ima vee to, odgovori državni tožilec: — Vse je od moje žen*, ko sem se vmfl snoci pozno domov. hodu. Predno sem prišel do njene sobe, sem moral preplezati dva velika kovčega, iz katerih je visela vse vprek obleka in perilo. Ko sem prišel v salon, sem zagledal na peci načeto steklenico vina in deloma natočen koza« rec. Na naslanjaču je visel njen žalni klobuk. Pozdravila me je kar najpriarčneje in takoj je jela bridko plakati. Prise-del sem k nji in govorila sva dolgo o našem dragem pokojniku. Na mizi pred nam so stale tri velike fotografije njenega moža, kraj njih pa prazen krožnik in ponvica s prikuho. — Jem zdaj kar to, — mi je pojasnjevala vdova. — To je enostavneje in udobneje za dekleta. Sklonil sem se, da bi pobral aa tleh ležeči čeveljček. — Ali, da, — je prikimala mlada vdova. — Leva noga me etraino boli. In mirno je postavila čeveljček na mizo med krožnik, ponvico in fotografije svojega pokojnega moža. Potlej je pa dejala otožno: — Da, M... Moj obogi Edmood bi ne bil z menoj preveč zadovoljen, Če bi videl ta nered tu. Odkar je nas zapustil, si pirvofičnii maso j^VlaJHi. rada bi m Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, S. oktobra. 1938. Stev. 226 MALI OGLASI 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno beseda 50 par. da veh posebej Najmanjš) znesek 9 UId Nepremočljive Hubertuse trenćkote in vse vrste dežnih plasčev, oblek, perila i. t. d. najboljši nakup pri P R E S K E K, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14- JABOLKA žlahtna, od 20 kg naprej razpošilja Posestvo »Grič«, Maribor. 30.M TRAJNO ONDULAC1JO s 6-mesećno garancijo v modernih frizurah Vara napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«. Sv Petra c 76. 1952 STARO MEDENINO baker. cink. svinc in odpadke metala, vsako množino, kupimo po najvišjih cenah. TJNITAS, Šiška. Celovška 90/a. 2345 SMOKVE IN ROZINE na zalogi. »Veletrgovina južne-ra sadja«, Ljubljana, Tvrševa c. ftt. 48. 2356 HALO! HALO! Gostilna Terdan, Moste, Zaloška cesta 18, toči prvovrstna dalmatinska vina in dolenjski cviček, liter Din 10.—, čez ulico Din 9.—. Dobra domača kuhinja z raznimi jedili. 2355 50 PAK EMLA.NJL ažuriranje, vezenje zaves, pen la. m ono gramov, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din »Julijana«. Gos posve ts k a c. 12 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Za Din 10.000.» je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi fcolo pn MAGDALENCU V Racah. STOLE že od 18.— Din dalje, otroške postelje, pohištvo in vsa popravila najceneje Josip Zorman — Breg 14. 2378 PSIHOGRAFOLOG Felix Globočnik v Ljubljani, hotel »Soča«, sprejema dnevno od 8—12 in od 14—20, tudi ob nedeljah in praznikih. Obiske po hišah vrši po 20 uri zvečer po dogovoru. Pri dopisih treba navesti spol ter datum rojstva. Bruiranje anoLimnih piscev, .Specijalna raziskovanja itd. — Dela na strogo znanstveni podlagi. 2379 KAM PA KAM? V nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. gremo vsi na Govejek — Dom jugoslovenskih obrtnikov. Sveže domaČe krvavice, dobra kapljica in jedila, prijazen izlet ter razgledi. 2370 BTJFFET S. & J. JERAJ Ljubljana, Sv. Petra cesta 38, vam nudi prvovrstna vina ter garantirano pristno žganje čez ulico po naslednjih cenah: Sladki vinski mošt 1 Din 8.— Portugalka nova . . « « 8.— Namizno belo staro < « 8.— Rizling........< « 9.— Srbska črnina . . . . « « 9.— žganje: Tropinovec.....< « 28.— Slivovka stara . . . « « 32.— -Brinjevec......« < 36.— Bum, fini čajni . . . « « 36.— 2375 DANES ZVEČER VSI NA KONCERT k Mikliču na Tržaško cesto 46. 2384 VRTNE OGRAJE železobetonske, hitra dobava. Načrte, proračune, vsa stavbna dela poceni in solidno izvršuje RUDOLF TERCELJ, stavbeno podjetje pri novi cerkvi v Šiški pri Ljubljani. 2385 PRODAM 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Din PERJE TS PUH največja zaloga in nizke cene ari KLAV2ER, Vdan Jakova 4. 2349 POUK Beseda W par davek poseoej Najmanjši znesek " LHf> Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerna tečaji, oddelki od %7. do 8. in od ^8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Največja strojepisnica. najrazličnejši pisahu stroji. Pričetek pouka poljubno. Šolnina zelo nizka. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. iirektorja 48-43. 2157 ANGLEŠČINA Miss Farler prične z angleškim poukom sredi oktobra 1938. — Dvofakova ul. 3/III. 2329 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej iNajmanjsi vnesen « um KUHARICA in dobra gospodinja, vajena vseh del, išče službo k starejšemu gospodu ali k mali družini, event. na orožniško postajo. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Takojšen nastop«. 30.M. 2.500 DIN ootrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: >A_NOSStarejša, izvežbana moče UČENKO lepe postave, z dobrim glasom, sprejmem za familijarno dam-sko tamburaško godbo. Pogoji: hrana, stanovanje in 250 Din mesečne plače! Ponudbe s sliko. Pandurovič, kapelnik. Slavonski Brod, Kafana Begovič. 2376 STAREJŠA GOSPA z gotovino Din 4000.— dobi polovični zaslužek pri mali lesni trgovini. Ponudbe pod »Stalno« na podr. Slov. Naroda Maribor. 32/M POSEST Beseda 50 par. d s vek posebej. Najmanjši znesek >J Din STAVBNO PARCELO ob Tržaški cesti v Mariboru proda Oset, Orožnova 6. 31.M. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova c. 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh drŽav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 33/M. Otroški vozlčld najnovejših modelov Dvo kolesa, motorji, tri cikli Šivalni stroji pogrezljtvl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 — Podružnic* MARIBOR* Aleksandrova Zapomnite si! Najugodnejši nakup manufakture na obroke! Vedno najnovejši vzorci! Ogromna izbira! Obrnite se tozadevno na našo pisarno NARODNI MAGACIN, Sv. Petra c 27-1. Zaradi velike zaloge odprodam večje število crnih granitnih in dragih spomenikov po nizki ceni« Kamnoseška industrija ALOJZIJ VODNIK, Ljubljana ČAJNO MASLO prvovrstno izdelujem, lahko pošljem ob vsakem času vsako količino! Ignac Bericeš, Makulatura! papir proda uprava „Slovenskoga Naroda44 Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. g ...dokler ni videla Radion belega perila prijateljičinega otroka! ^s^ Mogoče je pa otrokovo perilo še novo, in ni bilo še nikoli oprano? Kako bi moglo biti sicer tako čudovito belo? Prijafeljica vendar ne more imeti tolika skušnje v pranju kot mati že odrastlega dečka ! w Seveda no - ampak ona pere z Radionom. Tudi otrokovo perilo je bilo že velikokrat prano z Radionom, in je vedno tako lepo belo. Radion odpravi iz perila vso nesnago! Pri kukanju perila pronica skozi tkanino na milijone kisikovih mehurčkov in odstrani vsako, še tako globoko zajedeno nesnago, ki se z navadnim milom ne da odpraviti. Na ta način postane perilo popolnoma čisto in belo - Radion belo. SCHICHTov C« Sfer N I Č IS TEJ Š E BELINE OD RADI ON BELINE Sprejem orodjarjev. Uprava Vazduhoplovnega tehničnega zavoda v Kraljevu •prejme večje število orodjarjev. Prošnje za sprejem naj se viole po pošti ali osebno. Višina dnevnice se bo določila po sposobnosti. Iz pisarne tehničnega oddelka Vazduhoplovnega tehničnega zavoda v Kraljevu T. Br. 4605 od 27. septembra 1938. r NAMOLMA BADUSKA SE VEJ A}. NAS VAL STE SE ŽE PREPRIČALI, da Vam je »SLAVIN« pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, emajliranih predmetov, stekJenine, medenine Ltd. neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo SI A VIN Na obroke dobite t povsod! Za lato osno kot proti gotovini pa le pri ANASTAS PAVLOVIĆ, največje rnaiMfsaUumo sldadisoe v Jugoslaviji. BEOGRAD — aaaipp — LJUBLJANA. L 1M4. v Gajsvi uL 5, psaaAa »Nebotičnika11 ALOJZ ftPETie, t.