Poštnina plačana v gotovinL
Leto LXXIII., št. 158 a
Ljubljana, ponedeljek 11. novembra I940
m
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike, — InseratJ do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji LnseratJ petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ dave< posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, ra Inozemstvo 2in 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, K nafl jeva ulica št 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26
Podružnica: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št, 10.351.
Rumunska mesta v razvalinah
Katastrofalen potres, ki je včeraj zajel vso Rnmnnijo, je povzročil ogromno škodo in
zahteval številne žrtve
BUKAREŠTA, 11. nov. e. Rumunijo je
zadel včeraj katastiofalen potres, čigar obseg še ni pregleden. Dosedaj se doznava jo naslednje pod rebri osti:
Mesta Baiiad, Tekuč. Galac, Gjurgjev. Buzau, Raxun:ku-Sarat. Ploesti, Husl, ln še kakih deset drugih mest so hudo razdejana. Telefonske zveze sploh ne funkcionirajo, železniški promet je ustavljen. V samem Galacu je potres zahteval 20 mrtvih Ln okrog 100 ranjenih. Daljnovodi visoke nape testi so se potrgali in so padli na hiše ter jih zažgali. V mestu Buzan je bil potres naravnest katastrofalen in je mnogo mrtvih, poškodovanih pa je tudi več sto hiš. V Ploostiju je največji hotel samo še ruševina. Mestna posvetovalnica, prefektura, trgovska zbDrnica in druge velike palače so v takem stanju, da se lahko vsak trenutek nrošijo.
Organizacije Zel cm e garde skupaj z vojsko so povsod pričele z reševalnimi deli. Vsi kinematografi in javni lokali so bili včeraj zaprti. Buka reštanska radijska postaja in tudi druge postaje so včeraj naslavljale na nared pozive, naj ostane miren. V BukareStl se je zrušila 12nadstrop-na palača hotela Carlston s 100 stanovanji in okrog 550 prebivalci. Dcsedaj so izpod ruševin ogromne palače potegnili 40 mrtvecev. V podzemlju te pa'ače se nahajajo mnogi prebivalci, ki so se zatekli pred potreseni v te prostore. Posrečilo se jim jt\ da so dobili telefonsko zvezo s policijo in z'aj obupno prosijo za pomoč, tcer so v nevarnosti, rla se za d i;-i jo. Z nad-člivc'kimi napori skušajo zdaj rešiti te nesrečneže, ki jih je najbiž več sto.
Zelene srajce, ki se jim je pridružila fašistična akademska omladina iz Rima, ki Jo je BBJctl] potres na povratku z legionarske manifestacije v Jasiju. so pričele s aptateG reševalno r: kri jo. Akcija aa reševanje se nadaljuje k'jub ne^prestanemu dežju in velikemu mrazu.
Hotel >Continental ■-. eden največjih v preste/"ln?ci. so morali evakuirati zaradi nastale škede. Tako imenovana Bela cerkev- v Galeja Viet~ria je vsa razpekana od temelja do strehe. V tej ulici se je zaužilo tudi kakih 10 hiš, ki so pokopale mnogo žrtev.
Bolnišnice so vse polne ranjencev. Vlada je po ra liti zahtevala pomoč vseh zdravnikov v državi. Zanimivo je. da je telefrn-ska centrala v B'ik.iresti, dasi je 140 m visoka, ostala zaradi svoje izredno močne železne konst—;k_xje nepotV:a.^vnr.a. Minister za narodno zdravje je takoj organiziral zdravniške ekipe in jih poslal v naj-bci; p:škc levana mesta.
Snoči je bilo javljeno, da je železniški promet spet vzfpcstavl {en na progah Buka rc itn—ECoatanza, BukarciST-a—Gigurtu in Bukarešta—Imbolia. Na drugih prognh še ni premeta Zmerna garda je naslovila arvl s\x>j::n pristašem, da so takoj na razpolago i blastem. Legionarski oddelek so mobilir.Irali za takejinjo evakuacijo po-Sholovan i h h 15.
Po najnovejših vesteh Iz Barlada je tam potres zahtevaj 10 mrtvih ln 65 ranjenih. V Te!:uči je 7 mrtvih in 18 težko ranjenih. Zapor v Doftana Kampianu se je po-ru . S «:ij:\ da je ob tej priliki našlo smrt > krog 100 jetnikov.
Razdejanja in požari v petrolejske^! področju
Bu**re§t*, n. nov s. (Reuter). Za<inja poročil- javljajo, da je včeraj potres povzročil veliko škodo v rumunskem petrolejskom področju. Več rafinerij pri Ploe-stiju je poškodovanih in v središču petrolejskoga ozemlja je izbruhnilo več požarov.
Ker je večina telefonskih in brz-javnih zvez Bukarešte s provinco prekinjena, popolna por čila o §ko!i ki jo je povzročil potres še niso na razr^vlago. izgleda pa. da je b:la najhujša katastrofa v Galacu. Tu ni ostala niti ena hiša cc'a. V Galacu je bilo tudi največ smrtnih žrtev. Tudi po-vsoJ drug; -l Število žrtev še vedno narašča- Rumunski radio naslavl'a vsaki dve uri na prebivalstvo pozive za pomoč pri reševalnih delih.
Ker so železniške p^oge poalco4?vane, je Bukarešta tudi brez železniških zvez z ostalo Rumunijo.
Osebje angleškega poslaništva s poslanikom na čelu je ostalo pri potiesu nepo-škrr-J. rvano. prav tako pa ni bil ranjen noben član še preostale ang°o?ke kolonije v Bukarešti. Poslopje angleškega poslaništva je bilo le malo poškodovano.
Opustošenje v prestolnici
Bukarešta, n. nov s. (Reuter). Rumunska prestolnica je pri včerajšnjem potresu silno trpela. Smatrajo, da bi bilo mesto sploh popclnoma porušeno, če bi bil potres le še za malenkost močnejši. Največ žrt*v je bilo v velikem bloku hiš ^Carlest^n . V poslop u se je nahaialo 500 oseb. Smatrajo, cia je bila polovica izmed njih takoj ubita. Ostali pa so še zakepani pod ruševinami
Potres je povzročil med prebivalstvom strahovito paniko, električna razsvetljava je takoi oinovedala. poleg tega pa so zaradi potrtega sunka pričele tuTiti še letalske sirene. Ljudje so v nočnih oWaČiHfc preplašeni bežali na ulice. Rumunski potresni str-k'vniaki se bo e da bi se potresni sunki utegnili še ponoviti.
e:o mrtvih v Bukarešti
Bikaješta, 11. nov. s. (Reuter). Doslej ceni.o. da znaša število človeških žrtev potres: v Bukarešti okrog 600 mrtvih in teatn ranjenih. V Carlestonu je bilo ubitih p ril lžno 200 oseb, med njimi več nemških in : alijansikih oficirjev.
J>:aogo žrtev je zanteval potres v Fo-scari- Doslej so našteli 100 mrtvih. Središče mesta je popolnoma uničeno. V Galacu je ioslej ugotovljenih 21 smrtnih žrtev. Ze so trpela tudi mesta Ploesti, Campiri a in Buzau.
V Rusiji
?[Oskva. 11. nov. (Tass). Moskovska potrebna postaja je zabeležila včeraj potres, epicenter je bil približno  1.200 km
od Moskve, nekje v področju Karpatov-Potres se je čutil na mnogih mestih in krajih. V precejšnjem delu Karpatov je bil močan potres in je zibanje ponekod doseglo 9 točk, v Kijevu 7, točk, v Moskvi 4. Potres je trajal nekaj minut.
Jugoslo venski državljani niso prizadeti
Beograd, n. ncv. AA. Po poročilu kr. poslaništva v Bukarešti pri potresu v Ru-muniji ni bil prizadet noben jugo^lovenski državljan.
Potres so občutili tudi v Ankari
An Kara, 11. nov. AA. (Štefani). Včeraj ob 3.40 po krajevnem času se je čutil pre-
cej močan potres v Ankari, prav tako tudi ob obali črnega morja.. Žrtev ni bilo, prav tako pa tudi ni potres povzročil škode.
Potres zabeležen tudi v Ljubljani
Ljubljana, 11. novembra.
Izredno močan potres v noči med soboto in nedeljo v Rumuniji je bil oddaljen predaleč, da bi ga lahko ljudje čutili tudi v Sloveniji, zlasti še, ker ponoči ni mnogo ljudi budnih. Pač pa je zabeležil zelo močan potres seizmograf ljubljanskega Meteorološkega zavoda.
Potres je bil v resnici izredno močan, kakršnega le redko zabeležijo seizmografi.
Seizmograf nase meteorološke postaje je zabeležil, da je trajal zelo močan potres okrog 10 minut. Nihaji, ki jih je zabeležil aparat v krivulji  znašajo skoraj 10 cm.
Zal, podatki o potresih našega Meteorološkega zavoda ne morejo imeti pomena za znanstveno raziskovanje. 2alostno je. da zavod, ki mu je prepuščena velika meteorološka mreža v Sloveniji, ni primerno opremljen z vsemi potrebne Jetrni instrumenti, ker ni dovolj dotiran. Tako Meteorološki zavod nima astronomske ure, ki je neogibno potrebna za seizmograf- Brez ure, ki kaže čas do desetinke sekunde natančno, seizmograf sam na sebi nima pomena. Brez točne meritve časa ni mogoče ugotoviti, kdaj se je potres zaivl, kako dolgo je trajal in ne točno njegovih valovnih dolžin. Zavod ima sicer staro astronomsko uro. ki pa je že doslužiia. Daioval io je zavodu prof. Nardin. Nova ura bi stala 30 do 50 tisoč dinarjev. Zavod tudi nima dovolj osebja.
Na to je treba opozoriti javnog, kajti Meteorološki zavod je zelo pomemben in potreben, četudi gledamo na niegovo delo samo s praktičnega stališča. Nikdar bi ne smeli pozabiti, da stoji LJubljana na potresnem ozemlju.
rua uelika zmaga Grk
Uradno grško vojno poročilo potrjuje, da se je Grkom posrečilo premagati jedro italijanske vojske — Po večdnevnih hudih borbah je bila elitna italijanska divizija razpršena in deloma ujeta — Grki so zajeli ve lik vojni plen
Atene, 11. nov. s. (Reuter). Grški ge-nei ilni štab ie objavil davi 15. vojno porot io, ki pravi:
V doseuanjih 14 dneh vojne so bile v teku velike vojaške operacije v goratem in gozdnatem ozemlju Pindosa. Italijani ho poslali tu v akcijo elitno alpinsko divizij , ki je bila že eno leto v Albaniji in je dolro poznala terenske prilike. Ta divizija Je imela Se v pomoć oddelke konjenic« bersaglierov, fašistično milico, topništva in tankov. S temi močnimi silami je hotela italijanska vojska izvesti hiter in odločilen udarce, prodreti preko gorovja do Mecovona in tako presekati zveze med Epirom in Tesalijo. Italijanskim četam so hi prve dni vojne postavili po robu manjši oddelki grške konjenice, ki so preprečili naglo prodiranje. Totem pa so bile poslane \ hitrih pohodili na pomoć druge čete. Te so izvedle proti italijanski vojski vrsto dinapadov. Kljub težavnim terenskim . .meram in težkočam s preskrbovanjem so grške čete po močiu borbi italijansko \ Jsko premagale. Da bi preprečile obko-Ltev, »o se italijanske čete v neredu umaknile- Grške čete so italijansko vojsko za-^> do vale ln so pognale v beg tudi ojače-r.ja, ki so prihajala Italijanom na motor-r h vozilih na pomoč iz Valone. Italijani m k imeli zelo mnogo mrtvih in ranjenih. IVavtako je bilo ujetih več tisoč i tali Jankih vojakov. Grkom so padle v roke ve-Lke množine vseh vrst vojnega materijala Včeraj so itaUjanaka letala bombardi-rala nekaj vasi na Kreti. Materijalna ško-i nI bila povzročena.
Na epirskem bojišču je grško topništvo relo uspešno bombardiralo koncentracije sovražne vojske. Sovražnik je pretrpel iz-rube ln so bili njegovi oddelki razpršeni, otem ko je pustil vojni materijal vseh .rst v grških rokah.
Kako je bil izveden grški obkoljevalni manever
Atene, 11. nov. s (Reuter) K grški zim-gi v Pindosu poročajo nekaj nadaljnjih podrobnosti. Napad v smer prot< Mccovonu je izvedla italijanska alpin^ka divizia »Ve-nezia«. Grki so namenoma pustili Italijane dalje v notranjost p^» doilini reke Voju-e Medtem pa so lahki gršk* oddelki zasedli vse višine ob obeh bregovih nad dolino. Boji so trajali tu približno 10 dai. Po prvih treh dneh so se Grki namenoma umak-niki na višine, naslednjih sedem dni pa so Italijani prodirali.  Ko  ie poveljstvo itali-
te so se spustile z višine ob obeh bregovih reke Vojuše in dosegle popolno zmago. Po grških poročilih so cele čete italijanskih vojakov utonile v roki Vojuši, ko so vojaki hoteli preplavati naraslo reko.
Letalski napadi na italijanske postojanke
Atene, n. nov- \Reuter). Angleški bombniki so včeraj izvedli več uspešnih bombnih napadov na postojanke italijanske vojske na bojišču v Epiru,
Zopet dež
Atene, 11. ncv. s. (Reuter). Na grško-italij£jiskem bojišču je pričelo zopet močno deževati. Dež ovira vse vojske operacije.
Italijanski ujetniki v Solunu
A1«!^, 11 .nov. s. (Reuter)- V Solun je prispelo zopet 100 italijanskih vojnih ujetnikov.
Ameriška pomoč grškemu Rdečemu križu
ATene, 11. nov. s. (Reuter). Ameriški poslaniik je izročil ministrskemu predsedniku generalu Metaksasu ček za 5.000 dolarjev kot prvo ameriško pomoč grškemu Rdečemu križu.
ofenzivo večjega obsega. Na drusi stram pa koncentracijo gr'kih čet zelo ovirajo italijanska letalo, ki so preteklo noč bombardirala cesto Lerin Korča. Le po tej cesti pri-
hajajo gr?ke čete lahko v svoje po'o/aje. Gr:kc čete na >toku Ajl na Pn^pan^kcm jezeru bi lahko pričele z akej > ed:n<. v primeru, ec bi se jim posrečilo izvesti koncentracijo.
Maršal čakmak končal inspekcijo ob iti t; i
Carigrad, U nov e Po daljs inspekciji vojaških priprav na mtn se je vm;l v Ankaro scf tur-kega generalnega ^uha maršal Čakmak ki ca je sprejel mmi*ter za narodno obrambo Cafc^ak (e ime' z ministrom daljšo konferenco.
Boji tuđi v Gakmiu
Francosko uradno poročilo o akciji generala de Gaulia v francoski ekvatorski ASrLki
Angleži na Kreti
Atene, 11. nov. s. (Reuter). Angleška vejska na Kreti je sedaj na važnih strateških točkah ob obalah otoka razpostavila težko topništvo. Angleška vojna letala stalno pa truli rajo nad Kreto- V prebivalstvu na Kreti je prisotnost angleške vojske zbudila zaupanje,
Z naše meje
Z jugoslo\*ensko-grške meje, 11   ncv. e. Včerajšnji dan je na odseku Bigli^te-Kali-štcte-Krista Lopogi minil precej mirno. Na vsej fronti ni bilo slistiti topovskega streljanja, niti grmenja letal  Samo ob 10. dopoldne se je čula v področju Prespanskega jezera  kanonada.  Italijansko  težko topništvo je nekaj časa obstreljevalo grške pozicije. Ena kakor druga stran sta ohranili svoje pozicije, kakor sta jih imeli pred tremi dnevi. Italijani se še nadalje drže grebena gorovja MoTOva  S tega položaja, ki anske divizije uvidelo nevarnost, sta bila | dominira nad grškim, italijansko težko- top-talijanskim četam pred tremi dnevi posla-     ništvo obstreljuje grške pozicije. Včeraj je na na pomoč dva nova polka. Tedaj je gr-     potekeil že drugi dan, odkar vlada na fron--ka vojska prešla v protinapad   Grške če- I ti zatišje. Italijani se pripravljajo za novo
^feJHS&neVMavavavemnaM
d Mik Molotova v Berlinu
Molotov pride v torek v Gdansk, kjer ga bo pričakoval Ribbentrop, nakar bosta z letalom odpotovala v Berlin
ženeva, n. novembra. A A. (DNB). Fran coski kolonialni minister ie v soboto zvečer podal naslednje poročilo
Po poskusu napada na Da kar, ki je propadel pod znanimi okolnostm:, so bivši oficirji generala de Gaulia izvedli nov napad na francosko neodvisnost S pomočjo lahkih britanskih pomorskih sil, ki so več dni križarile ob obali Gaboaa. Izkrcali so svoje čete v b!:žini Librevilla k s< pa prej bombardirali Gabonsk* guverner je v nekim svojem proglasu udaril odločnost Francozov, ki žive v Gab^r da se branijo proti vsakemu napadu Na podlagi tega prog'asa se lahko predstav ia. da v tem delu ekvatorialne Afr*e v tem trerutku divjajo hudi boji Operacije proti Gabonu. pri katerih prihaja do ziazu motan odpor vstašev, so v teku T > fraucoskr ozemlje južno od zemeljskega ravnika jc zdaj v težkem položaju, ker je popolnoma odrezano od ostalega sveta.
Ženeva, 10. novembra AA (DNB> Angleški narvad na francosko Dose^.t Gab^n letala ^e Povzročil v francoski javnosti /eliko nezadovo'is+vo oreti Angliji. Li^ti p'š2io o nov«.m britanskem naDadu na Fran-no. V nedelio doooldne še ni bilo dt >eil o
bile edinice angleške v**fne mornarice sodelovale pri akciji generala De Gaulia v Gabonu ter obstreljevale Libci\ lic
LoodUn, 11 nov. s. (Keuier). Glavni s-tan generala de Gaullea javlja: Svo od-ne francoske čete so zavzele Libreville, najvažnejše pristrnišce v Francoski ekvatorijalni Afriki. Prebivalstvo mesta je svobodne francoske čete navdušeno pozdravilo. Poveljnik oddelka francoske voj&ke v mestu, ki je bil na strani vkuie v Vic:.yju, je dal nalogo za. ustavitev sovaažnort i. V bojih za mc<tto je bilo na cboh straneh samo wa'o žrtev. General de Gaulle 'e * ie-noval vojađkega guvernerja za V krnijo Gab-ai. v kateri leži tudi Ubrevtlle.
Potottliena Srancoska podmornica
I.OndOn^ u. nov. br. (ReuterJ Mornariško ministrstvo je objavilo komunike, v katerem demantira vesti, da bi b*le angleške vojne laclie obstreljevale francosko luko v LJbrevflle v Gambomi. Angleške vojne ladje tudi niso poskusile pristati ob Ganibonski obali te :niso sodelovale s četami generala de Gaullea. Angleike vejne ladje so se samo sp">vevUe s francosko pod-
bojih, ki potekaio v Gabonu. V Vichvju ' mornico xPonceietc, ki t'h ;e napadla- Pod-opozariaio na velike težave v or>metu I rnorniea ki se je že potrgala, je bDa po-med odrezanim Gabonom in ostalim sve- svarjena. nakar se je spet dvignila na potom, vršie morja. Frr-nc^ska prsadkp le sama I^ondOn. li. n'n-emhra. br. (Reuter). An- | D^tnoi'a S'.-ojo ladjo. Francoski m narjl gleška admiraliteta demantira vesti, da bi *> bili nato ujeti.
Hude b®zhe za S^a&st
Po italiianskem poročilu so ital?|arske čete po dvodnevnih hudih bojih ponovno osvojile to važno
trgovsko središče
Berlin, 11. nov. e. Nemški krcg: ne objavljajo nobenih podrobnost1 o obicku Mo-lotova \ Berlinu. V dobTO poučenih krogih smatrajo, da se bo razpravlja'^ o političnih in gospodarskih vpra^anj'b, a da bo tudi vprašanje zadržanja Turčije eno glavnih vpra:anj O prihodu Mdotova Berlin se je že kakih 10 dni govcnlo v diplomatskih krogih in je bila to od četrtka dalje več ali manj javna tajnost Podrobnost; n sprejemu M*>!otova še niso znane, ed-no v dobro obveščenih krogih pravijo, d« b- najbrž Ribbentrop sprejel Molotova v Gdansku v torek zjutraj, od koder bo neto potoval v spremstvu Ribbentropa z letalom i Berlin.
Rim. 11 nov. e. (Štet*p«) Vest o potovanju Molotova v Berlin je izzvala vehko sen-
zacijo v sovjetskem javnem mnenru. To je prvič, da Molotov potuje v inozemstvo v službeni misiji. Merodajni moskovski krogi smatrajo, da se v zvezi z obsskcm Molotova v' Berlinu potrjuje nemško-rusko sodelovanje in da so v zvezi s tem zaman vse intrige in manevri, ki so pnha'aii zadnje dni od nekih držav zato da se skalijo odnošaji med Berlinom in Moekvo.
Moskva, u. nov. s, (United Press). Molotov ae je včeraj popoldne s posebnim vlakom odpeljal iz Moskve v Berlin. Z Mole to vem potuje 32 oseb, med njimi vodilne politične- ln gospodarske osebnosti- Prav Lako potujeta, z isx±m vlakom nerrtSki veleposlanik grof Schulenburg in vodja nemške gospodarske delegacije Schnurre-
Rim, 11. nov. (Štefani). O operacijah v Afriki poroča vrhovno poveljstvo:
V severni Afriki so nas! bombniki intenzivno napadli el Kasabo, Maaten Bagus, el Dabat in Fuko. Povzročenih je bilo mnogo požarov. Posebno uspešno sta bili bombardirani luflta v Alcksandrijl in Port Sudan. Vsa nasa letala so se vrnila na svoja orxH*i5ca. Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na Demo, ne da bi povzročila kako Škodo.
V vzfiodni Afriki so se. kakor je bilo obiavljeno že v 153. vonem poročilu, razvili hudi boji okrog Galabata. Zaradi sovražne prem či so bile naše čete ki so bile u tabor jene v Galabatu, prisU jesne kljub hudemu odrioru umakniti se nroti Meten Maiu. Naslednjega dne &y italijanske Čete prešle v protmarjad, ki pa je bil izveden
I 9 premaTinimi silami. Včeraj se je protinapad na Galabat ponovfl z ojađenim i si-
| lami. Uspelo je streti sleherni sovražni od-"oor. Galabat je se^ai snet v iv^iri rokah. Na^a letala so sedelovala r>ri teh operaci-iah ter so nanadala so-"-rnžr»e čete z br<m-bami in r^roinicamđ. Na ti*eh sovražnih oklopnih vozovih so rrbr-utirdli požari. Letala so bmn bq r-i-' rr» 1 a tudi Gedaref in ro-
i vzrocila veliko škoda
Angleško ^orcSlsO
Kauof ii rtrjv. s. »Keutei). Snočnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhsxlu javlja;
V ozeml yu pri Giabatu in Kass?Ji v Sudanu S3 operacije na-ip.ljuje^o. E>Jslej je ugotovljeno, da je bilo v okoHci Kiissale zajetih 260 italijanskih uie*rikov. šte\ilo ujetnikov, ki so bUt zaieti pri Galabatu, še ni točno ugotovljeno.
Z boji»č v Rpiru, v Keniji in Palestini ni nič važnega, poročati.
Napadi ca Aleksantfrijo
AJeJEaaadrija, n. novembra. A A. (Reuter). Italijanski letalci sptt izkoristili mesečino in nadaljevali z nočnimi letalskimi napadi na Aleksandri jo. Nocoj je več letal letelo nad mestom.
Napad na Malto
Kairo, 11. nov. s. (Reuter). Včeraj so sovral^ letala izvedla dva napada na Malto. Na državnih pcslopjih je bilo povzročeno nekaj škode, med številnim prebivalstvom pa ni bilo žrte\\
Curih, ii. nov. Beograd 10, Pariz 9 925, London 17.10, New Tork 4't, Milan 21.77. Madrid 40. Beilin 172.50.
Razprodane predstave    tm^y a     zadovoljil občinstvo v vsakem pogledu. So-prtcajo,  da  je   film     ▼ MJr%J ▼ /m   glasno je mnenje, da tako lepega umetniškega dela te dolgo ni bilo v Ljubljani na kinematografskem platnu. — V gl. vlogah Emma G rama t i ca — isa Pola — Ruggero Ruggerl Itd.
Obenem predvajamo domači film
Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v LJubljani
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri!
KINO UNION — Tel. 22-21
_n - « (MANON LESC AUT)
»Prepovedana ljubezen« wno matica - ^Wi
m * Predstava dane« samo ob 16. uri
je pretresljiva ljubezenska zgodba o duhovniku . . .   GIGLIJEVO petje . . . odlični
Igralci. . . prvovrstna režija . . .
ŠE DANES IN JUTRI
lahko plačate
srecice
državne razredne loterije za II. razred
Zadružna hranilnica
Ljubljana, Dalmatinova ulica
Amerika postaja
zaledje Anglije
Zedinjene države pripravljajo dalekosežen načrt za čim izdatnejšo ponw>e Angliji
VVashingion, n. nov. j. (AR). V ameriških političnih krogih zatrjujejo, d' boJo
razni ukrepi, ki bodo verjetno v doglednom času storjeni za pcspe.-enie ameriške pomoči Angliji, obsegali tudi naslednje točke:
1. Omiljcnje sedanjega nevtralnostn: e;a satena z namenom, da »e ameriškim ladjam dovoli prevažati ameriško bi v. > v Veliko Britanijo.
2. Omii.icnje Johnsonove«:a zakona, ki naj omogoči v bodoče tudi diektnn fi-
i«rino pomoč  Veliki Britnrd.f«.
2. Odiitopitev novega  taJnesa aparatu za
pil.ianje nri bombardiranju angleškemu vojnemu letal tvu.
4. r*oo-1 rcn otlpo- proti Hooverjevemu naći tu za pcmoč okupiran'm pokrajin:'m r zapadni Evropi.
5. Povečana nepopustljivost napmm Pc-ta-inovi vladi odnosno ukrepi x-\ omc'itev ielovanja francoskih agentov v ZcdinJc-aih državah.
Iz ameriške ra r>riorit^tnesa svota poročajo, da bo angleška kornlsiia zo volne labave dobila dovolienie. zakliučiti z ameriško letalsko industriio Dosodbe za izdelavo nadaliniih 12.700 lvta'.. in sicer iodatno k nabavam, ki so bile zak i č:ne se por)?i. Tudi ta letala b'Hlo prišli v ielo deloma še v sedaniih letalskih tovarnah, ki so trenutno v flradnji odoosno / načrtu. • W'a>hir.n. 11. nov. br. (TJ. P). Finančni minister Mnrgenthau je izjavil novi-lariem. da bodo izdatki za ameriško ob->rožitev še nadalie povečani. Po najnovejšem sporazumu bodo Zedinjene države odstopila polovico vseli ameri kih v: j--iih izdelkov Veliki Britaniji in Ksnrd Finančni program za anvri'ko oboroževanje, ki znaša 4 milijarde do'ariev. D' ie treba smatrati le za prvi del stvarnih
izdatkov za amenšk- oborožitev Ameriška industrija motorjev ie že na tem. da
pospeši svojo produkcijo do skraine meje. Vodilni možje težke industrije so pripravljeni sodelovati pri reorganizaciji te-£a nrosrama Zani se ie izrazil tudi predsednik družbe General Motors C many Knud?en. ki sooeluie tudi v narodnom obrambnem odboru.
\V-lshingt°n, 11. nov. s. (Reuter). K včerajšnji izjavi predsednika Rrosevelta. da bo Anglija cdsiei lahko prejela polovico vse ameriške produkcije orožja in vej-
nopa materialn. poročajo, da bodo Zedl-njene države do iuniia 1. 1942. lahko do-
bavilfl Angliji 26.000 vojaških   leta!. V
vrednosti 500 milijonov funtov (lOv. mi-
iard dinarjev). Dotlej bo letna produkcija letal v Zedinjenih državah zn šsla 66.000. Ze v prihodnjem januari u bodo Zedinjene države producirale 100J do 1500 letal mesečno.
Nadalie naooveduieio. da bo Še pred pomladjo poklicanih v ameriško vojaško službo do 800.000 prostovoljcev. S prihodnjim juniiem bo zakon o obvezni vojaški službi v obče uveliavljen v vseh Z d;nie-ni n državah in za vse letnike obveznikov.
Nevv York. in. nov. br. <CBS> Večje :.:lo cerkverih dostojanstvenikov in duhovnikov je danes obiavilo manifest, v katerem zahtevajo, da VsQ Amerika podpre Veliko Britanijo z vsemi sredstvi v b rrh\ brot!  skupnemu nasprotniku
YVavhire;Ton.  11. novembra- AA. Reuter.
Predsednik Roosevclt je določil 23. november za dnn zahvale. Amerikanci se bodo tega dne zahvalili božji Previdnosti, da so ostali izven vojne ter bodo 'zražali upanje, da mir vlada ^e dalje. Tokrat se je zgedik) že drugič, da je Roocevelt pre' /\\ rlan tesa prazn;ka in so nekatere ameriške države zaradi tega tudi že protestirale.
Tim® vevško so&elovanjs vssh ameriških držav
Izjava urugvafsfcega vejnega mir istra — Pogajanja
so se že pričela
državne razredne loterije za II. razred
Zadružna hranilnica
Ljubljana, Dalmatinova ulica
Amerika postaja
zaledje Anglije
Zedinjene države pripravljajo dalekosežen načrt za čim izdatnejšo potsu*£ Angliji
\Vashin^»on, n. nov. j. (AR). V ameriških političnih krosih zatrjujejo, da bo^'o
razni ukrepi, ki bodo verjetno v doslednem času storjeni za pcspe.-enie ameriške pomoči Angliji, obsegali tudi naslednje točke:
1. Omiljcnje sedanjega nevtralnostn: p;a zamena z namenom, da »e ameriškim ladjam dovoli prevažati ameriško bi. u. • v Veliko Britanijo.
2. Omii.icnje Jolinsonovega zakona, ki naj omogoči v bodoče tudi d-rektnn fi-
nsrino pomoč  Veliki Britnni.l«.
2. Odiitopitev neveara  taJneaa aparatu za
cilianje nri bombardiranju angleškemu vojnomn letal tvu.
4. I*oostren ,,« , o proti Hooverjevemu načitti za pcrne-č okupiranim ookraiin:»m v zapadni Evropi.
5. Povečana nepopustljivost napram Pc-ta-movi vladi odnosna ukrepi x-\ omciitev delovanja franc*>*':ih agentov v ZedinJe-nih državah.
Iz amerifike ra r>riarit^tneffa svota poročajo, da bo an^le&ka komisila za vojne nabave dobila dovolienie. zakliučiti z ameriško letalsko industriio Dofiodbe za izdelavo nadaliniih 12.700 lvta'.. in sicer dodatno k nabnvam. ki so bile zak i č:ne že poorei. Tudi ta letala bxio nišli v deTo deloma še v sedanjih letalskih tovarnah, ki so trenutno v Rradnji odnosao v načrtu. • Wafi*in«ton, li. nov. br. fTJ. P V Finančni ministor Mnrgenthau ie izjavil no\ i-nariem. da bodo izdatki za ameriško oborožitev še nadalie povečani. Po najnovejšem sporazumu bodo Zedinjene države odstopila polovico v.~eh nmeri kih v j-nih izdelkov Veliki Britaniji in Kan.rd Finančni PfOgfaui za am^ri'ko oboroževanje, ki znaša 4 milii irde do'ariev. tj 1 ie treba smatrati le za prvi del stvarnih
Nevarnost podražitve moke
Naši trgovci ne morejo več nakupovati moke od mlinskih podjetij
izdatkov za amerišk- oborožitev Ameriška industrija motorjev ie ?.e na tem. da
pospeši svojo pročukciio do skraine me~ je. Vodilni možje težke industrije so pripravljeni sodelovati pri reorganizaciji te-£a nrosrama Zani se ie izrazil tudi predsednik družbe General Motors C moanv Knud?en. ki sodeluie tudi v narodnom obrambnem odboru.
\Vishingtuii, 11. nov. s. (Reuters. K včerajšnji izjavi predsednika Rrosevelta. da bo Anglija cdsiei lahko prejela nolovi-co vse ameriške produkcije orožja in vej-
nopa materialn. poročajo, da bodo Zed!-njene države do iuniia 1. 1942. lahko do-
bavilfl Angliji 26.000 vojaških   letal. V
vrednosti 500 milijonov funtov (lOv. mi-
iard dinarjev). Dnfei bo letna produkcijo letal v Zedinjenih državah zn šsla 66.000. Ze v prihodnjem ianuarlu bodo Zedinjene države producirale 100J do 1500 letal mesečno.
Nadalie naooveduieio. da bo Še pred pomladjo poklicanih v anieriško vojaško službo do 800.000 prostovoljcev. S prihodnjim juniiem bo zakon o obvezni vojaški službi v obče uveliavljen v vseh Z d;nie-ni h državah in za vse letnike obveznikov.
Ne\v York. in. nov. br. <CBS> Večje :rtei .:lo cerkve.'Mh dostojanstvenikov in duho\*nikov je danes obiavilo manifest, v katerem zahtevajo, da v^a Amerika podpre Veliko Britanijo z vsemi sredstvi v b        rr;*of'  skupnemu nasprotniku
YVa>!iire;ton.  11. novembra- AA. Reuter.
Predsednik Roosevclt je določil 23. november za dnri zahvale. Amerikanci se bodo te-ga doc zahvalili božji Previdnosti, da so ostali izven vojne ter bodo 'zrazali upanje, da mir vlada ^e dalje. Tokrat se je zgedik) ze drugič, da je Roo&eVčIt pre' /\\ dan tesa prazmka in so nekatere ameriške države zaradi tc^a tudi že protestirale.
Ljubljana. 11. novembra Kakor ie naša javnost že poučena, ie bil nedavno ustanovljen banovinski pre hm-njevalni zavod C*Prevodo; marsikdo je mislil, da je to ustanova za nadzorstvo nad trgovino in za preskrbo s prehrano prebivalstva. Vsi razumemo, da izredni časi zahtevajo dirigirano gospodarstvo. Ne moremo pa razumeti, zakai  bi  na i imelo
vodeno goanodarttvo namene flodovati odlični in do svoji organizaciji preizkušeni trgovini, ki je v nacionalnih rokah. Zato ie bilo naše treovstvo zelo DresencČcno. ko ie sprevidelo,   da   delokrog »Prevoda«
pomeni monopoliziranje trgovine z dežel* niml pridelki.
Ze nad dva meseca naši trgovci ne morejo kupovati več pšenice; Pri za d je prepustil prodajo pšenice v dravski kmnnvini
le Prevodu. Nekateri mlini, ki so bili izbrani kdo ve iz kakšnih razlogov, so prejeli od Prevoda že okrog 700 vagonov pšenice. Do konca oktobra so trgovci z mlevs ki mi
izdelki in deželnimi pridelki na debelo lEhko nabavljali moko pri mlinih, s katerimi so v starih poslovnih zvezah. Zdaj so pa prejeli nenadno obvestilo od mlinskih podjetij v Vojvodini, da ni več ore-voznie za Slovenijo. Potem BO zvedeli, da 'ahko kupujejo moko le pri Prevodu. To bi ne bila največ i a nesreča, toda Prevod zahteva !*/• provizijo. To pomeni, da se bo moka zaradi te provizije podražila. Razen tega je pa tudi dobava meke pri Prevodu združena z poeo^em. da moraio trgovci, če hočejo kupiti krušno moko. kupiti rudi deločeno količino moke St 0. čeprav veletrgovci in deta i listi ne smejo zahtevati od svojih odjemalcev nakup moke pod istimi pogoji. Zelo čudna je ta zahteva tudi zaradi tega, ker so bili v Vojvodini kaznovani nekateri mlinarii. ki niso hoteli prodajati same krušne moke.
Primer trgovine z moko budi še tem večje skrbi, ker ima Prevod v načrtu monopolizirati razen trgovine s pšenico, koruzo in mlevskiml izdelki tudi z drugimi življenjskimi potrebščinami. kakor oljem, sladkorjem in mastjo. Zaradi provizije §e bo blago podražilo. Naša trgovina z deželnimi pridelki na debelo Do tako povsem izločena, kar pomeni hud udarec za slovensko sospodaratvo. zlasti že. ker ie ta stroka res v nacionalnih rok1 h in so iz nje izključeni vsi tuji vplivi. Pozabit: pa tudi nikakor ne smemo, da 1e naša tr-go\rska organizacija vzorno razvita ter da nudi tpdi najboljše jamstvo za pravilno oskrbovanje   prebivalstva v Sloveniji s
prahrano. »Prevod« še nima takšne organizacije. Gospodarska zveza oa. ki ii je zavod dirigiral vso doslej kupljeno moko in i i poveril nalogo, da sme edina kupovati pšenico od slovenskih pridelovalcev.
v 30 letih svoiesa obstoia ni dovoli r>re— priči j ivo dokazala, da ie sposobna prevzeti tako pomembno vlogo v oreskrbovaniii prebivalstva z živežem.
Potrebno bi bilo. da bi Prevod prevzel svojo važno nalogo, ki   upravičuje njegov obstoji — nadzorstvo, a preizkušene in -^idne treovine nai ne ovira.   To le nedvomno upravičena  zahteva, že elede na to, da bi se moka podražila zaradi provizije zavodu. Toda upoštevati je treba tudi. da bi okron 30 velikih trgovin z deželnimi ien m"!evskimi pridelki v Sloveniu moTalo zelo skrčiti, če ne celo opustiti svoje obrate: prizadetih bi bilo mno^eo uslužbencev, ki bi pač ne nnSli zaposlitve ori Prevodu. Ustanova, ki BO jo ljudje težko pričakoval! ter jo pozdravih ob ustanovitvi, pač ne sme sejati tako krutega razočaranja ln odpirati novih socialnih ran v teh časih.
m tekešl teden
od 11. do 18. novembra 1940 glede na planetne tranzite s položajem solnca ob rojstvu
MoHtevideo, 10. nov. br. (U. P.) Urugvajski vojni minister je na vprašanje novinarjev, ali bo Urugvaj dal Zetlinje-nim državam na razpolago letalska in pomorska oporišča, izjavil, da proučuje sedaj urugvajska viada načrt o najtesnejšem voja>kem sodelovanju vseh ameriških držav. Po mnenju urugvajske vlade bi predstavljalo tako sodelovanje najboljše jamstvo za varnost Amerike. Razgovori o tem so se že začeli in je verjetno, da bodo kmalu s polnim uspehom končani.
New York, 10. nov. br. (Ass. Press) V mehiškem zunanjem ministrstvu potrjujejo informacije, da je med Mehiko in Zedinjenimi državami dosežen sporazum, po katerem bo Mehika odstopila Zedinjenim državam tri najvažnejša pomorska in letals-ka oporišča na mehiški obali Tihega oceana. Za protius-ugo bo dobila Mehika od ameriške uvozne in izvozne banke večje posojilo za gradnjo cest in železnic ter podporo za pospeševanje kmetijstva.
Gaji kralja Petra n.
Ljubljana. 11« novembra
Jesensko in pomladno pogozdovanje naše šolske mladine ie znano. Leto za let. m se zasaiaio golicave, da se vzbudi v naših najmlajših smisel za gozdno gospodarstvo, predvsem oa tudi zato. da vzliubi domačo grudo in da se seznani z načinom zasajanja gozdnih sadik. »Politika« ie razpisala lam" nagrade za ono učiteljstvc. ki se je za to posebno zavzelo. Izmed slovenskega učiteljstva je prejel pohvalo šolski upravite j na Trebi j i v Poljanski dolini g. Ivan Krap*.
Ljubljana, 11. novembra Rojem med 22. januarjem in 19. februarjem (Vodnar): Aspekti kažejo na poslabšanje v primeri s prejšnjim tednom.
Bojani med 20. febrnarjrm ln 20. marcem (R»be): Na sebi sreCeti te-en, le zunanji dogodki utegnejo motiti to srečo. Tudi za zdravje kažejo aspekti dobro.
Rojeni med 21. marcem ln 20. aprilom (Oven): Mars je v opoziciji, bodite previdni z orožjem Ln orodjem ter pri opravkih z ognjem.
Rojen med 21. april°m ln 21. majem (Bik); Slabše razpoloženje od prejšnjega tedna, pazite na zdravje in boJite previdni pri vseh opravkih.
Rojeni med 22. majem ln 21. junijem (Dvojčki): Obdajajo vas raznovrstne nevarnosti prav od blizu, toda resne nevarnosti ni.
Rojeni med 22. junijem ln 22. julijem (Rak) : Precej ugoden teden za vse zadeve razen za ljubezen.
Rojeni med 22. julijem ln 28. avgustom (Lev): Bodite previdni v kupčijah ln pazite
Krško, 10. novembra V zadnjem caau Imamo v nafti okolici že drugI požig it maščevalnosti zone nad možem. Te čudne načine obračunavanja med zakonci bo treba pač z najstrožjimi kaznimi zatre U. V drugem primeru gre za požig 53-letne posestnice Sluge Ane iz vasi Cesta, matere 5 nepreskrbljenih otrok, kar daje še bolj misliti, posebno ko se je po-žigaika dobro zavedala, kaj jo čaka po storjenem zločinu. Poleg tega gre pa v tem primeru, za. dobro premišljen. Že v naprej določen požig alkoholu vdane ženske, kateri je mož prepovedal popivanje, zaradi katerega Je delala po Krhkem in okolici dolg na račun svojega moža, ki je skrben družinski oče in gospodar.
Slugova Je fee večkrat Javno grozila, da bo zažgala domačijo svojega moža ter njega ln otroke pomorila, čefi, da jo mož pretepa. Svojo grožnjo Je v četrtek zvečer izpolnila. Ko je bila družina z doma je poUla s petrolejem posteljo Ln jo zažgala. K sreči pa je v bližini mudeča se pocestnica švigelj Jožefa opazila ogenj v hiii ter poklicala domače ln sosede, ki so še v zadnjem trenutku omejili požar tako, da je ogenj uničil samo notranjo opremo. Med tem pa. ko «o požrtvovalni sosedje in domači gaaili ogenj v hici, ae je Slugova »plazila do lesene s slamo krite zidanice in jo tudi zažgala. Tukaj je bila vsa pomoč vaćčanov taman ln je vinski hram
* Letošnje zasajanje nai bi imelo po za-mislekih centralnega odbora za pogozdovanje še orav posebno lep in velik pomen. To delo nai bi ne bilo zffoli propagandnega in VTEoineaa žnacala. marveč r.ai bi bilo letošnje pogozdovanje pod »..os.om: »Dvignimo gaje kralja Petra II i« Vsaka Šola nai bi zasadi!a gotov prostor, ki bi nosil ime Po Ni. Vel. kralju Petru II. Ti zasadi nai bi bili poklon naše mladine kralju, ob prevzemu kraljevske oblasti ob njegovi polnoletnosti, 6. septembra 1941. To ie vsega uoostevanla Vredna misel, ki bi jo bilo treba, v kolikor dopuščajo krajevne razmere upoštevati tudi pri nas. Za nasade bd bilo treba izbrati primerna, vidna mesta in v bližini naseli i Nasade bi bilo treba ograditi, jih Čuvati in fta'no pregledovati. Vprav zato nai bi pri gaiih kralia Petra IT. nudila svojo pomoč mladina tudi v posameznih občinah, pa tudi pri vzgojnih, kulturnih in gosnodarskih društvih, ki nai bt vsa sodelovale, da bi bili nasadi čim lep*i.
Tam pa. kjer tak nasad nikakor ne M bil mogoč, se bodo vršila samo propagandna predavania o pogozdovanju odnosno bo zasajeno sadno drevje
na zdravje. Obetajo pa se uspehi v ljubezni in v tehničnih poklicih.
Rojeni med 24. avgustom in 23. Septembrom (Devica): Rojeni med 1. in 10. septembrom imajo ugodno dobo za vse, ostali naj bodo v vsem previdni.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom (Tehtnica): Doživeti utegnete razne nevšečnosti, smola vas bo spremljala, kes ste ji lahko s preudarnostjo Ln previdnostjo.
Rojeni med 24. oktobrom in 28. novembrom (škorpijon); Izkopijite se zdaj tz razmer, ki vam ne prijajo. Bodite pa previdni v korespondenci.
Rojeni med 21. novembrom ln 22. decembrom (Strelec): S pomočjo pisem ne boste dosegli ničesar, srečo pa lahko imate v ljubezni. Uspehi se obetajo onim, ki so v tehničnih poklicih.
Rojeni med 23. decembrom ln 21. Januarjem (Kozorog): Izkoristite vse dni do 23. t. m., toda ne tvegajte ničesar v ljubezni In ne sklepajte pogodb. Aspekti kažejo tudi na neuspehe v tehničnih poklicih.
pogorel do tal. Skoda v obeh primerih znaša okrog 15.000 din.
Kdo je zanetil požar, je bilo vsem takoj jasno. Toda Siugove nikakor niso mo-gU izslediti. Takoj po požigu Je namreč pobegnila in se skrila v UstnJaJtu posestnika Levičarja Alojza, kjer je počakala do naslednjega jutra, ko se je okrog šestih napotila proti Krškemu, kjer si je od nekega mesarja Izposodila 50 din, gotovo z namenom, da bi šla zopet popivat, pa kakof vse kaže. si je premislila in iz strahu pred kaznijo odšla proti kopališču na Savi, kjer je skočila v Savo. Mrzli savski valovi so jo kmalu iatrezoili, da si je v zadnjem trenutku, ko se je Že potapljala, premislila Ln zlezla iz vode. Vsa premočena je korakala po Krškem, kjer je vzbujala splošno pozornost. Kmalu so jo orožniki, ki bo jo ves Čas iskali, aretirali.
Pri zasliševanju je odkrito priznala svoje dejanje, čefi da je zažgala hišo pafi zato, ker Jo je mož pretepal. Da se svojega zločina zaveda, pa Jasno kaže tudi njeno priznanje, da je skočila v Savo z namenom, da bi se Izognila kazni.
Požig je po vsej okolici vzbudil zgražanje, posebno, ker gre za priletno požigalko in mater 5 nepreskrbljenih otrok, ki ni po* mislila na otroke, temveč se je dala zapeljati slepemu sovraštvu do moža. kateremu je prizadejala s požarom precejšnjo škodo. Edina sreča je Še v tem, da je Sluga
Se v zadnjem trenutku, to je v četrtek popoldne, odpeljal svoje vino v Krško.
Slugova sedi zdaj v preiskovalnem zaporu okrajnega sodišča v Krilcem.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 11. novembra: Martin škof
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prepovedana ljubezen Kino 81o£r»: V vrtin cu življenja Kino l*ni..ii: Vdova
Kino Mo*te: Jetnikov i pesem in Heroji zapada
Kino Šiška: Karneval na ledtl I.   konocrt  slovensko  ad*đliisfc£ klavirske glasbe ob 20.  v vellld  tilharmonični dvorani
DEŽURNE  M: K A ftV E Danes:  Mr. Sušnik.  Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvet^ka cesta 4, Bohiner dru . Rimska cesta 31.
ć$pod s'ta
V Ljubljani «o imeli včeraj *A c nepotrebni hitrosti. O eni potoča današnji »Slovenski dom« takole:
»Kakor je vsem Ljubljančanom znano, zidajo palačo Bate že neznansko dolgo. Res, da so imeli graditelji pri delu nek re zapreke pri dobavljanju materiala. Nikakor pa ne moremo razumeti, zakaj so kar naenkrat začeli s tako naglico da se r nedeljo ne morejo počivati. To nedeljo ito namreč delali, da je bih> \'ideti. kakor da bi morala biti palača dodelana v najkrajšem času. Ako so delati dosedaj s t^ko počasnostjo, potem je tudi povsem odveč, da še na Gospodov dan premetavajo opeko in drug stavbni materini Torej, dajmo vsakomur, kar mu gre. En dan v tednu je namenjen počitku in v druge Vitje namene, ne pa težaškemu poslu l' dru%o več uvidevno mfi/m
O drugi nepotrebni hitrosti pa poročamo
mi tnkoU: Včeraj jc bih nedelja. Gospodov dan. V Tavčarjevi ulici pa gradi re
znani ljubljanski podjetmk ing K Kavka, sta\'benik in texirr$kr mc.jstcr. i-c/jJLo poslopje. Včeraj so ves dnn Jnvnsali n;> \t.r.-
bišče cement in delavci so ve* dan kri\ifl betonsko železo.
Duo quum faciunt idem, non c*f tdem,
Sodišču izbočeni vlomilci
Ljubljana. 11. novemLra /lomilci Ivan Ogrin. Jakob Ciimar in
Silvo Skrbeč, ki so jih takoj po vlcmu v občinsko pisarno v Dolu prijeli v Mostah, so priznali večino svojih grehov in lih bo policiia te dni izročila sodišču. Vsi trije so Že znani rokomavhi. ki jim nikoli ni dišalo pošteno delo. Cižmar. doma iz okolice Kranja, je zaradi vlomov že večkrat sedel v zaporih ne samo v Ljubljani marveč tudi drugod. Skrbeč je sicer IzuČen brivec, vendar se ie malo zanmal za svojo obrt in raie posegal oo tuii lastnini.
Najbolj zanimiv ptiček Pa je 331?4ni Ivan Ogrin, doma iz Dola. kjer so se ca svoj čas zaradi nasilnosti vsi Joali. Ze zco-daj je zašel na kriva pota. vend-r mu veliko tatvin niso mosli dokazati. Bil ie tudi hud politični za^rizenec in je v družbi pred leti prizadejal marsikako bridko šolskemu upraviteli u v Dolu Nikn Elnspieler-ju. On je bil tudi tisti, ki je 1. 1935. nastavil na okno Šolskega nosi oni a nekak peklenski stroj, ki je eksplodiral in povzročil na šolskem poslopju veliko škode. Einspielerju ter njegovi družini pa veliko strahu. Zaradi tega ie nastali velika afera, ki se ie obravnavala tudi pred sodiščem. Ogrin niti potem ni miroval, ko je postal invalid. V potoka je z dinam tom pokončaval ribe in mu je naboi nekoč odtrgal roko v zapestju, tz Dola je izginil šele potem, ko ie nekoč z bratom na na orožniškega komandirja I. Praprotnik . ki ie bil prisiljen rabiti orožje in na ie ustrelil v stegno. Kasneie ie Ogrin kradel po ljubljanrki okolici, nakar se je odločil za vlom v občinski urad v domačem kraju, kar mu ie spet postalo usodno.
Trije vlomilci pobegnili iz zapora
Ljubljana, 11. novembra
V zaporu okrajnega sodišča v Kamniku so se na£li trije zreli ptički. 461etnl France Urankar. doma iz okolice Kamnika, 20-letni Fran Kokalj. doma iz Male Loke pri Ihanu ln 171etnl Norbert K. iz Ljubljane. V zapor so vsakega posamezno privedli orožniki. Urankar je kradel po okolici Kanonika že delj časa, Kokalj pa se je šele nedavno odločil za tatinske posle. Mla»iii Norbert se je že nekaj mesecev potepal po okolici Ljubljane, nato pa se je zatekel v kamniški okraj, kjer je zagrešil nekaj kaznivih dejanj, zaradi česar so ga poiskali orožniki ki so ga izročili sodišču ter ga vtaknili v zapor.
Trije tički se v zaporu niso nič kaj dobro počutili, zato so se kmalu dogovorili, da skupno potegnejo. Ćlm So skovali načrt, so ga že tudi izvršili. PriSll so do orodja, s pomočjo katerega so ponoči odprU vrata in se po hodniku splazili r,a prosto. Krenili so naravnost proti Domžalam, kjer so se skrili pri nekem znancu, že naslednjo noč pa so vlomili v mizarsko delavnico Janka Zajca. Njihova glavna skrb je bila, da so se polasti U svežnja ključev, odnesli pa so tudi veliko orodja in sicer nekaj pil mizarski vrtalni stroj, nekaj obleke ter vojaško knjižnico na ime Janka Zajca, Ko so tako potom vloma prišli do potrebnega vlomilskega orodja, so spet poiskali skrivališče, nato pa so pričeli viamljati po raznih krajih v kam nizkem okraju. Orožniki so bili takoj opozorieni na njihovo delovanje ln so jim bili Že nekajkrnt z*, petami. Vlomilci pa so Imeli srečo in so zaenkrat Se odnesli pete.
Iz šksfie Loke
— Poroka vrlega narodnjaka. Te dni je stopil pred Oltar znani gostilničar ln narodni delavec g. Jože Kavčič, ki se je poroČU z gdč. Francko ValjavČevo. Poroka je bila v Slškl. za priči pa sta bila ženinov brat, zasebni uradnik g. Pavel Kavčič ln g. Anton Hafner, bivši staro-loškt župan in posestnik na Trati. Mladima poročencema so zapeM pevci. Vrlemu so-kolskemu ln naror'rtemtl paru iskrene Čestitke in vso srečo!
London. 11. nov. s. (Reuter) Sovražni letalski napadi na Anglijo so preteklo noč veljali v glavnem zopet Londonu in njegovi bli/nji ter daljnji okolici. Napadi na London so imeli dokaj velik obseg in so povzročil: precej škode. Neka bomba je zadela neko cerkev. Ljudje, ki so bili v zaklonišču pod cerkvijo, so ostali nepoškodovani. Nadalje so bombe zadele neko otroško bolnišnico. Zdravnik je bil ranjen, neka strežnica pa je bila ubita. Izmed otrok ni bil nihče zadet. Ncm-ka letala so na razne okraje Londona vrgla mnogo eksplozivnih zažigalnih in petrolejskih bomb. V prvem delu noči je bil napad na London zelo močen. Protiletalsko topništvo je dajalo zaporni ogenj. Cez nekaj čas« na je napad ponehal. Znak, da je alarma konec, je bil dan proti jutru več ur prej nego običajno.
Pri letalskih napadih na London je bilo zadnje dni zadetih tudi več najznamenitejših londonskih klubov, mod njimi kluba »Carlton« in »Reform«. V klubu Carlton je bilo v trenutku, ko jc bomba zadela poslopje, ravno zbranih pri večerji 40 konservativnih članov angleškega par'anienta. Nihče izmed njm ni bil ranjen. P^lopje je nv;čno trpelo.
Nekaj izoiiramh napadov je bilo izvedenih v elavnem na ustje Temze n na točke ob iu/ni an^e:ki obab Povzročena škoda ni nikjer obsežna, toda bilo je nekaj 5k* velkih žrtev, med njimi tudi nekaj smrtnih.
Večina žrtev je bila, ko je bfla zadeta neha večja zgradba nekje ob južnem bregu
Temze.
Nemška letala so ponoči napadla tudi neko mesto v južni Angliji Več hiš in trgovin jc bilo porušenih. Nadalje so bili bombardirani predeli južnozapadne, južnovzhod-ne, vzhodne in srednje Anglije. Vsi ti napadi so imeli manjši obt»eg in &c povzročili malo škode Dvakrat so bila tekam noči sovražna letal« opažen« nad LiveTpoolom in okolico, vendar doslej ni podatkov, da bi bik metala bombe.
London* 11. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki napadli med drugim cilje v srednji Nemčiji.
Komunike ne omenja izrecno napada na Berlin, o katerem poročajo nevtralna poročila preko Ncw Yorka.
Poskusen napad na Berlin
Berlin, 11. nov. i (DNB) Angleška letala so poskušala davi napasfi nemško prestolnico, a so bila zavrnjena še predno so mogla odvreči bombe.
Mine v naših vodah
Dubrovnik, 10. nov o Naši nbiči so našli pri Malem Vratniku in prj Korčuli tri mine tujega izvora. Mornari*«.1, strokovnjaki so jih demontirali.
Kiu zažgala hišo in skočila v Sai
Ze drugi primer čucinega obračunavanja med zakonci v okolici Krškega
Prenovljena študijska knjižnica v Mariboru
Izprehod po prostorih pomembne mariborske kulturne ustanove
Maribor, 8. novembra. Na ponorao vprašanje vseh, ki bi si radi zopet osebno ogledali Studijsko knjianico po njenem temeljitem prenovljenju. bi rad na tem mestu tako izCrpno odgovoril, kakor si to sam želim, da si tudi jaz ohranim spomin na doživete vtise od trenutka dalje, ko sem imel prvič priliko ogledati ai novo urejene prostore. Pa za tako izčrpno pojasnilo je treba Časa — glede na
kulturno vainost predmeta fie celo zelo mnOgo čaaa —. ki ga pa SaJ nimam. Zato
naj se vsi, ki se za to zanimajo, zadovoljijo s tem, Kar jim v naglici nudim.
Predvsem tole: mislim vsaj. da ne pretiravam, će trdim, da je Maribor s svojo Ptu-
dijsko knjižnico lahko ponosen na to ivojo kulturno ustanovo, za katero nas lahko zavidajo fte celo večja mesta. Vsaj kolikor je meni znano, je to tudi edine — rnvmevan. primerno — popolno kulturno delo, na ne Maribora v celoti, marveč le vsen onih požrtvovalnih in idealnih mož. ki so to ogromno delo res ustvarili lz niC in katerim na čelu stoji sedanji dolgoletni ravnatelj in vs<» premalo znani pohorski pesnik dr Janko Giaser.
Ne bojte se. po tem uvodu, ko gremo po stopnicah navzgor v prvo nadstropje in krenemo desno na hodnik, smo kar na hodniku Že na licu mesta. Tu je namreč nova, nepregorljiva shramba za časopisni arhiv od najstarejših letnikov dalje. Po pravici rečeno, jaz te shrambe nisem posebno vesel. Sem namreč lahko tudi večji egoist, kakor hi si kdo mislil. Nihče Številnih obiskovalcev knjižnice ne potrebuje toliko in
tolikokrat prav tega arhiva ko jaz. Prej sem ga. imel večinoma kaj- pri rokah, danes
je tfeba za vsakega posebej zaprositi in treba je počakati, da ga Iz te shrambe dostavijo na mizo v čitalnici. Na drugI strani
pa ima tudi ta ločenost svoje dobro: veže
me na večji — red.
Red! To je prvi vtis. ki nas nehote objame že na prvi korak, ko stopimo v nove prostore, celo takega raz^ajenca, kakor sem jaz. Leta in leta sem bil najbolj srečen, ko sem smel pred Turnerjevim bogatim arhivom sedeti pri mizi. obloženi, največkrat kar preobloženi z raznim arrnvnim materialom. Te — zdaj priznam — pre-romantlčne slike ne boste več videli. V tej dru<ri sobi Je namreč sedai nova čitalnica,
idealno urejena in svetla, v sončnih dopoldanskih urah celo presvetla za puščanje dragoceno vezanih knjig na miai. Dopoldne tu lahko študirate, kar vam drago. Popoldne se je treba že bolj stisniti, ker tedaj se tu zbirajo člani Čitalnice vBak k svojim študijam. Branje in prebiranje časopisov iz gole radovednosti, a popoldne celo pri Šahu. to — hvala bogu — je minilo. Naatala pa je vrzel odnosno pojavila se je nova potreba po ustanovitvi »Ljudske
eltalnloe«, o kateri pa ob drugi priliki kaj X*eČ.
Preden pa pridemo v čitalnico, moramo iti skozi predsobo, Ki služi za posebne razstave. Za ograjo je dvorana, ki služi samo *a ižposo jeraflje knjig. To izposojevalnico vodi ga. Obolcnski. ki je imela iste posle že tudi poprej. Levo od te dvorane je. kakor znano, velika koncertne dvorana. Danes služi 2golj kot skladišče odnosno zakladnica arhiva. Nedotaknjena je ostala manjša dvorana poleg te in iz katere Je dohod k ravnateljevi sobi, prav aa prav tudi dvorani z vabljivim kotičkom za sprejem, česar prej ni bilo. — rc.
SK Železničar je že na drugem mestu
Železničarji so premagall Olimpijce, ISSK Maribor pa Amaterje
Maribor. 10. novembra
Ker je bil upravni odbor Slovenske nogometne zveze v Ljubljani  mnenja, da je sedanji čas pripraven za nogometne tekme, je na svoji zadnji seji sklenil, da se bo nadaljevalo ligaško prvenstveno tekmovanje, dokler bo dopuščalo povoljno vreme.  In  tako se  je  danes  zavrtelo osmo kolo ligašikeg-a tekmovanja. V Mariboru je gostovalo danes eno najzanimivejših moštev, in sicer SK Amater iz Trbovelj. Njegov start v ligaško prvenstvo je bil tak, da je vzbudil pozornost tudi v Mariboru. Na domaČih tleh mu je edino železničar odvzel tcč.ko, dočlm je vse ostale nasprotnike gladko premagal. V Ljubljani pa je Amater obe tekmi Izgubil, in sicer proti Marsu in proti Ljubljani. Danes pa so morali  nogometaši Iz črnega  revirja nastopiti proti Mariboru, ki je imel nalogo, da popravi poraz,  ki ga je clcživcl  v Trbovljah.  Revanzna se je Mariboru posrečila, kajti rezultat današnjega srečanja je bil
ISSK MARIBOR : SK AMATER 4:2 (3:1)
Maribor je torej zmagal z Istim rezultatom, kakor je dne 15. septembra t 1. Izgubil v Trbovljah. Kljub zmagi pa Maribor ni popolnoma zn-lovoljll svojih pristašev. Danes ie imel Maribor spet priliko, da slavi \i*r>i<o zmago. Zadovoljiti se je moral s tesno, toda zasluženo zmajro. ki bi bila v Številkah izražena lahko lepša, ako bi znali napadalci, ki so bili danes zelo pridni, realizirali ostale zrele in prezrele prilike. Kakor so bili napadalci zelo agil ni, tako je bila na drugi .strani ožja obramba zelo nosieruma. Pa tudi kril.sk a vrsta ni bila na običajni višini, tako da ne moremo trditi, da bi bila enajstorica izgrajena celota. Tudi je bilo danes opaziti, da niso igralci igrali s potrebnim elanom. Ko
so bili sigurni, da jim nasprotnik n« more zmage Iztrgati iz rok, so igrali precej
ležerno, kar bi »e kmalu hudo maSceva1^. Gostje so namreč igrali 8 silnim slAooral
in požrtvovalnostjo. To je bilo tudi vse, kar so peka zali. Prav zaradi tega bo večkrat nevarno ogrožali vrata Maribora, kar jim je bilo tem Izje, ker je bila obramba
domače enajstorice nezanesljiva. Kar ie tiče tehnične in sveupne igre, so daleko zaostajali za Mariborčani. Gostje so večinoma operirali s prodori, ki so bili precej nevarni. Dva taka prodora sta prinesla Amatercem dva gola. ki sta bila dosežena iz neposredne bližine 2 m. Najboljše moči so imeli gostje v ožji obrambi, kjer se je nosebno odlikoval mladi vratar, ki je branil v blestečem stilu ter s svojo Igro navdušil gledalce, ki jih je bito okoli 600. ce smo omenili ožjo Obrambo, smo povedali fte v.«*e. kajti vsi ostali igralci so le povprečni nogometaši, ki niso razen dobre volje ničesar pokazali
Sedil je g. Mrdjen iz Ljubljane. Ker nI bil na izidu današnje teikirie. prav sa prav nihče od pretendentov zainteresiran za naslov prvaka SN2. je darašnja tekma potekla v redu, zlasti ker sta. oba nasprotnika igrala v mejah dovoljene igre-
V predtekmi je mladina Maribora v prvenstveni tekmi zmagala nad mladino železničarja z rezultatom 2:1- Sodil je g. Hobuoher.
Drugi predstavnik mariborskega nogometa v slovenski ligi železničar je danes potoval v Celje, kjer je nastopU proti SK Olimpu. Zaradi znanih zadev z domačimi sodniki si je železničar za to tekmo naročil sodnika iz Zagreba, da bi bil na ta način zajamčen regularen potek igre. Ta previdnost je bila povsem na mestu in bo tudi železničar za vsako prvenstveno tekmo zahteval sodnika izven območja Slovenije. Sicer je ta korak zvezan s finančnimi žrtvami, vendar pa smo imeli dovolj primerov, kako se enemu ali drugemu nevarnemu nasprotniku lanko oddčdpnejo točke.
železničar ee je vrnil Iz Celja z dvema točkama v Žepu. kajti rezultat je bil
ŽELEZNIČAR  :  OLIMP 5:0.
Z>!emisar-:' <^ igrali s srcem ter doee-g-li lep rezultat ki  mu bo ob kencu prav
trotovo zelo koristil. Olimp si je vidno pri-?a-"Wal, da bi dosegel čini ugodnejši rezultat, toda vsa prizadevanja so bila zaman spričo odlične igre železničarja-
Moten! e vsesvetske proceslfe f Slov. Goricah
Skrajna podivjanost in posurovelest mladine
Vpogled od Sv. Trojice.
Maribor, 10. novembra Komaj se je razburjenje zaradi krvave
nedelje pri Sv. Ani neJkcliko poleglo, že pTihaia. od sosednega Sv. Antona žalostna vest o fkra+ni podivjanosti v vrstah on-dotne mladine. Pretepi in poboji so tudi dnurod žal že od nekdaj nekaj svoisko fantovskega, čeprav bi jih danes v dobi splošne ljudske prosvete ne smelo feif! več tudi ne v zadnji gorski vasi. Toda Vsi sveti so praznik vseh naših mrtvih in ne more biti nikogar med nami in Čepra-v bi bil še tako daleč od cerkve, da ne bi moral imeti če že ne drugega, vsaj vnanje spoštovanje do tega praznika. Kako pa si ta praznik in svetost pckopaliSea predstavljata dva mladiča iz Cigotincev, to posnemamo iz poročila, ;a smo ga dobili na
Kakor drugod je šl^. na Vse svete popokane pr^cesd ja na pokopališče tudi iz župne cerkve pri Sv. Antonu. Kaj* se med procesijo z-nženeta dva pijana mladeniča in sicer Magdič Karol in KovaČič Anton, oba lz Cigotincev, prvi 20, drugi šele 17 let star, oba sicer Lz dobre hiše. Pometala sta se namenoma med Ženske. Ko je procesija dospela na pokopališče, sta lo-masrti^a po grobovih in razmetavala goreče sveče. Seveda je taka podivjanost po-vzročila splo.*no razburjenje in najbrft ju je le svetost kraja obvarovala pred izbruhi zgražanja. Ko ju je orožniStvo prijelo, sta se izgovarjala na p?janoet zaradi zaužite šmamice  m  da niti ne  vesta- kaj
vse sta počela.
Mnribors&e in okoliške novica
— Tezenske novice. Ker so poljski pridelki spravljeni v varnih shrambah ln kleteh. So sedaj na dnevnem redu tatvine kur. Nedavno so obiskali tatovi kurnike trgovca Mernika ln posestnika Breznika na Ptujski oeeti, v noči od petka na soboto pa so vlomili v pralnico brivca Denka na Ptujski cesti in si privoščili sedem debelih kur, katere so zbasali v vrečo, v kateri je bil spravljen krompir. S kurami vred pa je izginilo gospodarju še dvoje hlač, ki so v pralnici predolgo čakale čiščenja. Tatovi so izginili proti Stražunu. Upamo, da se bo naam \rlim orožnikom posrečilo izslediti čim prej to tatinsko druhol.
— Nastop zagrebških rokoborcev. V veliki dvorani Sokolskega doma se je vršil včeraj dopoldne težkoatletski dvomateh med Pekarskim SK in SK Radničkim iz Zagreba, Tekmovanje, ki je privabilo okoli 500 gledalcev, se je končalo neodločeno 3 in pol : 3 in pol. Posamezni rezultati so bih sledevi: Staroveški (Z) : Seibert (M) 1:0 De C orli (Z) ! Jeze mik (M> 1:0, Lumpak (Z) 1:0. Savorič (M) : Bedjanec (Z) 1:0. Dolič (Z) : škofič (M) 1:0, Fišer (M) : Habran (Z) 1:0, Pircher (M) : Ge-rovac (Z) neodločeno.
— Izredno vreme, ki se je pričelo že prvi dan tega meseca, dnevno menjujoč in spreminjajoč se v oblikah, je ohranilo tudi Se včeraj svoj bistven značaj. V soboto pri jasnem nebu nenaden vdor mraza (do 2 C) in prva večja slana, včeraj v nedeljo skozi ves dan takozv strupena megla v zvezi z od jugovzhoda prihajajočim potresnim vetrom. »Diši« po snežnih viharjih in drugih »nepri:ipravih«.
— Posurovei zaradi dobre Kupčije. V Liningerjev avto, ki vozi v Slov. gorice, je vstopil Anžcl Alojz iz Zg. Ivanjcev. že
pri vstopu v avto je povzročil kraval. Ni hotel plačati šoferju voznega listka do Co-getincev. Postal je napram šoferju tako nasilen, da Je moral zbožati pred njim. Na to so prišli na vrsto sopotniki, ki jih je celo pot obdelava! s svojimi surovostmi. Tudi pri izstopu ni hotel plačati voznega listka. Storil je to zanj njegov brat. Ko so ga orožniki prijeU, se je izgovarjal na dobro kupčijo, ki jo je napravil na mariborskem sejmu in se je od samega veselja napi L — Ne glede na ta primer pa je Anžel znan kot zelo vdan pijači in da je v pijanem stanju tudi nasilen, že večkrat je imel zaradi teh svojih slabosti neprilike, pa ga še ni spametovalo.
— Nesreča pri delu. V delavnici državnih železnic v Mariboru je po nesreči prišel z roko v stroj mizar Franc Mik uš lz Studencev. Stroj mu je odrezal dva prsta na levici.
— KrošnjarSfvo z manufakturnlm blagom na debelo. V Dupleku je orož. patrola zasačila krošnjarja Pava Pavico iz Drago-ševcev (Hrvatsko), katerega slučaj spominja na početek trgovstva, ko je trgovec svoje blago še nosil ln vozil širom po svetu brez stalne prodajalne. Tudi Pavic Pavo je imel pri sebi večji kovčeg z manufakturnim blagom, katerega je prodajal od hiše do hiše. Toda poleg tega je imel na razpolago še cel voz, na katerem se je nahajala večja množina blaga. Pri Sv. Martinu si je v ta namen najel Brumen Terezijo, ki mu je vozila blago z enovprežnim konjem, za kar je dobfla po 100 din na. dan. Ce Ima za to krožnjarstvo posebno dovoljenje? Nima aplob nobenega! Tudi dobro ve. da je krošnjarstvo v vsaki obliki tudi pri nas prepove: a-no. Ampak on tvega tako kupčijo, ker je to se edin njegov za- I
služek. Toda revež, dvakrat revež, če ga zalotijo, ker se mu zapleni blago in denar, a poleg tega mora se rmknadno trpeti
n«všečxLe posledice.
— Previdnost! Po stanovanjih v Studencih sta prodajala perje dva moška. Neka stranka je pri njiju naročila 8 kg pukane-
ga perja. Pred dnevi sta ji pre; al ca prinesla perje v neki vreči, šele po odhodu moSkih je stranka opazila, da je bilo pu-kano perje samo na vrhu, niže spodaj pa je bilo samo rezano perje. Spet lep dokaz, da je treba biti povsod previden.
50!etnlco rojstva praznuje priljubljeni ravnatelj mestne plinarne inž, Dušan Tomšič, rodom iz Vrhnike. Na Dunaju je dovršil svoje kemične študije, med svetovno vojno ie bil vojni kemik v Budimnešti Leta 1920. ie bil imenovan za ravnatelja mestne plinarne v Mariboru, Na tem mestu le dosegel lene usr>ehe. Dooulariziral ie zlasti uporabo Dlina v obrti, indurtiiji in šosoodinistvu. sai nimamo danes skorai nove hiše v Mariboru, kier bi ne bilo plinske napeljave v sosoodiniske svihe Leti 1927. je prevzel vodstvo mestnega avtobusnega prometa, ki aa ie spretno organiziral ne samo v mestu, ampak tudi v bližnji okolici in do vsem zaledju Maribora. Zaradi sijajnega razmaha mestnega avto-busneffa prometa se je kmalu Dokazalo, da je to delo preveč za enega človeka, četudi ima tako odlične kva1: ete. s katerimi se lahko ponaša inž. Dupan Tomšič, ki se je še ves mladosten in \reoak srečal z Abrahamom. Slavlieiec oe si le pridobil leoe zasluge tudi na p^VoČiu poizkusov za pogon motorjev l^.načim plinom in pri popularizaei . iit fconije v Maribor j O inž. Tomšiču lani :*dimo. da ie eden najsvetlejših in najlepših značajev, kar jih imamo v Mariboru. Znana ie njegova plemenitost in dobrosrčnost, s katero oblikuje prijateljske, prisrčne odnose nanr^m v^em, s katerimi pridu v kakršnokoli službeno ali zasebno dotiko. Ob lepem življenjskem jubileju nase naj iskrene j še Če—
stitRej
— Ukradeno in najdeno kolo. Gradbenemu delovodji Ivanu Kovaču iz Ruške ceste 29 je izginilo 1400 din vredno kolo 2namke   »Triu-mf«   z  evid.   štev. 2-209.35e.
V Kadjanarjevi ulici pa so našli kolo znamke »Preciosa« brez evidenčne številke. Kolo dobi lastnik na policiji.
— Čigavo je platno? Uradnica na tukajšnji carinarnici Frančiška Kastner je našla v Einspielerjevi ulici 12 zavitkov, v katerih ie biLo do 36 m platna v skupni vrednosti 5000 din. Lastnik, dobi na:dene zavitke pri Dredstojdištvu mestne rjoliclle.
— Nočno lekamisk« službo imata tekoči teden Albaneževa lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27-01. ter K6-nigova lekarna pri Mariji pomasai na Aleksandrovi cesti  1. tel. 21-79.
— Avto podrl Kolesarja. v Pekrah Je neki tovorni avto podrl na tla 381etnepa tovarniškega delavca Matiio Verb~ika iz Peker. ki se ie pelia* s kolesom domov. Pri nadcu je dobil Verbnik tako hude poškodbe na plavi da so ea morali odpre-miti v mariborsko bolnico.
— Kofaška občina ie sprejela sporočil da je prispel v Maribor prvi vagon slad-
korja za sladkan je vinskega mosta. Ta sladkor je namenjen vinogradnikom ke-šafke občine za sladkanie mosta. Košara občinska uprava vabi vinogradnike, da pridejo čim prei po sladkor v občinsk. urad.
— Strokovni izpit za učitelja kmečko nadaljevalne §o!p Sq napravili: Karel Bar-barie is DomanScvcev v Prekmurju. Anton Dožifi lz Sv. Duha na Ostrem vrhu, Jožo Bezjak iz Odrancev p. Beltinci, Ivan Baj-lcc iz Martjancev v Prekmurju. Feliks Jug iz Frrloge p. Vinici. Vilibald Kolar iz Kri-
ievc pri Ljutomeru, Jožef Kocbek iz VuCje vasi   p.   Ljutomer.   Josip  Keuc  iz Marije
Snežne. Pete? Kociper iz Svetinj p. Ivanj-kovet, Avgust Kuicl iz Rečice p. Črnomelj.
IvRn Lan iz Ncgovc p. Ivanjkovci. Anton Lapajne  ia   Sv.   Petra   pri   Novem mestu.
Jožef Kmetec iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Franc Marolt iz Drajpatuša, Ludovik
Alažat iz Luč pri Ljubnem, Janko Pucko iz tTotLzre v Prekmurju. Karel Prah v Vur-bergra. Jože Rojic iz Sv. Marka niže Ptuja. Pavle šegula iz Sv. Marjete nize Ptuja, Franc Vičar iz Polenšaka, Ivan Svarc iz Rarborja pri Zidanem mostu, Jože Zupa-nek iz Orle vas p. BraslovČe, Otmar *orn iz Sel p. Suhor. štirje tečajniki izpita niso delali, ker so bili na orožnih vajah.
— Novi grobovi. V Delavski ulici 14 ie umrl monter mestne plinarne Franc Reč-nik, star 44 let. V Slovenski ulici 40 je preminila zasebnica Elizabeta SerčiČ. stara 76 let. Žalujočim svojcem naše globoko so-žalje.
— Lep uspeh zbirke CMT>. VČera: dopo1-3ne le požrtvovalna mariborsko mladina z lepim uspehom nabirala prispevke Za na-?o CMD Zavedni Mariborčani so rade vo-Me prispevali za vzvišene cille naše zaslužne narodno obrambne organizacij
— Pobratimstvo hrvatskih in obme.mih planincev. Kakor vsako leto. tako so tudi letos vrli zagrebški planinci Sliemen "ši tiskali na Martinovo naše Pohorje. Tudi
letos ie bilo ob priliki prisrčnega obi?'- ■ oratskih planincev veselo martinovanie. ki ie trsdicionelno že od  predsednik j van
"aslužnern organizatorki obrne n^ca p a* ninstva dr. M. Senjorja in ki je tud letos poglobilo prijateljske vezi med na-";m cbmejnim ter hrvatskim olaninstvom Drasri ffostie so bili pri Ma ibor^ki k 61 nrisrčno sprejeti, v oboie. transk h napt-i-icah pa c^ le odrafaio prisrčno plan.n-dfco prijateljstvo.
— Sum-.vva .Bmrt. V neki vasi na Drn -skem noliu ie nepričakovano umrla ne:i siletna pOadsUilca«.Ker ob-^toia sum. da ne
<rre za naravno smrt. ie bila odrejena ekshumacija   njert^a  trupla,   da  še do-e-:
pravi v7rok njene smrti.
— VetreUen pe*.    Veerni  dopoldan je
potvidl iiv ob.erizel  ve11 nfc'-i v Go.trvi-
ski ulici, na Slomškovem treu ln v Gledališki ulici. Ker le DM nevarn rentačil nkev. .^be in ker ie bila nevarnost, da bo
objgrizel ^e veo drugih mim^idoiih. ea ic stražnik v CrledalifirJ vrici ustrelil. Pes je Wj brez znamke.
Ponedeljek,  11. novembra: za.prto.
Torek. 12. nov. ob 20.: Na dnu. Red A.
Pozor! Sprememba! Sreda, 13. nov.: aaprto.
ćetrtek, 14. nov. ob 20.: Na cesaričin uka.:. Premiera.
Z^^Mba o operi »Na ce^arlčin ukaz« bo
gt v i     ugajala.  CrsarLco p^e'stavlja Iglice-'   :cat^ri take vlog-e po pojavi   in po Iffr    * 10 leže. cesarja pa Kamužič. Lep^.; grardm ra oficirja Konrada ig^-a Man<r^rv skij,  njegovo  izvoljenko  Linčko Lubejev;'. Harastovič njegovega tekmeca Tonlja, kp-iveaa 8ina bahatega mesarja Bikov i f Kovic P.L V vidnih vlnpnh   nnatopi Se Starčeva, Koviceva, Rasberge^ Crnobori .. drugi.
Nevaren lov za pobeglim tatom
Razburjen in izmučen se je sam ujel v past
Maribor. 10. novembra
V Pirešici, občini šent Janž na Vinski gori pri Slovenjem Gradcu ži Sclaiiska družina Saleci. Dne 6. t. m. ŠO d .šli vsi z doma. Kot zadnji je odšel ede. 1 štirih sinov ln je dal znanemu mu proajaku še 1 din, ker mu ni mogel post. eČj z na-prošenim zajtrkom. Kakor se je i LzalO, je bil ta prosjak v tej hiši že znam ubieza Jožef, doma iz Beruljaka pri Cerknici, že po poklicu tesač, ampak delo mu ne diši in 9e rvje peča z vlomi in tatvinami; ima že 11 kazni za Seboj. Krtitko pred tem je zvedel, da so pri Salecljevih prodali vola za 5000 din in da denar najbrže hranijo doma.
r<o se je proti poldnevu en Mn Ivan vračal proti domu, je blizu hiše opazil moškega z nahrbtnikom, ki je bil videti dobro napolnjen. Mislil si je, da bo kak tuj popotnik in je brez nadaljne brige zanj oJšel v hišo Tu pa vidi veliko presenečenje: vrata od stanovanja odprta, po hiši vse razmetano, omare odprte, skratka, pred njim je bila razgrnjena slika vloma in tatvine. Manjkala je skoro vsa obleka in denarja aa 840 din, tako da znaša vrednost blaga blizu 2000 din. Pri tem pogledu se je spomin na Obi-eza in na dozdevnega tujega potnika z nahrbtnikom. Ubral jo je za njim. že tako., za hišo je našel skrit koš napolnjen 2 obleko. Ker je bil prazen, je kmalu dohitel moža z nahrbtnikom, ki se je čutil preganjanega iii je začel groziti z revolverjem, ki ga pa najbrže ni imel.
ter je le taJto markiral kakor da ga Ima,
pač pa je ponovno grozil, da bo zasledovalca ustrelil Bolj nevarna je bila v roki hmelovka: zato je zasledovalec ves čas ostajal v gotovi razdalji od zasledovanega. Ker ga je teža preveč ovirala, je začel prazniti nahrbtnik ter metati posamezne komade po gozdu. Ko je videl, da zasledovalec ne odneha, mu je vrgel pest drobiža, čed: >Hudič, tu imaš vse.c Toda zasledovalca ta očlviden trik bežečega ni amotil, da bi čas izgubljal z iskanjem drobiža po gozdu. Vendar pa ga je vztrajno zasledovanje tako razburilo ln izmučilo, da )e ves upehan tvegal zavetje pri samotni hidi upokojenega orožnika. S tem seveda pa je sel sam v past.
V Malgajevi hiši so ga do aretacije pridržali. Priznal je izprva samo en del svoje krivde, trdeč, da je prišel v hišo prosit kosila, pa da je namesto domačih našel v •obi tujega človeka, ki mu Je naročil, naj obleko itd. hitro spravi v nahrbtnik in zbeži, kar je tudi storil. Temu prvemu poročilu lz Velenja bo skoro gotovo sledilo
še naknadno pojasnilo im dopolnitev raznih vrzeli bo treba pojasniti, kako to. c]-.\ vlomilcev zasledovalec ni takoj spoznal Že dalje časa osebno mu neznanoga Obrez ki jo bil še kratko pred dejanjem v hiši in prosil za zajtrk. Važno Je tudi vprašanje, kako to, da je od veččlanske družine en sam zašle* ovni in šo po gozdu tako nevarnega vlomilca in ne da bi ga prijel, ko ga je dohitel. Tudi pri tolikih predmetih ukradenega blaga ni izključeno, da ne bi bila res dva udeležena pri celem dejanju, kakor to tudi Obreza sam trdi. Mogoče da nam naknadno poročilo prinese še marsikaj zanimivega lz tega vloma na Pirešici.
Potrebna fe posebna policija za otroke
Maribor, 10. novembra.
V Mariboru in tudi v ostalih mestih ter večjih industrijskih centrih opažamo po ulicah pogosto tropo otrok, ki se poui okrog v gručah brez vsakega nadzuiatv t in primerne zaposlitve. Otroci so iz družin, v katerih so roditelji skozi ves dan zaposleni ter ne utegnejo piimerno vzgajati svoje dece, ki jo prepuščajo ulici in negativnim vzgojnim vplivom cestne tovarišije.
Ti otroci se bavijo s piosjačenjem in priložnostnimi tatvinami, pri tem so poslužujejo vseh mogočih trikov in pretvarjanj,
Od dne do dne postajajo spretnojši v igranju  svojih  usmiljenja in  pomoči vrednih
vlog ter predrznejsi v nastopanju in Va i-skih podvigih. Pogosto delajo skupno s starejšimi, že kaznovanimi, kriminalnimi tipi. ki jim s svojimi, na skušnjah zgrajenimi nasveti in nauki dajejo tako rekoč — poklicno vzgojo.
Kriminal mladoletnikov se od leta do leta stopnjuje. Iz zapiskov in uradnih podatkov sodišč pa je razvidno, da je zlasti v preteklem letu vsesplošnih zmed in izrednih ncprilik, kriminal nedoraslih močno porasel. Otrok, ki zaradi malomarnosti družbe zaide na slaba pota, se težko povrne med koristne člane človeške družbe. Običajno je za vedno izgubljen in predstavlja stalne neprilike za javne oblasti.
Unija za zaščito mladine naj bi z drugimi zadevnimi ustanovami na podlagi posebne javne ankete razčistila ta problem ter poiskala primerna sredstva za pobijanje kriminala mladoletnih. Najprimernejše sredstvo bi bila ustanovitev posebne policije.
MALI OGLASI
Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Azno
TAPETNIŠTVO
rtabjan. Igriška ul. 10. vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434
OglaSo)
male oglase
Slovenski M
ker so Bitoeoeiill
ZA VSAKO PRILIKO
i« j boljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri
PBESKER
Sv. Petra cesta 14
KLIŠEJE
"UG0QJUHU
Na cearJ Dolenjski en Šuštar sivi, za male denarje ti čevlje nardl. Ce čevlje njegove bi nosil vojak, sovražnik čez noč bil premagan bi vsak. FRANC TRUPEJ — splošno čevljarstvo Ljubljana, Dolenjska c. 7 2568
SEVDALIN SK A KAPELA
potrebuje 2 učenki, mladi, lepe zunanjosti. Gostilna Zrinski — Čakovec 2558
SPREJME SE VAJENEC
poštenih staršev is Ljubljane v modno trgovino. Naslov pove uprava SI. Naroda, 2570
KROJAŠKI POMOČNIK
v damskem in moškem delu verziran, išče zaposlitev. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Dober in vesten«. 2571
Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
BUHiinrintifli^iiiinimn'!!!!™'
ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR
B. RANGUS
kr. dvorni dobavitelj KRANJ
ii»tini>im...............••»• — » -
PROD
Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
PREMOČ
lOKS- DRVA
!. POGAČNIK
.tOHOKICEVA 5 — TEL. 20-5i PostreZos orezniDoa
KERAMIČNA DELAVNICA
za peči v centru Beograda, obstoječa 50 let, s parcelo 540 m2 in stroji v popolnem obratu, se zaradi starosti lastnika ugodno proda, štahel. Beograd, Niška 28 ali Maribor, Maistrova 15-1V
2507
NARODNA
&KARNA
LJUBLJANA
KNAPUCVA S
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE iA NAJFINEJŠE
iii::n!:i!!!!i;iuiiiiiuHi]i:iniPiini!niiiiiiiiini!iiiiii!iii:iiii!nnnnnnn]iinni!iiiiiiiiiiiiiiiiii;!!
Inserirajte v »Slov. Narodu«!
.atfiiiiiii^ .......i,;.;:;,,,,..:,,.........................
1949
C++////05++////+/.::.:..77^^+++C
Domovina ima eno trdnjavo več
Lepa manifestacija sokolske Ljubljane ob otvoritvi Sokolskega doma
v Trnovem
Ljubljana, 11. novembra Zad nje Čase sokolski prazniki niso pogosti, zlasti ne tako lepi. kakršen je bil v soboto zvečer v Trnovem, ko ju bil svojemu namenu izročen eden najlepših in največjih s«,kolskih domov v Ljubljani in domovini. Pomena tej-a lepega praznika se je sekoiska Ljubljana dobro zavedala, zato je bila udeležba na prireditvi izredno lepa; prostorna dvorana, ki daje z ubranostjo svojih toplih barv in skladnimi dimenzijami prijeten </bčutek, se je ob 20. tesno napolnila. Med udeleženci so bih pripadniki vseh plasti prebivalstva, kar je dal<> slovesnosti demokratičen značaj, značilen za vse sokolske prireditve. Kakor so pozneje govorniki naglasili, pomeni otvoritev sokol-Škega doma Sokola II velik praznik za vso sokoisko Ljubljano, zato so se pa prireditve tudi udeležili izredno Številni zastopniki sokotatva, a med njimi so bili tudi mnoifi drugi odlični prijatelji in pripadniki Sokola.
Uvod slovesnosti je bila »Sokolska uvertura« (.Mukvič). ki jo je zaigrala vojaška godba Že ob zvokih godbe smo se lahko prepričali, da je dvorana tudi akustičnu.
Na podij v ospredju velike dvorane je stopil domačin, starosta Vinko Koeijan: v mali dvorani, ki jc bila združena z veliko, so bili zbrani pripadniki vseh društvenih edinic, od članstva do dece, in njihove goste vrste so pričale. k«.;ko potrebno je bilo, da so dobili dom. Prednjr* steno male dvorane je krasil državni grb nad steno velike dvorane so pa vise d venci zelenja in trobojnica. P.rat starosta jc v svojem govoru, ki ni bil prenasičen lepih besed, izrazil toplo veliko veselje društva, d.j so prizadevanja marljivih delavcev rodila tako 1 ;p sad ter da je domovin, zopet bogatejša za eno  trdnjavo.     Radostno je po-
zdravil vse, ki so se zbrali, da dele z društvom veselje, po imenu zastopnika kraljevske hiše polkovnika Gladcvica, dalje zastopnika divizionarja majorja Deretiča, zastopnika hunske uprave svetnika Planino, brigadnega generala L. Rupnika, zastopnika mestne občine podžupana dr. V Ravni-harja. odp-osianea SSK.I V Švajgerja. zastopnika mcddru>tvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev in starosto Ljub-I ionskega Sokola Jazbeca zastopnike številnih drugih sokolskih društev, med njimi tudi zastopnika Ruskega Sokola Kačeva. zastopnike nacionalnih in kulturnih društev, kakor vojnih dobro\oljcev. ZKD itd. (tovornik se je toplo zahvalil vsem. ki so pomagali zidati dom in s posebno hvaležnostjo se je zlasti spominjal projektanta in enega najm<rrljivejših m najpožrtvoval-nejših delavcev Cirila Staniča Izročil mu je spominsko darilo, lepo oljnato sliko. Končno je nazdravil sokolskemu kralju in po dvorani je zagrmel v pozdrav mlademu vladarju trikratni Zdravo!
Predsednik stavbnega odseka Fr Štrukelj je jedrnato opisal zgodovine društva od njegovega začetka 1 1908 do 1. 1934, ko je mestni svet podaril društvu zemljišče v Trnovem, in do otvoritve novega doma Spomnili se je tudi bivšega društvenega staroste dr. M Gubica, ki si je prizadeval kot mestni svetnik, da bi društvo dobilo od mestne občine zemljišče.
Starosta se je zahvali' še prof. Severju za lep umetniški dar. bronasto plaketo z upodobljeno glavo viteškega kralja Aleksandra I. Zcdin'telja Dom nosi kraljevo ime in v ta namen so tudi ob njegovi otvoritvi odkrili \ tek vedrvci krai_,evo podobo. Plaketa je obešena na prednja steni telovadnice. Ko se je zgrnila nad nj<~ trobojnica, je godba zaigrala državno himno.
Na sporedu prireditve je bil tudi glasbeni del. Pravi umetniški uspeh je dosegel zlasti Slovenski vokalni kvintet Le zakaj ta izvrsten zbor ne nastoni pred našo javnostjo večkrat' V akustični dvorani so se povsem uveljavile odlike kvinteta Zapeli so »Sokolski pozdrav«, F. Juvančevo »Slovensko zemljo« in L. Zepičeve Tri narodne. Občinstvo je z viharnim odobravanjem zahtevalo še dodatke. Zapeli so še Juvančevo »Fantovsko«.
Potem so se zvrstili govori gostov. Najprej je društvu čestital starosta Ljubljan-sk ega Sokola in dejal, da se vsa soko'ska Ljubljana veseli lepega praznika Sokola II. V7 imenu vojnih dobrovoljcev je govoril prof Jeras in naglašal. da so dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije izšli iz sokolskih vrst ter da smo osvobojen je dosegli samo s krvjo ter žrtvami in ne deklaracijami Kot zrak priznanja društvu je govornik izročil starosti krasno knjigo »Dobrovoljci — kladivarji Juev>sflavije«. K besedi se jc oglasil tudi dr D. Puc, ki je županoval. ko je mestna občina darovala Sokolu II zcmlji'če v Trnovem. Dejal je, da je naš narod vedno rad dajal kar je bil dolžan »Bogu in cesarju« ter se zato pač ne moremo sramovati, če je dobri rudi Sokol v Trnovem zemljišče za dorn prosvete in kulture.
Nastopil je še moški nevski zbor Pevskega društva Krakovo-Trnovo m zapel z lepim uspehom E Adai.ičevo Zdravico in Aliaževo »Slovan na d<m!<« Lepa slovesnost ie bila tudi najlepše zaključena s slovansko ivmno. ki so jo peli vsi udeleženci ob zvokih godbe. Vetrna udeležencev jc ostala še nekaj prijetnih uric rx slovesnem delu prireditve v domu in se neprisiljeno zahava'a ob zvokih godbe. Tudi družabna prireditev je pokazala, da so Trnovčam spretni nrireditelji.
Včcff3p2S|£ športne prireditve
10. Kolo !iF£?š!tega prvenstva Slovenije — Sport v Zagrebu in Beogradu — Konjske dirke
11 novembra
Včerai ie bilo odigrano 10. kolo Iraškega nrvenitva Slovenije, v katerem so do pričakovanju zmagal: favoriti, r^zen v Mariboru kjer so trboveljski Amaterji doživeli že svoi tretji poraz Ljubljana je zmagala nad jeseniškim Bra'.-t\om 4:1. Kljub visoki zrna.Ti n^ena igra ni mosrla navdušiti in so prijatelji belo-zolenih d"e-cei v skrbeh, kako bo orihodnlo n de io. ko se bo pomerila v odločilni tekmi z /železničarji v Mariboru. Krani ie zmagal oo precei napeli in burni i^ri nad T.lar><- m 4:3. Sodnik ie moral zaradi D.eostre is.rč izkručiti oo ene a ivra'ca iz cbeli mošt? v. Mariborčani so po dobri igri za si iže-io zmagali nad Amaterjem 4:2. a mariborski Železničar v Celju ni imel pretežkega dela z Olimpom, ki ga i^ oipravil 5.0. KMub visoki zmasn na tudi Železničar s svojo igro n: mogel ogreti.
V hrvatski ligi je Concordia zm^ga'a nad Železničarjem 4:0. Ha:k md varaždinsko Slavijo 1:0. Oradianski nad Sankom 3:1. Bačka in S'aviia (Osijek) pa sta si delili točke 7 rezultatom 1:1. Hajduk ie zmagal nad Solitom 2:1 Tekma ie bi'a zaradi incidenta predčasno prekinjena.
V srbski ligi ie Jugoslavija zmagala nad Bato 2:0. BSK nad Grad;anskim (Skopijel 2:1. Jugoslavija iz Jabuke nad Vojvodino 2:0. 7.AK nad Jedinstvom 1:0, Bask in Slavi j a pa sta igrala neodločeno 1:1.
V Beogradu ie bil ustanovljen nov vrhovni kolesarski savez v katerem so za enkrat zastopanj samo Srbi in Slovenci, za Hrvate r>a so rezervirana tri mesta, č«3 hočejo pristopiti. Od S'ovencev so v odboru Vosoernik. Otrin in Butinar.
Na olimpijskem stadionu Hermesa v Šiški so bile včerai popoldne koniske dirke, ki jih ie priredilo Kolo iahačev in vozačev prestolonaslednik Peter v Ljubljani. Ker v Ljubiiani že deli časa ni bilo na speredu konjskih dirk. se ie zbralo na stadionu okrog 3.000 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili sporedu. V mednarodni kas ški dirki za 4 do 121etne konje je zmagala »Salta« g. Mirka Simaka z 2:40. v veli' i dirki Slovenije za 3 do 121etne konje iz dravske banovine »Mojca« Ivana Lipeia v 3:34. v mednarodni kasaški dirki (2. heat vožnja) je zmagala »Tilde K.« v 5:37. v veliki dirki stolnega mesta Ljubljane za 3 do 12-ietne konje na 2.100 m »Slavček* Franca Jureža v 4:50. v oficirski ravni gaiop-ki dirki na 1.200 m ie bila prva -Zora« s kapetanom II. kl. Ivanom S'.adovićem v 1*16. v ravni galooni dirki brez izenačenja tee na 1-200 m ie zmagal nadzornik H.idales na koniu »Atestu v 1:21. v mednarodni kasaški dirki (3. heat vožnja) ie bila zopet
prva »Salta« z 2:41. ki ie postala tudi kon-« ni zmagovalec. V spominski dirki Rudolia
• \Varren-Lipitta na 2.800 m dolgi progi za 11'etne in starejše konie vseh kraiev. sta >ri_-la hkratu na cilj »Egon P.« in »Ra-
: daun II.« Ivana Kružića v 5:54.
Oifrrltje kraljevega j spomenika v Silmu
Ljubljana.   11. novembra Za železniško nesrečo pn Ozlju in blago-| slovit vi jo Žal smo dobili s svečanostjo od-; kritja spomenika blagopokojnomu kralju j Aleksandru I. tretji poskus filmske repor-I taže. Emona-film jc s skromno podporo j delovnega odbora za postavitev spomenika I posnel vse važnejše prizore velikih svečanosti ob odkritju spomenika in priznati moramo, da se je ta filmska reportaža že močno približala inozemskim čeprav gre pri nas Seie za skromen začetek, dočim   imajo v zunanjem svetu na razpolago ogromna denarna in tehnična sredstva.
pa je Ljubljana, kako krasno lego ima in kako slikovit je pogled na njo. Vidimo in čutimo pa tudi, da bi bil že čas misliti na večje domače filmsko podjetje, ki bi moglo s svojimi filmi stopiti tudi pred zunanji svet, da ne bomo vedno capljali med zadnjimi. Slovesnosti o-ikritja spomenika same so prikazane v filmski reportaži pač z nebistvenimi nedostatki, ki jih pa niso zakrilili, operaterji, temveč višja sila. Film je tako v tehničnem kakor v fotografskem pogledu za začetek naravnost izvrsten, če odštejemo malenkostno tresenje prizorov, posnetih z ročno kamero. Nekateri prizori so naravnost impozantni, ln splošen vtis filma je zelo zadovoljiv.
Iz Celja
Najprej vidimo na filmskem platnu Ljub-! ljano. Ta del filma nam pokaže kako učin-1 kovita je propaganda s pomočjo filma in koliko bi lahko storili za naSe kraje v tujsko prometnem pogledu, če bi se bolj za-|  veda.fi pomena in važnosti filma. Ljubljančani sami se čudimo, ko gledamo naše mesto na filmskem platnu, kako velika in le-
—c  Mariborsko Narodno  gledališče bo
uprizorilo v sredo 20. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Seiiečićevo tragikomedijo »Nenavaden človek*. Predstava je za abonma,
—c O telesu in značaju bo predaval prof. dr. Emil Hrovat iz Ljubljane na ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole.
-—c Za revno šolsko mladino. Kapelnik celjske vojaške godbe g. Pero Fabijanovič je od čistega dobička lepo uspelega cerkvenega koncerta nakazal I. deški narodni šoli v Celju za revne učence 600 din, neka druga oseba, ki noče biti imenovana, pa je v isti namen darovala 1000 din. Upra-viteljstvo šole se obema darovalcema iskreno zahvaljuje.
—c Napad in nesreča, V Drešinji vasi pri Petrovčah so vinjeni fantje s koli in vilami napadli 30-letnega delavca Vinka Serneca z Ložnice in ga hudo poškodovali po desni roki. Na Ostrožnera pri Celju je petletni delavčev sinček Anton Gračner pri padcu nalomil desno roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
—c TJmrla je v Ipavčevi ulici 14 v visoki starosti 92 let zasebnica ga. Lucija God-čeva.
—c Mrtvec na skednju. V Letušu pri Braslovčah so našli na nekem skednju mrtvega 43-letnega, v Renčah pri Gorici rojenega Kazimira Pahorja. Pokopali so ga na braslovškem pokopališču.
—c Celjska policija je v petek zvečer aretirala 35-letnega lesnega manipulanta Avgusta V., ki je bil v ljubljanski okolici ponaveril 20.000 din. Izročili so ga upravi policije v Ljubljani. Istega večera je celjska policija prijela 32-letnega brezposelnega delavca Oskarja Olamo, ki je ukradel več koles v Laškem in Celju. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča. Celjski policiji je v zadnjem času uspelo razkriti vse izvršene tatvine.
—c SK železničar : SK Olimp 5:0 (1:0). Mariborski Železničar je v ligini tekmi na Olimpovem igrišču prepričevalno odpravil enajstorico Olimpa. Gostje so s svojo igro razočarali. V tehniki in kombinacijah so
sicer znatno prekašali domačine, česa posebnega pa niso pokazali. Napad ni bil dovolj povezan in je bil pred nasprotnikovim golom premalo odločen. Napadalni trio ni bil na višku, dobro sta se pa uveljavili krili, zlasti desno krilo Lešnik. Srednji krilec in ožja obramba sta bila na mestu. Olimpova enajstorica je nudila dokaj primitiven nogomet s povprečno tehniko in pomanjkljivim startom. Razen borbenosti ni pokazala nič posebnega. Gostje so prešU že takoj v začetku v rahlo premoč. Izvedli so več nevarnih akcij, žoge pa niso spravili v mrežo. Olimp je imel nekaj lepih prilik, Zelezničarjeva ožja obramba pa je vsakokrat preprečila nesrečo. Ves prvi polčas je potekel v znamenju premoči gostov, ki se jim je pa šele v zadnji minuti po štalekarju posrečilo potresti Olimpovo mrežo. Po odmoru je postala igra železničarja odločnejša in koristnejša. Kljub Olimpovim krčevitim naporom je postajala premoč gostov čedalje očitnejša. Tekma je bila v drugem polčasu zanimivejša nego v prvem. V 6. minuti je Olimp zabil gol. ki ga pa sodnik ni priznal zaradi faula. V 13. minuti je Po-cajt iz neposredne bližine poviša! na 2:0. v 18.. 34. in 44 minuti pa je še Lešnik potresel Olimpovo mrežo. Sodil je gospod Kranic iz Zaereha točno in objektivno Dopoldne je mladina SK Celia premairala Olimpovo mladino s fi:l (3:0). mladina Atletikov pa ie prepustila mlndini Jugoslavije prvenstveno tekmo s 3:0 p. f.
—c ORm7**Hld peteroboj v Celin. SK Celje je priredil v nedeljo na Glaziji posled-
nje letošnje tekmovanje in bo v olimpijskem peteroboju za pokal tvrdke A. Misle j v Celju in še v nekaterih drugih disciplinah. V peteroboju je zmagal Feri Pleter še k z 2156.5 točke, drugo mesto je zasedel Jakec z 20S7.8, tretje pa Katic z 2064.7 točk. Zaradi hladnega vremena rezultati niso najboljši.
—e OlHMokr sta\bne parcele bodo morali kupci odslej zazidati najpozneje v dvt h letih, po preteku tega časa pa bodo moiali plačati še 5 odstotkov kupnine. Občina je podražila svoje parcele za 20 do 50 odstotkov. Občina je prodala odvetniku dr. Zdravku Kalanu v Celju stavbne parcele na hribu sv. Jožefa. Milošu Lipeju na Dobrovi pa stavbne parcele pri Sp. Lanov-žu. obema po 40 din m-'.
—c Parcelacije. Celjski mestni svet je odobril parcelacijski načrt tv. VVesten za njeno zemljišče na Golovcu, kjer namerava tvrdka zgraditi enonadstropno vilo. Na Dobrovi pa namerava tvrdka zgraditi tri hišice. Mestni svet je odobri! tudi parcelacijski načrt za zemljišče Franca Fazarinca na Ostrožnem.
—c Gostilniške koncesije. Mestni svet je izrekel krajevno potrebo za gostilniško koncesijo Leopolda Hrastnika na K>""Ha Petra c-^sti. Rozalije Javorškovo v Prešernovi ulici in Eme Confidentiieve v Za-vodni. zanikal pa ie krajevno potrebo za gostilniško koncesijo Antona Robeka v Aškerčevi ulici.
—c Dražba listja v mestnem parku bo v sredo 13. t. m. ob S. zjutraj s sest^kom pri mestni vrtnariji.
Neville Chasn&eiialn In senator Flttman umrla
Oba sta bila sloveča državnika in politika
V soboto ponoči je po krajšem boleha-nju umrl v svojem dvorcu pri Odhamu v grofiji Hampshire sloveči angleški državnik m bivši premijer Neville Chamber-lain, star 71 let. Pokojni je bil sin slavnega angleškega državnika Josepha Cham-berlaina in polbrat pokojnega angleškega zunanjega ministra Austena Chamberlama. V avgustu je bil Chamberlain operiran, 3. oktobra je pa izstopil iz vlade.
Chamberlainova soproga je v petek zvečer sporočila, da se je njenemu možu bolezen zelo poslabšala. V soboto je bilo objavljeno poročilo, da je Cnamberlainovo stanje neizpremenjeno. Ponoči je pa Chamberlain izdihnil. Zadnje dni so smeli samo rodbinski člani prestopiti prag Chamber-lainovega dvorca. Nedavno sta ga pose-tila kralj in kraljica ter ostala pri njem celo uro. Chamberlainova soproga je bila zadnje dni neprestano pri svojem možu. Njegovo zdravstveno stanje se je pa poslabšalo po operaciji.
Sir Arthur Neville Chamberlain je bil rojen 18. marca 1869 kot drugi sin slove-čega državnika Josepha Cnamberlaina. Svojo mladost je preživel v Birminghamu, kjer je tudi študiral visoko šolo. Sedem iet je deloval na trgovskem polju na Ba-hamskih otokih, potem se je pa vrnil v Birmingham, kjer je bil leta 1915 izvoljen za župana. Med svetovno vojno leta 1916 je bil ii:.enovan za ravnatelja National Service. Kot politik je napravil naglo kariero, že leta 1923 je postal minister narodnega zdravja. Pozneje je vodil v vladi več ministrskih resorov. 28. maja 1937 je postal ministrski predsednik, ko je odložil to mesto Baldvin. Chamberlainovo politično delovanje v zadnjih letih je nam itak še v živem spominu, saj se je omenjalo njegovo ime v zvezi z vsemi važnejšimi dogodki, med katerimi je bil pač najvažnejši munehenski sporazum. Chamberlain je zastopal v angleški politiki pomirljivo stališče, toda moral se je ukloniti močnejši struii na čelu s Churchillom, Edenom in Duff Coopcrom. Po angleškem porazu na Norveškem je moral prepustiti vodstvo angleškega imperija energičneiše-mu možu Churchillu in ko je postal slednji
letos 12. maja ministrski predsednik, je bil imenovan Chamberlain za predsednika kronskega sveta.
Včeraj je v Reno Wats\vorthu v državi Nevada umrl pre sednik odbora za zunanje zadeve v ameriškem senatu senator Pittman, star 6S let. Zadela ga je srčna kap.
Key Pittman je bil rojen 18. septembra 1872 v Vicksburgu. Kot zasebni učitelj je študiral univerzo v Tennessce, kjer je tudi dovršil pravne študije. Kot jurist je dobil prvo službo 1 1892 v Seattle. Pozneje je bil dve leti med iskalci ziata kot pravni svetovalec delniških družb, obenem je pa že takrat posegal v politično življenje. 1 zeta 1899 se je napotil na Aljasko, kjer je ostal več let. Tam se je prav za prav začelo njegovo politično delo. Leta 1910. ko je bilo njegovo ime v politiki že znano, se je sam ponudil za demokratskega kandidata in zastopnika države Nevade v senatu, čez dve leti je bU res izvoljen, in v senatu je ostal vse do svoje smrti. O., leta 1913 do 1917 je bil tajnik demokratskega, kluba v senatu.
...
Po prvi Rooseveltovi izvolitvi je postal Pittman v marcu 1933. po senatorju Borahu predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve. Tu se je pokazal ves njegov vpliv na zunanjo politiko Amerike. Pittman je bil odločen nasprotnik avtoritarnih držav. Bil je demokrat Rooseveltovcga kova in njegova smrt je zasekala globoko vrzel v vrste uglednih, vplivnih ameriških politikov in državnikov.
6 000.000 dovtipov
Duke Atterberrv, ki dobavlja d<>\ tipe filmskim družbam v Hollywoodu ima v svoji zbirki nad 6 milijonov dovtipov, razvrščenih lepo v kartotekah.    Pod geslom
»avtomobil« jih ima že 10.0O0. ped različnimi drugimi cesli kakor »ta^ča«, »ljubezen«
»zakonci« itd pa 400.000.
Edmnnd O' Hara:
2
grofasarja
Roman
Towns»end ga je ubogal in zdravnik je stopal kraj njega.
— Evo. — in zdravnik je iztegnil stisnjeno roko — vzemite neopaženo svoj aparat.
Townsend je za hip okleval. Ali ni bila to past? Ne, to ni bilo mogoče. Mož. ki je našel aparat v njegovem žepu, ni imel več povoda nastavljati mu past. Odločno je segel Townsend z roko po aparatu, zavitem v papir, in ga spravil v žep.
— Pet tisoč dolarjev stane, — je pripomnil zdravnik.
Detektiv ga je presenečeno pogledal. Tako torej, šlo je za izsiljevanje.
— Še na misel mi ne pride, — je odgovoril odločno. — Sicer pa tudi nimam denarja.
— Kaj me smatrate za tepca? — se je razjezil črnobradec.
Townsend se je nasmehnil.
_ Kakor se vzame. Če res mislite, da boste izsilili od mene ...
— Kaj me res smatrate za tepca, — ga je znova prekinil črnobradec. Potem je pa dejal, naglašujoč vsako besedo: Pet tisoč dolarjev, ta denar sem seveda že dobil.
V naslednjem trenutku, še preden je imel Town-
send čas vprašati ga kaj, je njegov spremljevalec izginil v mračni ulici.
Tistega večera je pričakoval Tovvnsend pismo od neznanca. Mislil je celo, da ve, kaj mu bo sporočil. Pisal mu bo, da ga je njegova, Townsendova, nerodnost veljala pet tisoč dolarjev. Očital mu bo to in se skliceval na svoje ODozorilo, da je fotografiranje brez pomena.
Townsend je bil tako trdno prepričan, da ga doma že čaka pismo, da je po prihodu domov takoj odšel v svojo sobico in bil zelo razočaran, ko ni zagledal na mizi bele kuverte. Toda tedaj mu je šinila v glavo misel, da je ura šele osem in da je prihajala pošta neznanega prijatelja vedno kasneje. Tistega večera je govoril samo z Marion. Sam je zelo vneto prebiral km'igo o kaktejah. A Townsendove misli so bile povsod, samo ne pri dekličinem pripovedovanju.
— Sicer pa, — je dejalo dekle nekoliko ozlovo-ljeno zaradi njegove ravnodušnosti, — profesor vas pozdravlja, gospod grof. Sporoča vam, da ga lahko zopet obiščete.
— A taito? — je dejal detektiv z zanimanjem.
Kaj mi res sporoča to? Takoj jutri pojdem k njemu.
— Da, da, kar teci, — je mrmral Sam. — Rad bi vedel, kaj ti ugaja na tem profesorju. Bilo bi pametneje, da bi mi pomagal pri učenju. Torej, je dejal in zabobnal s prstom po sliki ene izmed kaktej. — Mamillaria pustilla se imenuje ta rastlina. Na svoja stara leta se moram učiti še latinščine. — Zaprl je knjigo, — marmelaria — marmelaria . . . ne, ne, malaria . . . pasja noga! Čim zaprem knjigo, se mi izpremene kakteje v marmelado ali pa v epidemijo.
Ura je odbila deset.
Malone ostro je prekinil Tovvnsend pogovor in želeč obema lahko noč je odšel v svojo sobico. Prsti so mu drhteli, ko je prižigal sveče. Zares, kraj svečnika je ležalo pričakovano pismo. Detektiv ga je hitro razpečatil. Pismo je bilo mnogo daljše od vseh prejšnjih.
Pazljivo je Townsend čital:
»Ker se je pripetilo nekaj nepričako\'a-nega, moram biti danes nekoliko obširnejši kakor navadno.
Michaud vas je pri fotografiranju opazoval in takoj je odredil, d* morate biti pod strogim nadzorstvom. Zal sem zvedel to prekasno, komaj pol ure preden so vas preiskali.
Mož s črno brado ie bil vendar pravočasno in uspešno podkupljen Ž.a' ga pa nisem  podkupil jaz,  temveč  nekdo drugi
Da me to zelo vznemirja, boste uvideli tudi sami Xe verjamem du imate razen mene še katerega zaveznika Toda sovražnik, ki plača pet tisoč dolarjev, da ohrani vaše življenje, je dvojno ne\eien Z. Ju j je treba ravnati hitro in \estno Najpiej dosežete uspeh, če se spi ijhteljite z Morbidu-som.
Na noben način pa ne poskušajte ponovno priti v stik s šefom policije L Opustite fotografiranje, ker  je res brez pomena.
Požurite se! Od včeraj va.. išče tu izredno nevaren so\Tažnik in nobenega dvoma ni, da vas bo najkasneje čez nekaj dni našel. Zato se požuiiie m pomnite, samo s pomočjo profesorja Moi bidusa lahko pridete do cilja.
I 'aš neztum i prija t cl/<r.
Ko je Townsend prečital pismo, se je zazdel sam sebi majhen in brezpomemben ob tem človeku, ki je zmogel mnogo več od njega. Temu neznancu je morala stati ob strani velika in močna organizacija. Toda ali mu je res bil prijatelj in zaveznik? To\vn-sendu je bilo jasno: če ga ta neznanec vara in če res ni njegov prijatelj, temveč sovražnik, potem mu ni več rešitve, potem ni nobenega izgleda, da bi odnesel zdravo kožo iz te pustolovščine.
Brez posebnega zanimanja je detektiv razvil svoj film. O čemer je bil po čitanju pismr* prepričan, to se je tudi zgodilo. Razviti filmi so bili zopet povsem črni.
Urejuje
v Ljubljani