Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „11 ira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 4. kimavca 1909. Štev. 39 Vabilo. Jatol.-politično in gcspoMo društvo zn Slovence no IMbem" priredi u nedeljo, dne 5. kimaoca 1909 u Selah nad Borotrifami ob ll. uri pri pd. Rlažejn. Spored : Šola v Selah in politični položaj. Govorita gospoda dr. Brejc in poslanec Grafenauer. Možje, vsi do zadnjega na ta shod! Hustrija in Slovenci! Zadnjič smo zapisali trdo besedo: Ni je zdaj oblasti, ki bi mogla skoz svoje zobe stisniti na Koroškem besede: Dragi Slovenci! — Vzdržimo danes to trditev! — Eno pa pravimo: Pred dolgimi leti, bilo je okrog 1860, se je mudil visok gost med Slovenci: naš presvitli cesar sam in ta je enkrat rekel: „Dobro Slovenci, dobro Slovenci!14 Te besede so se raznesle kot blisk po širni naši domovini! Kmetje v zadnji koči so to zvedeli in so jokali, češ: Oh, sam naš cesar je govoril slovenski! — L. 1865. je šla neka deputaci] a iz Trsta k cesarju. Dva slovenska kmeta: Nabergoj in Primožič sta govorila s cesarjem slovenski. — Nov vzklik veselja po celi domovini! — Tega, česar se nas presvitli cesar ne sramuje, se pa sramujejo vsi uradniki in uradnice od deželnega predsednika doli do zadnjega pisarniškega mazača v kakem davčnem uradu na deželi. — Kdaj ste že čuli slovensko besedo iz ust deželnega predsednika? In vendar po vsej človeški in božji pameti bi moral deželni predsednik znati oba deželna jezika! Bog mu daj dobro! A naj gre že kmalu v pokoj! Seveda vsi dvorni svetniki in okrajni glavarji, komisarji in sodniki, nadzorniki itd. — smatrajo za svojo avstrijsko dolžnost, nas zatirati. Ali ni že do skrajnosti smešno, ako se na pr. kak zdravnik brani staviti koze, ker ne razume, kakor pravi, slovenskih matičnih izpiskov od župnijskega urada, češ, da je sploh „windische Sprache11 nesposobna kot uradni jezik! Zagovoril se je mož popolnoma! Namesto da bi rekel, da je on nesposoben, pa pravi, da je slovenščina nesposobna! To je ravno tako kot da bi kaka kravarica rekla: Krava ne zna mleka dajati, ker ona molsti ne zna! Vlada in uradništvo delajo na to, da se cela Koroška ponemči! Javna tajnost je, da se načeloma noben Kranjec ne nastavi kot uradnik pri koroških sodiščih! Dognano je, , da nobena sodnija ne izreka sodb v slovenskem jeziku. — Škandal je, da se v gimnazijah in realkah učijo francoski, laski, angleški, avstrijskih jezikov pa, posebno deželnega jezika, torej slovenskega, pa se ne učijo! Na skrivno povedano: Pouk v teh jezikih je tak, da noben ne zna ničesar govoriti. — Sedem let francoščine v realkah! Znajo pa tako, kot da bi nezrele črešnje jedli. Naš presvitli cesar je izrekel dobesedno enkrat sledeče: „Izrečem svojo trdno voljo, da povsod, kjer se gre za različne jezike in narodne zadeve, nikakor ne bom pripuščal, da bi se narodom kjerkoli kakšna sila delala, in da se bom na vso moč zoperstavljal takemu početju, ki kakorkoli žali pravice jezika in narodnostne zadeve11. — To so besede našega presvitlega cesarja; in vendar je koroški slovenski narod podoben staremu Prometeju, katerega je, kakor pravljica pravi, poganski bog pripel na neko skalo, da so mu potem orli in vrane trgali meso iz života. Orli in vrane so pa poslanci in zastopniki cesarja samega, naši uradniki, ki nam trgajo kos za kosom z našega narodnega telesa! — Ko bi pač presvitli cesar za to vedel, kako so njegovo besedo snedli, bi pač vzel veliko metlo! — Od zgoraj, to vemo, nimamo za pričakovati ničesar! Avstrija nam ne da po svojih uradnikih, kar nam gre! K avstrijski mizi se mi ne smemo usesti, da bi zajemali iz avstrijskih skled svoje pravice: slovenske uradnike, slovenske šole, slovenske gimnazije, slovenskih sodb! Stavimo pa zdaj enkrat vprašanje narobe? Kaj pričakuje Avstrija od Slovencev in osobito od nas Korošcev? Kaj more pričakovati? Ali delajo uradniki s takim početjem za avstrijskega cesarja, za Avstrijo? — Je res poklic Avstrije in je dobro za njo, da nas tepe, uniči, ponemči? Rešimo stvar prvič praktično: Bo se Avstriji posrečilo Slovence ponemčiti? Mirno, s polno zavestjo pravimo, da ne!— Pogled nazaj v zgodovino nam zjasni takoj naše oko! Huni, Turki, Ogri in zdaj Nemci so se zaletavali v nas! A zaman ! Zgodovinska resnica je: Narod, ki ima svojo kulturo, ki ima svojo zgodovino, ki ima svoje voditelje in veljake, ne umre! — Bog nas je ustvaril, da živimo, ne da umrjemo! — Ako vse sile in talente, katere je Bog, na j višji cesar in uradnik, pokladal tako bogato v naš narod, zvesto razvijamo, ako se narod vsaj v svoji celoti drži 10 božjih zapovedi, ki rešijo vsa socialna vprašanja, fìdelis est Deus, tedaj je Bog zvest tudi narodu in ga bo obdržal; to je naše trdno upanje. Ko bi celo bilo mogoče, da bi narod popolnoma zgubil svoj jezik, njegov značaj se ne bo potujčil! Skoro cela Irska govori zdaj angleški! A kateri narod je bolj samozavesten kot ravno irsko ljudstvo! Po duhu ne bo nikdar angleško postalo. Dro! Eno je še mogoče! Mogoče je, da se narod proti naši volji ponemči, v enem slučaju: Ako Bog da drugemu narodu poslanstvo in nalog, da to izvede! IJobro! Naj nam naše uradništvo in avstrijska vlada kažejo tako povelje, tak poklic! Verjamemo in smo dodna dnše prepričani, da je sicer Božja previdnost ustvarila Avstrijo v sredini Evrope, da naj Avstrija kaže, kako se lahko na katoliški podlagi bratijo različni narodi. Nikakor pa se ne moremo prepričati, da bi Bog hotel Slovence uničiti. Čisto nasprotno!! Zdrava avstrijska politika zahteva celo, da se Slovenci varujejo in ščitijo in sicer to zahteva čisto jasno in nepobitno ! Za Avstrijo je dobro in potrebno, da Slovenci ostanejo kar so! Sledeči slučaj nam bo to prav z bakljo osvetlil. L. 1848 so se uprli tudi Lahi na Goriškem. Slovenski Goričani, posebno tudi v mestu Gorici, so ostali zvesti. Zato so pa Lahi grozili Slovencem, da jim bodo glave odrezali ter z njihovimi glavami žogo igrali na Travniku v Gorici. Vidite zdaj, ako niste slepi, zgodovinski avstrijski poklic Slovencev in Jugoslovanov sploh! Mi smo avstrijska straža proti Laški od Kotora gor do Pontablja! Ali ni naravnost nemoralno, nečuveno, veleizdajsko, ako se lastna straža ob tako nevarni in vendar tako važni meji zaničuje, zasmehuje, tepe; ne samo to: ako se izvije tej cesarju tako zvesti predstraži edino orožje, kar ga ima, namreč slovenski jezik, in se vrže to orožje sovražniku pred noge, da sovražnik kolje domovinsko stražo! Ali se ni po Goriškem, po Trstu, po Istri od zgoraj italijanščina širila,sJAo širila? Ali se na koroško-laški meji ljudstvo od Beljaka do Pontablja ne ponemčuje? Ponemčevanje na Koroškem je imelo samo en uspeh: Ljudstvo, ki odpada, postaja socialdemokratično v masah! Vlada tega ne ve, ampak mi to vemo predobro! V Celovcu, v Št. Rupertu, v Beljaku je vse delavstvo, ki večinoma pride iz slovenskih krajev, okuženo. Značaja ni več ! V slovenski posodi se jim je pouk in izobrazba odrekla. V tuji je pa Slovenec nesposoben jo sprejemati. Iz tega sledi z neizprosno logiko sledeče: Slovensko ljudstvo, osobito koroško, vidi v uradništvu, v vladi neko tujo silo, kateri ni kos! Da je vlada in uradništvo s svojo nemščino ljudstvu in naravi ljudstva tuje in zoprno, za to je najboljši dokaz to-le: Samo enkrat naj na pr. deželni predsednik ali kak okrajni glavar govori na kaki naši prireditvi ali sploh med ljudstvom slovenski, takoj najde odmev v srcu ljudstva in slovensko srce se bo navdušeno žrtvovalo za domovino! Poizkusite enkrat! Ker ljudstvo v svoji duši nosi po vseh kolodvorih, sodnijah, uradih, davkarijah ta strah in ta zoprn čut zoper gospodo, se mora iz tega razvijati nezaupanje do lastne vlade in nazadnje do Avstrije sploh! Kako naj pa potem Avstrija zahteva ljubezen Slovencev do Avstrije, ko zaupanja do njenih zastopnikov ni? (In tega zaupanja ni, to zapišemo s polno zavestjo !) Ali ne veste, da je prvi pogoj in edina podlaga ljubezni le zaupanje do tistega, ki ga naj ljubimo? ! Iz tega pa sledi pretresljivo dejstvo: Tisti, ki bi bili v prvi vrsti poklicani vzgojiti Slovence za Avstrijo ter tako ob meji Avstrijo varovati, ruvajo ravno s tem, da slovensko ljudstvo zatirajo, proti Avstriji sami. Morda se to še enkrat bridko maščuje! Vsak otrok ve ob naši meji, kako nestrpno se Labi pripravljajo na bodoče dogodke! Videant consules! Koroške novice. Vabilo na skupno romanje udov Marijinih družb (za dekleta na Koroškem) na Malo gospojnico 8. kimavca tl. na Žihpolje. Božja služba ob 9. uri in popoldne ob 1I22. uri litanije. Pri dobri udeležbi, vsaj okoli 20 udov, naj pridejo z bandero in bo ob 1I29. uri slovesni sprejem. Fr. Mihi, župnik. Grozen, nezaslišan škandal! Učitelj Marinič je nastavljen v Št. Janžu v Rožu! Službo ima med slovenskim ljudstvom, živi od slovenskega davka, poučuje v šoli, ki je zidana s slovenskim denarjem, poučuje slovenske otroke slovenskih starišev, je po noči in po dnevu obdan od Slovencev, moral bi torej skrbeti za izobrazbo slovenskega ljudstva! Ta čudak je pri veselici požarne hrambe, ki je sestavljena iz Slovencev in ki ima namen slovenske hiše ščititi, rekel: Ta požarna hramba naj brani nemške Rožane pred Slovenci! Bržkone bodo odslej vodo špricali brambovci na Slovence namesto v ogenj! Prokleto nemčurstvo! Z našim denarjem, z našimi fanti naj vodimo boj proti domačiji! Sveti Janez, naš patron, varoval si nas pred Turki, varuj nas še takih ljudskih vzgojiteljev! Št. Lipš. (Nezadovoljni smo.) Dandanes je že vsevprek s šolo nezadovoljno. Radikalcem je še veliko preveč verska, ker bi radi krščanstvo že v otrocih uničili. Nemcem in hu- dim nemškutarjem je še slovenski verski nauk ali katekizem v šoli na potu, radi bi imeli šolo že davno tako nemško kakor v samem Berolinu. Jezijo se na slovensko stranko in duhovnike, kakor da so ti krivi, da ni že deca vsa ponemčena, da nima ponemčevanje pravega uspeha. Mi pa, ki krščansko in narodno čutimo in mislimo, smo nezadovoljni, ker vidimo, da šola nima dosti ali celo nič verskega duha, ne poda otrokom, vsaj ne dosti, globoke verske vzgoje, trdne podlage za krščansko življenje, pa da se v šoli nemščina, tujka, kakor oblastna gospodinja oholo šopiri, naša nam mila slovenščina pa je v zadnji kot potisnjena. Vkljub pritožbi pusti oblast še zmirom g. Heuchelna, pruskega Nemca in luteranca, tukaj — v čisto slovenski župniji. Dokaz, kako spoštuje oblast naš verski in narodni čut. Kako malo ima že naše ljudstvo zaupanja na oblast, kaže govorica: Ta učitelj — kot tujec, nezmožen jezika in miren človek — nam vsaj škodovati ne more toliko, je še boljši morda kot drugi?! Tako uči šolska oblast sama ljudstvo spoštovati šolo!! Ljudstvo pravično misli: Nezmožen učitelj je boljši kakor sovražem A šolska gospoda je kriva, če ljudstvo misli: Če nezmožnega učitelja odpravimo, nam pa sovražnega pošljejo, oblasti ni za uk, vzgojo, ampak da nasprotuje krščanskemu slovenskemu ljudstvu. Naš nadučitelj velja za trdnega narodnjaka, pa kako je z verskim in narodnim značajem šole? Tukaj je v navadi šolska maša v petkih od velike noči začenši. K tej mora seveda po postavi otroke en učitelj voditi. Toda nam nikakor ni zadosti, da se otroci v cerkev vodijo, ampak hočemo, da se zgodaj navadijo, spodobno in pobožno se udeleževati božje službe. Najboljše in najlepše je, če otroci vsaj pri svoji šolski maši lepo pojejo. V ta namen so dobili tudi „Otroški Prijatelj“. Celo naučil jih je že pred letom gosp. Heuchel mašne pesmi. In zdaj čujte! Na koru zapojejo: „Jezus male k sebi kliče", otroci doli pa — molčijo trdovratno, vse tiho in mrtvo, nobene udeležbe! To je še bolj čudno, ker se je pri nas že precej udomačila navada, da se tudi ljudje doli v cerkvi oglašajo pri petju. Bila je cesarska maša na cesarjev god, oba učitelja z otroci sta bila v cerkvi. Na koru se oglasi organist sam (pevci niso plačani in v delavnikih po letu ne utegnejo priti, tudi niso blizu); „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!" Samo par otrok se je boječe oglasilo, pa hitro zopet utihnilo. Kaj je to? Šola ne spolnuje dosti ne verske, ne narodne (saj ni samo nemška, ampak vendar tudi slovenska, ali kaj pomeni „utrakvistična“, t. j. na oba kraja??), ne patriotične (avstrijske) dolžnosti. Naše ljudstvo je vendar živo, vneto, nikakor mrtvo! Po pravici torej rečemo, da šola je nekaka truta mora (mrtvilo), ki duši otroke na prsih, da jim zaduši v srcu vzlet duha, navdušenje, pesem, molitev, pobožnost in celo ljubezen do cesarja! Če bi župnik dovolil, da bi se učitelj s šolarji v cerkvi z nemščino postavljal, a potem bi šlo; ker ne sme nemško biti, pa vse, pobožnost in patriotizem v duši zamre. Tedaj samo ljubezen do nemščine in nič verske vneme, nič ljubezni do cesarja?! Kakor bi rekli: „Mi smo Nemci, samo za nemščino nam je srce vneto; vse drugo nam ni nič; cesar je samo vladar in oče Nemcev, nič Slovencev, slovensko še moliti (Bog ohrani — obvari) ni treba za cesarja". Vprašal bi ponižno: Čemu šolska in cesarska maša, verska vzgoja, pobožno petje in cesarska pesem ter pesem sploh, če se vse skazi samo s trdovratnim in mrzlim molčanjem?? Tako nemški duh v šoli in nem-škutarija sploh že v deci vse blago in veliko zamori. In mi naj bi ne bili temu duhu, nem-škutariji skrajno sovražni?! Prilepljanje „narodnega koleka“ se smatra le tedaj kaznivo — tako nas opozarja prijatelj — če je pritisnjen na sprednji, to je naslovni strani zgoraj poleg cesarske znamke. Pritiskujmo torej narodni kolek ali vzadaj, ali pa na za popis dopuščeni polovici dopisnice. Velikovec. (Javno vprašanje c. kr. deželnemu šolskemu svetu vCelovcu.) Podpisani si usojuje vprašati c. kr. deželni šolski svet, kedaj bo rešil pritožbo zoper odlok c. kr. okrajnega šolskega sveta v Velikovcu, s katerim so se prepovedale na tukajšnjih mestnih šolah slovenske veroučne knjige, katera pritožba se je vložila že meseca junija 1. 1905? Kedaj bo dobil podpisani nazaj katekizme, ki so deloma že od tedaj shranjeni pri velikovškem okrajnem šolskem svetu in pa v katedru 3. deškega razreda? Te knjige so po večini osebna lastnina podpisanega. To vprašanje si usoja staviti v 20. stoletju v najbolj napredni avstrijski, tj. koroški deželi Jožef Dobrovc, kanonik. Grebinj. (Blamaže.) Ostudno, naravnost nesramno gonjo so začeli nekateri nemškutarski Grebinjčani zoper kupljeno gostilno. Zato se pa tudi vedno blamirajo. Prva blamaža je bila, ko jih je zastopnik sorgendorfske pivovarne razkrinkal zaradi pogodbe, katero je po bujni domišljavosti grebinjskih nemškutarjev sklenila ve-likovška posojilnica s č. g. P. Kayserjem v Trgu zaradi Antonijevega piva. Uradnik grofa Thurna se je sam zgražal nad tako lažnivostjo. Kaj ne, Grebinjčani: „Deutsch reden, heifit wahr reden"! Kmalu bo nastal pri Slovencih pregovor: „Laže kakor nemškutar." Druga in še večja blamaža je, da se je izvolil pri v nalašč zato sklicani izredni občinski seji odsek treh nemškutarskih odbornikov, namreč pragermanov dr. F. Maruschitz, A. Plasnig in A. Manner, ki naj poizvedujejo, odkod ima posojilnica pravico izvrševati pri Hor-nerju gostilniško obrt. Teh treh pač ne bomo vprašali, ali sme posojilnica izvrševati omenjeno obrt ali ne. Kdo izvršuje do nastopa najemnika gostilniško obrt pri Homerju, bodo Grebinjčani že izvedeli pravočasno. Grebinjčani, častitamo vam na teh dveh blamažah! Komaj čakamo, da nas bodete presenetili s tretjo, zakaj „v tretje gre rado". Le tako naprej! Vedno bolj vas spoznavamo. Za blamaže in posledice vaše barbarske gonje se le lepo zahvalite vsemogočnemu ljubljencu Mannerju in nemškemu (?) Marušiču! Slovenci pa vemo, kaj nam je treba storiti. Čas, ko so nas nemški grajski valpeti tepli z bičem, je minul. Velikovec. (Enkrat za vselej) naznanja podpisana „Hranilnica in posojilnica" vsem c. kr. in drugim uradom, da je c. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Celovcu že 1. 1906 registrovaia samo: „Hranilnica in posojilnica v Velikovcu r. z. z n. z." in nič drugače. Torej se tudi drugače ne more naslavljati dopisov namenjenih omenjeni zadrugi, kakor edino s slovenskim besedilom. kar ima tudi praktičen pomen, da se namreč na ta način more onemogočiti vsaka zamenjava z nemško zadrugo „Spar- und Aushilfs-verein". To naj blagovolijo sl. c. kr. uradi vzeti na znanje, ker dopisov drugače naslovljenih podpisana zadruga ni dolžna sprejemati. Jurij Carf Jožef Dobrovc, načelnik. odbornik. Velikovec. (H u z ar ji,) ki so prenočevali od dne 25. na 26. avg. v «Narodnem domu", so v podstrešju nad konjskim hlevom, kjer je polno suhe krme, kadili. Opozarjamo merodajne oblasti na to. Velikovec. (Suša) vlada yv Ciril-Metodovi pušici v «Narodnem domu". Žalostno, pa resnično! Pred skupščino v Boh. Bistrici smo nabrali v enem letu nad 300 K, katere smo porazdelili med družbo, šentjakobsko in šentrupert-sko šolo. Po Boh. Bistrici, torej v dveh letih, pa še 30 K ni padlo v nabiralnik. Kdo je kriv, in kdo je daroval? Velikovec. (Odgovor «Korošcu"). Zadnji «Korošec" se zgraža nad tem, da v našem «Narodnem domu" bojkotiramo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Res se je to godilo do lanske skupščine v Ptuju. Ko se je pa lani volil v vodstvo tudi č. g. župnik M. R a ž u n, smo smatrali to nekako zopet za zbližan je, in se je naročilo za «Narodni dom" poleg vžigalic «V korist obmejnim Slovencem" tudi družbinih. Ako pa slednjih po skupščini na Jesenicah zopet ne bo v «Narodnem domu", naj potrkajo na svoja prša tisti, ki so krivi! Škocijan v Podjuni. (Razno.) Minoli pon-deljek, dne 30. vel. srpana, sta si podala roki v nerazdružljivo zvezo Jožef Ročičjak, pd. Komar v Mali vasi in Elizabeta Raž un, pd. Erjakova iz Gorečevasi. Cerkveni obred je izvršil v škoci-janski župni cerkvi nevestin brat, vč. g. župnik Mat. Ražun. Običajno gostovanje se je vršilo «pri Rušu" v Zamožnivasi. Mlademu paru kličemo: Bilo srečno! — Na oklicu sta še Janez Kačnik, pd. Pelcar v Malivasi in Marija Mori, pd. Murkova iz Št. Lovrenca. — S tem dobi Malavas, ki šteje štiri posestnike, tekom leta dni štiri mlade gospodinje. — V torek, dne 31. vel. srpana se je slovesno zaključila šola s šolarsko mašo, ter se pričele dvomesečne počitnice. — Došli so k nam vojaki na običajne orožne vaje. Medgorje. (Odlikovanje organista.) Zgodilo se je na dan sv. Jerneja, v cerkvi po sv. maši. Pred oltar je stopil naš dolgoletni zaslužni organist gosp. Jurij Drobilnik. Isti je rojen dne 9. aprila 1828, je torej star 81 let. Od svojih starišev je bil namenjen za študije, da bi postal duhovnik. A moral je od šole nazaj na svoj dom. Od leta 1845 je isti opravljal službo organista in pevovodje. Ob enem je oskrboval orglanje v fari Podgrad, a za to tam ni žel veliko hvaležnosti. Od leta 1850 je hil odlikovanec po 6 let občinski tajnik, od leta 1864 prvi zasilni ljudski učitelj do leta 1879. Isti je še vedno samskega stanu, in neomadeževan živi v svoji fari. Isti pozna veliko cerkvenih in narodnih pesmi, katere zna vse na pamet. Gosp. nabira-telju pesmi Oskarju Dev-u iz Kranjskega je zapel slavljenec 93 takih pesmi. Od leta 1881 je posestnik gostilne p. d. Martinca v Habru. Po kratkem nagovoru so domači gospod župnik prebrali pohvalni dekret od visoko čast. knezo-škofijstva, v katerem se ga hvali kot velikega dobrotnika naše farne cerkve. Ob enem so prebrali odlok okr. glavarstva, po katerem se mu je podelila častna kolajna za 40 letno zvesto službovanje od deželne vlade v imenu presvetlega cesarja. Isto so mu pripeli ob navzočnosti preč. g. vizi-tatorja iz Grabštanja med petjem cesarske pesmi. Sklepni del slavnosti se je vršil v župnišču in na večer v njegovi gostoljubni hiši. Živel še mnogo let! Bistrica pri Pliberku. (Požar) je uničil dne 24. avg. ob 1l2l. uri ponoči umetni mlin g. Štefana Kraut pd. pri Kilu na Bistrici. Poškodovanec je bil deloma zavarovan. Škoda znaša 40.000 kron. Upamo, da se mlin še letos pozida. Šmihel pri Pliberku. (Nova šola.) Že črez 10 let se pripravlja nova šola, a letos se je uresničila. Stala bo približno 10.000 kron. Davkoplačevalci bodo to precej občutili. Razdelile pa se bodo šolske naklade na več let, dokler ne bo poplačana cela svota, za katero da dežela brezobrestno posojilo. Sveče v Rožu. (Ustanovni shod «K. sl. d. društva »Kočna« v Svečah) je nepričakovano sijajno uspel. Udeleženci so bili iz vseh strani, kakor iz Bilčovsa, Št. Jakoba, Št. Janža itd. — gotovo črez 300 ljudi. Zborovalca dvorana je bila s slovenskimi trobojnicami okin-čana in v sredi na steni med zelenimi venci je visela podoba prvoboritelja Koroške — rojaka Svečana — Andreja Einspielerja. Shod se je vršil docela dostojno in mirno. Nekaj Faustovih odposlancev je bilo sicer tudi videti, toda morali so molčati v očigled tolike množice ljudstva. Pa se bistriški gospodje vendar nas tudi bojijo, posebno pa še Kranjcev, je znamenje, da so za to zborovanje — kakor se je govorilo, naročili še tuje žandarje, ker so bili domači trije premalo. Zares značilno za bistriško gospodo ! ! ! Kot prvi govornik je nastopil g. Fr. Ter se glav, znani organizator mladine iz Ljubljane. V vzneseno-lepih in logično-premišljenih besedah govoril je o izobrazbi, ki je potrebna našemu ljudstvu. Prava izobrazba pa je mogoča samo v krščanskem društvu, kjer se naj napeljuje ljudstvo do poštenosti, dela, varčnosti in vztrajnosti. Drugi govornik je bil veleč. g. d r. J a n k o A r n e j c, ki je v prav poljudnih besedah — bilo je tu pa tam tudi kaj smeha vmes — razkazoval potrebo združenja, kjer se naj kuje značaj, ki se nikogar ne boji, in kjer se goji ljubezen do rodne zemlje. Rožan mora ostati Rožan — Slovan — sam gospodar na svoji zemlji. Toplo je priporočal vsem vstop v društvo, ter je še posebno prosil krščanske matere, naj napeljujejo svoje otroke k varčnosti. Ravno zato se je ustanovilo tudi «Čebelico". — Naš shod so posetili tudi vrli jeseniški tovarniški delavci z g. Fr. Čebulom na čelu, ki je imel nazadnje ognjevit nagovor na delavce, kjer jim je priporočal izobrazbo kot samopomoč v sedanjem boju. Vsa čast gre tamburaškemu zboru, ki je prvikrat svojo nalogo prav izborno rešil. V odboru so sami pametni možje in fantje. Društvu je ta dan pristopilo 120 članov. Sedaj pa na delo vsi in oklenite se prav tesno našega društva! Rožani, na krov! Sveče v Rožu. Kat. slov izobraževalno društvo «Kočna" v Svečah izreka tem potom javno zahvalo slavni posojilnici v Št. Janžu v Rožu za velikodušni dar 30 K in veleč. g. R. T oj n ko t u, provizorju na Obirskem, za poslanih 20 K. Bog plati! Podljubelj. (Igra.) Vesel dan smo imeli v nedeljo v Podljubelju. Ob ogromni udeležbi, kakoršne še skoraj nismo imeli v «Domu", so vrli naši igralci in igralke prvikrat na koroških tleh predstavljali «Cigane". Uloge so bile v pravih rokah, pričenši od majhnega ciganskega otroka, ki je kričal kakor na povelje, gori do nedosegljivega Brenka. Iz navdušenega ploskanja, ki je sledilo vsakemu posameznemu dejanju, je bilo razvidno, kako zelo je ugajala predstava radovednemu občinstvu. Raditega se igra v kratkem priredi še enkrat; čas se bo pravočasno naznanil. — Pri tej priliki se moramo dotakniti tudi nečednega postopanja borovskih nemškutarjev napram našim lepakom. Mi redno kolekujemo naša naznanila na okrajno glavarstvo in imamo stroške, nemškutarska fakinaža pa nam trga svojevoljno naše lepake. Nočemo še za enkrat klicati oblasti na pomoč, ker itak vemo, da se jim pod vlado g. Grabmayrja ne skrivi las na glavi. (Zgled: Sele!) Povemo jim samo to, «kakor oni nam, tako mi njim". Klin s klinom. Je itak dvomljivo, če ti ljudje tako vestno naznanjajo oblastem svoje plakatiranje, kakor mi. Borovlje. V nedeljo sem gledal dolgega občinskega tajnika P app-a, kako je v svoji že-leznokapeljski jezi trgal plakate za podljubeljsko predstavo raz zid. Vprašamo tukaj, kdo mu je dal to povelje, ali je delal iz lastnega nagiba? Te reči uganjajo navadno samo poulični pobalini, tako, da se moramo res čuditi, kako se je gosp. Papp ponižal s svojim nastopom med tako družbo. Libeliče. (Zahvala.) Slavna hranilnica in posojilnica na Suhi je od svojega čistega dobička darovala za našo novo šolo podpore 150 kron, za kar se ji tem potom prisrčno zahvaljujemo. Krajni šolski svet Libeliče, dne 29. avgusta 1909. Načelnik: Mihael Kramer. Št. Tomaž. (Prodal) je svoje posestvo Anton Morri pd. Jakob v Rogarjivasi. Dobil je kakih 8000 K. Da bi le novi posestnik bil dober sosed! Št. Tomaž. (Oslovski kašelj.) Dne 20. m. m. so tukajšnjo šolo letos že v drugič zaprli. Sedaj zavoljo oslovskega kašlja. Šola bo zaprta do vseh Svetnikov! Št. Tomaž. (Vizitacija.) Prejšno soboto so prišli k nam mil. g. prošt iz Tinj na vizitacijo. Pa glej! En dan prej se je morala šola zapreti zavoljo «oslovskega kašlja". Toda vkljub temu «oslovskemu kašlju" so vendar prišli prostovoljno v cerkev trije šolarji, ki so kot zastopniki vseh šolarjev bili izpraševani iz krščanskega nauka. Dobro so odgovarjali. Posebno deklica iz prvega razreda, Terezija Zechner pd. Krautova iz Čil-berga, je tako lepo in pogumno odgovarjala, da so jo mil. g. prošt posebno pohvalili. Drugače ni bilo nobene nesreče. Trdnjavas. (Cerkveni shod.) Pri nas v Šmarjeti se res vsako leto, če je lepa ura, prav veličastno obhaja žegnanje. In tako je bilo tudi letos, v nedeljo po Veliki Gospojnici. Pranganje po hribčku okoli šmarješke cerkvice je tako lepo in ginljivo, da ni čuda, če se ga udeleži veliko ljudi od blizu in daleč. In potem to cerkveno petje! Sicer imamo le malo cerkvenih pevcev, toda so tako izurjeni, da pod spretnim vodstvom organista g. Karnerja povsod le hvalo žanjejo. Pri obhodu so vmes godli tudi godci iz Žrelca v povečanje te cerkvene slovesnosti. Devic tudi ne smemo pozabiti; bila jih je letos dolga vrsta pri pranganju. Vse je na nje gledalo. Po maši so lepo zapele in voščene sveče darovale. Ker se je to nedeljo ob enem obhajal tudi rojstni dan našega presvetlega cesarja, se je ob sklepu zapela zahvalna in cesarska pesem med streljanjem s topiči. Zares, to je bil lep dan Gospodov! Bog daj, da bi ga vsi v zdravju obhajali tudi prihodnje leto! Škocijan v Podjuni. (Občni zbor bralnega društva.) Dokaj domačinov in tudi nekaj tujcev se je zbralo v nedeljo, dne 22. m. m., popoldne «pri Rušu", da prisostvujejo občnemu zboru. Lepo se je izvršil obširni spored. Govoril nam je najpoprej g. Ivan Starc o šolstvu v Slovencih. Naš prijatelj, g. Fran Va s tel, je v duhu ponovil svoje letošnje potovanje na shod hrvaško-slovenskih dijakov. Domači gosp. župnik V. Poljanec je razložil trenotni politični položaj. — Vršilo se je poročilo odbora o delovanju v preteklem letu, ki se je vzelo na znanje in odobrilo. Volitev odbora je naklonila po večini breme dosedanjim odbornikom. Predsednikom je bil izvoljen gosp. župnik V. Poljanec. Po lastni želji iz odbora izstopivši g. P. Vunček je bil na predlog gosp. župnika soglasno izvoljen prvim častnim članom. — Sledil je težko pričakovani srečolov. Lovilo se je prav različno; napravljal je veliko veselja, pa tudi veliko jezice; — s srečo je že tako! — Petje družbenega pevskega zbora in — šestletna Ljubljančanka nas je spravila v «židano" voljo, navzlic kljubovanja hudomušnega dežka. Prevalje. (Veselica.) Zopet smo imeli vesel dan. Letna veselica, katero je priredilo dne 22. m. m. naše dično delavsko društvo, se je nepričakovano dobro obnesla. Vkljub hudournim oblakom se je zbrala ogromna množica ljudstva od blizu in daleč na vrtu g. Kristana. Ker se je vsul gost dež, smo se morali preseliti v zgornje dvorane. Tu je društveni tajnik došle goste toplo pozdravil. Nato je izborno govoril veleč, gospod Janez Hornbok, kaplan iz Pliberka, o velikem pomenu varčnosti v verskem, narodnem in gospodarskem oziru in o načinu, kako treba varčevati. Po slavnostnem govoru nas je zvabilo smehljajoče se solnce zopet na vrt. Tu so naši izborni diletantje uprizorili igro «V Ljubljano jo dajmo", vkljub pičlemu pripravljanju v splošno zadovoljnost. Posebno hvalo zasluži med vsemi seveda tudi to pot hudomušni Abraham. Kajpa da ne smemo pozabiti tudi naših vrlih tamburašev, ki so vrlo svirali in nam dvigali srce z ubranimi glasovi drobnih tamburic. Srečolov in šaljiva pošta sta povzročila obilo smeha, in morda tudi malo pritajene jezice, ker ni mogel vsakdo sreče uloviti. Končno se javno zahvaljujemo vsem dobrosrčnim osebam, ki so priskočili z darovi društvu na pomoč in tako povzdignili sijaj veselice, kakor č. g. župniku Kesnarju, č. g. Tojnkotu, gospi Vezjakovi, gg. Peravicu, Čebulu, Gostenčniku, Mačiču, Jansekoviču, Rennerju, Kristanu, Pečniku in drugim. Žrelc. Tabernakelj pri stranskem oltarju nam je g. J. Goleš, pozlatar in podobar v Celovcu, zelo lepo in okusno prenovil. Istotako je popravil okvir za podobo presv. Srca Jezusovega, pred katero se zelo radi zbirajo udje novoustanovljene bratovščine. Da bi le ne zmanjkalo našemu g. župniku dobrotnikov, da bi mogli našo izborno lepo cerkev med slovenskimi lipami osnažiti prahu in prevleči z novim bleskom. Hodiše. (Pogreb.) Na dan 14. vel. srpana 1.1., ob 1/.A 10. uri dopoldne, smo zaslišali žalosten glas zvona od Šmarjete, ki nam je naznanjal novico, da se je naš vrli in pošteni mož, Jakob Sabotnik pd. Dvornik, ločil iz tega sveta. Kako je bil mož spoštovan, nam je pokazala velika udeležba pogreba. Od več sosednih župnij so mu prišli k pogrebu. Pogreb je bil dne 16. m. m., ob 9. uri dopoldne. — Rajni mož je bil vse časti vreden, neustrašen narodnjak, veren in značajen mož. Bil je tudi več let cerkveni ključar, občinski odbornik in predsednik pevskega društva «Zvezda" v Hodišah. Zato so mu pevci prišli vsi k pogrebu in zapeli nagrobnico. Tudi lep venec je rajnemu društvo položilo na gomilo. Č. g. Janez Šporn, domači župnik, je govoril na grobu rajnega lep govor. Ni bilo človeka pri grobu rajnkega, da ne bi se solzil. Sv. Višanje. Meseca avgusta je bilo tukaj jako lepo vreme. Imeli smo sicer večkrat nevihto, ki pa navadno ni dolgo trajala in vselej zapustila najlepši razgled. Romarjev in turistov je bilo vsak dan najmanj do 100, ob sobotah in nedeljah tudi pet- ali šestkrat toliko. Med romarji se je opažalo tudi precej gospode iz Kranjskega, iz Češke in Poljske kraljevine. Nenadoma veliko romarjev smo videli razven na Vel. Gospojnico, na 10. in 12. binkoštno nedeljo, kakor tudi na angelsko nedeljo, tako da je bilo v tem mesecu nad 5000 obhajanih. Dne 8. avgusta je prišla procesija iz Št. Vida pri Ljubljani, ki je napravila sprevod z lučicami. Procesijo je vodil č. g. župnik in tamošnji cerkveni zbor je prekrasno prepeval po večernicah in zjutraj pri sv. maši. Na dan sv. Roka je prišlo iz Jesenic 180 romaric, večinoma od Marijine družbe, pod vodstvom novega župnika in treh drugih duhovnov; osem dni pozneje pa je počastila mater božjo Marijina družba iz Kranjske gore. Sploh prihajajo iz Kranjskega, Štajerskega in Goriškega kaj radi in pogostokrat romarji, bodisi v posameznih gručah, bodisi v procesijah, medtem ko se o Koroški to ne more trditi, kajti letos so prišle s Koroškega še le tri procesije, in sicer ena iz Podjunske doline in skupna procesija iz Kostanj, Št. Jurija, Skočidola in Žile, katero so spremljali štirje domači duhovniki, ter procesija iz Žrelca. Tujih duhovnikov je bilo letos na Sv. Višarjah že črez sto. Lipa pri Rudi. (Poučno zborovanje.) V nedeljo, dne 22. vel. srpana, je imelo izobraž. kmetsko društvo za Št, Peter in Rudo tukaj svoje mesečno zborovanje. Govorniško nalogo sta izborno rešila g. Ante Gril iz Podlipe (govoril je o oderuški ogrsko-bosenski agrarni banki, o trgovinski pogodbi z balkanskimi državami ter o davčni reformi) in č. g. Dobrovc iz Velikovca (o kmetskem vprašanju). Gospodična Micika Žihar je navdušeno deklamirala Gregorčičevo pesem «Kmetski hiši", za kar je žela vsestransko polivalo. Žihar je bila gojenka Velikovške «Narodne šole". Tudi so nastopila prvikrat naša dekleta kot igralke ter nam izborno predstavljale igro «Zakleta soba v gostilni pri »Zlati goski«". Pripomniti moramo, da je bilo zborovanje ob skrajni narodni meji, in je torej tem večje važnosti, to je dokaz, da naša misel prodira povsod, koder smo še Slovenci, tudi ob skrajnih mejah. Iz Dobrega polja pri Mariji na Žili. (Sreča v nesreči.) V nedeljo 22. avgusta se je vnela ob 11. uri dopoldne pri županu Gajlerju pd. Eg-nerju v Droboljah stelja, in sicer sama od sebe, ker je bila mokro spravljena v listnjak in se je tam segrela. Sreča je bila, da so bili ljudje naglo pri roki in so pogasili. Bil je v Dobrem polju namreč ravno sejem. Prihitela je tudi požarna hramba iz Drave. Dobro so služile tudi ročne brizgalnice, ki naj bi si jih ljudje več oskrbovali. Priporoča se, ne navoziti preveč stelje na kup, posebno mokre ne, ker se prične pariti in kuhati in se navsezadnje lahko vname. Šmihel pri Pliberku. (Kranjski «Korošec" jaha na «obmejnih Slovencih".) Iz Kranja prihaja vsak drugi teden malo znani listič, ki se vzlic temu imenuje «Korošec", ako-ravno se poraja na Kranjskem. Neki dopisunček tega lista se je spomnil na naše izobraževalno društvo in se huduje nad njim, ker si je založilo narodni kolek: «Obmejnim Slovencem v pomoč". Naše društvo pa ima na razpolago tudi kolke C.-M. družbe in kolke za «Slovenski Korotan". Prva vrsta narodnega kolka pa je dopisunu že tako zelo razdražila živce, da je popolnoma pozabil poročati svojemu lističu drugi dve vrsti narodnega kolka, ali pa mu je bilo vse «klobasa", ali ve kaj o tem, ali ne? Pisati je moral in dajati Šmihelčanom svoje «duhovite" nasvete. Opominja, svari in roti Šmihelčane, naj se vendar ne dado tako zelo «farbati" in ne kupujejo tistega narodnega kolka, katerega dobiček se uporablja v pomoč obmejnim Slovencem, torej tudi — Šmihelčanom samim. Svojo duhovitost pa je moral še dokazati s tem, da udriha po «Slov. kršč. soc. Zvezi" in po «Narodnem domu" v Rožeku(!) in Velikovcu, ker se tam rabijo in razprodajajo vžigalice «Obmejnim Slovencem v pomoč". Gostiln pa, v katerih se razpečavajo ,, Siid m ar kin e “ vžigalice, seveda ni videl in tudi ni imel «dobrih" nasvetov za kupovalce teh vžigalic, ki se razprodajajo v največjo škodo Slovencem. Hic Rhodus, hic salta! Sicer pa tako vemo, kam pes taco moli. Čudno se nam zdi, da si dopisun še upa pristavljati besede «Viribus unitis" (Z združenimi močmi) po tako razdiralnem «narodnem" delu. Da, šli bodemo združeni v narodni boj, pa ne s sejalci razpora in z grobokopi koroških Slovencev, ampak z ljudmi, ki res delajo, veliko delajo za povzdigo in ojačenje vernega slovenskega koroškega ljudstva! Naivno-zlobne nasvete «Koroščevega" dopisnika pa najodločnejše odklanjamo in mu zatrjujemo, da bodemo od zdaj naprej kupovali tembolj narodni kolek «Obmejnim Slovencem v pomoč", zlasti zdaj, ko so skupščinarji C.-M. družbe tako zelo žalili naše zastopnike na Jesenicah in odbili skupno delovanje z voditelji slovenskega koroškega ljudstva. Zdravstvuj «Koroščev" dopisunček! Zavedni smihelski fantje. Škoda je sicer prostora in črnila, odgovarjati na «Koroščeve" bajke. Vendar pa prinesemo ta čeravno obširen glas iz ljudstva v celoti, da pokažemo resnično naziranje našega ljudstva. Kar se tiče pa omenjenega dopisa, ki smo ga tudi mi čitali, pa ga razumemo tako, kot bi si šmihelsko izobraževalno društvo bilo založilo lasten naroden kolek. Ker misel ni slaba, se že zna zgoditi, da jo tudi uresničimo — pa pazili bomo, da gotovo pozabimo prositi za to dovoljenja pri gospodi okrog «Korošca". — Šmihelčani, pa vsi drugi Slovenci! Zelo močno se kupuje naš kolek «Obmejnim bratom v pomoč", pa še ga imamo dovolj. Mladeniči, mladenke, pridno vsi sezite po njem! Op. ured. Marija oh Žili. (Ogenj ob cerkvi.) Ob polnoči od 29. do 30. avgusta, od nedelje do pon-deljka, je pričelo goreti gospodarsko poslopje gostilničarja Martinca tik ob cerkvi. Ogenj se je razširil takoj tudi na hleve in gospodarska poslopja župnišča, ki so stala le tri korake vstran. Šest požarnih bramb in vojaštvo iz Beljaka, kakor posebno nekaj pogumnih domačih mož, ki so prihiteli takoj v župnišče, so ubranili župnišče, ki je bilo v največji nevarnosti. Ko so jemali z oken polkne, ki so že pričele goreti, so se nekateri hudo opekli, a so delali navzlic temu naprej. Neumorno so delale žene in dekleta, ki so prihitele iz vseh sosednih vasi. Hvala jim! Sreča, da ni bilo vetra, sicer bi se bil vnel najbrž tudi s skodljicami kriti zvonik. Sumi se, da je bilo pri gostilničarju iz maščevanja zažgano. Omenimo, da se je letos — po stari navadi — na praznik cerkvene patroninje — plesalo in divjalo. Bili so pri tem udeleženi sicer največ mladi ljudje iz drugih župnij, posebno dekleta, a upajmo, da je bilo to, vsaj na ta praznik, zadnji ples na Žili. V vasi je gorelo tudi letos meseca maja! Dostavek: Nekateri kmetje, ki so imeli spravljene pridelke v župnijskem poslopju, so v silni bedi ter prosijo, da bi se jim pomagalo. Dobrosrčni darovi naj se pošljejo na župnijski urad Žila-Beljak. Žihpolje. (Strah in groza!) Po Zih-poljah krožijo čudne govorice! Nemčurji baje hočejo vsa svoja posestva prodati — Kranjcem, ki imajo, kakor se govori, štiri milijone denarja, v vsakem oziru novodobno urejena, ZaCjr^Ška tovarna, tvrdke H©nrik Francka sinov, izdeluje svoje proizvode izključno le iz Hcljboljsih SifOVin. V Vas prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. sl. Žaga V. Y 1162, 5:91. V. Tovarniška znamka. da pokupujejo koroška zemljišča! Prvi bo menda naš župan Lučovnik vse prodal, ker se bo posvetil popolnoma politiki, da bo na shodih ljudstvo poučeval. — Ne vemo, ali je res? — Glede govorov pa mu ni treba okrog hoditi, ker že vsi vemo, kar pove. Saj lahko gramofon pošilja. Gospodarske stvari. Potreba paše za živino. (Piše Prance Krištof, živinorejski inštruktor v Selcih.) Zapuščeni in zanemarjeni pašniki na mnogih krajih Koroške pričajo, da večina kmetov nima nobenega pojma, kaj pomeni pašnik za živinorejo. Kmetje pa, ki poznajo pomen pašnikov, ši večkrat ne morejo pomagati, ker jim sosedje glede paše mnogokrat samo iz grde nevoščljivosti nasprotujejo in tako ostane živina v hlevu. A vendar je paša živini tako potrebna, da brez nje ni mogoče zrediti dobre živine. Ugovarjal mi bode marsikdo, češ, jaz imam svojo živino vedno le v hlevu, pa je vendar prav lepa. To se zdi živinorejcu navidezno res skoro um-nejše, vendar se temu brez temeljitih dokazov ne sme verjeti, ker samo domnevanje človeka lahko goljufa. Doživel sem sam neki slučaj, ki me je naravnost presenetil. Dva kmeta sta prodala po par volov enake starosti. Prvi jih je pasel, drugi redil v hlevu, prepričan, da je reja v hlevu boljša. Prvi je prodal vole za vprego, drugi pa jih je moral prodati mesarju, ker še hoditi niso dobro znali. Prvi voli so tehtali skoro ‘200 kg več in so bili tudi lepše in čednejše postave kakor drugi, ki so se krmili v hlevu. Če računaš 200 kg teže več pri paru volov, pomeni to za kmeta že jako lep dobiček, ki že nekaj zaleže. Vrhu tega se hrani pašna živina skozi celo poletje le s krmo, ki bi se drugače brez vse koristi posušila, torej se vsa krma, ki bi se po leti v hlevu porabila, lepo za zimo prihrani. A ne samo zaradi prihranka krme, ampak tudi v drugih ozirih je paša tako koristna, da se mora zanjo vsak živinorejec resno zanimati. Živina, ki se pase in se pri tem vsak dan giblje, se utrjuje, dobi močne kosti in je dobra za uprego. Živina pa, ki stoji vedno v hlevu, ni dobra za uprego, ker se prehitro utrudi in je vsled slabega zraka in plinov v hlevu podvržena mnogim boleznim. Paša tudi drugače prav ugodno vpliva na zdravje živine. Na paši pride živina na svetlobo in svež zrak, ki sta velikega pomena za zdravje živine. Posebno dobra je solnčna svetloba in gorkota, katera zamori velikansko število raznih škodljivih glivic, ki povzročajo razne bolezni. Ob solnčni gorkoti rase živini kri, srce in pljuča morajo močneje delovati, zato pa je tudi delovanje vsega telesa živahnejše. Na prostem zunaj hleva vdihava živina večje množine svežega zraka, v katerem se nahaja več kisika, ki je za prebavljanje velike važnosti. Kar pomenjajo pri štedilniku vratca za dohod zraka, to so pri živini pljuča. Več ko prihaja k ognju zraka vsebujočega mnogo kisika, tem živahneje gori ogenj. Ravno tako je pri živini. Čim več prihaja v pljuča svežega zraka, tem živahnejše je dihanje in pljuča postanejo močnejša in zdravejša. Potemtakem se pa tudi krma boljše prebavi pri živini, ki ima velika in zdrava pljuča, kajti velik dohod kisika povzroči boljše prebavljanje. (Konec prihodnjič.) Društveno gibanje. Slovenski kršč.-soc. „ZveziK za Koroško v Celovcu (Kosarnska ulice št. 30) je pristopilo na novo ustanovljeno „Slov. kat. izobraževalno društvo »Kočna«“ v Svečah (št. 27.) Kotmaravas. V nedeljo, dne 5. septembra 1909, bode na Plešivcu pri Mat. Prosekarju p. d. Razaju velika ljudska veselica s petjem, deklamacijami itd., pri kateri bodeta sodelovala dva pevska zbora in udarjali tamburaši. Veselica se vrši ob vsakem vremenu, ker je prostor pokrit. Slišali smo nekod, da se bo nabiralo za družbo sv. Cirila in Metoda. Upamo, da tega ne bo, ampak za koroško šolsko društvo. Hodiše. ,.Zvezda“, pevsko društvo v Hodišah, priredi 5. septembra t. 1. igro „Sanje“, pri Kramarju v Hodišah, ob 3. uri popoldne. Nadalje se bo volil nov društveni predsednik namesto umrlega g. Sabotnika. —- Vabi na obilno udeležbo društveni odbor. Žitaravas. Vabimo na Podljubeljsko slavnost, katero priredi tukajšnje kršč. soc. izobraževalno društvo „T r t a“ v nalašč za to slavnost urejenih prostorih g. Rutarja v Mal-čepah pri Žitarivasi v nedeljo, dne 5. kimavca t. L, s sledečim sporedom : 1. Pozdrav; 2. Slavnostni govor (govori vlč. g. J. Arnuš, provizor v Pod- ljubelju); 3. Predstava igre „Tihotapec“, katero igra 15 fantov in 3 dekleta, in sicer prvič na Koroškem. Sodeloval bode tudi pevski zbor iz Podljubelja in domači tamburaši. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina neudom 30 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Za pokrep-čilo bode skrbela takrat gostilna g. Markoviča v Malčepah. Pričakovaje največje udeležbe od bližnjih kakor daljnih rodoljubov in rodoljubkinj, bilježi „Trta“. Škocijan. (Odbor „b ral n e ga društva41) izvoljen na občnem zboru dne 22. vel. srpana t. L, se je sledeče razredih Gg. Vinko Poljanec, župnik, predsednik; Jak. Povoden pd. Jarc, podpredsednik; Jernej Povoden pd. Povodnov na Seli, tajnik; Jan. Picej ml. pd. Furjanov, tajnikov namestnik; Jož. Povoden pd. Pušnik, blagajnik; Anton Laker pd. Kovač, blagajnikov namestnik. Računska pregledovalca: Lovrenc pd. Hrovat in Miha Ražun pd. Erjak. Knjižničarji: Jan. Škof pd. Kuštrov in Jan. Tribuč pd. Tribuč v Straživasi. Kot knjižničarsko pomočnico je odbor imenoval Anico Picej pd. Furjanovo. Velikovec. Dne 12. septembra se vrši mesečno zborovanje društva „Lipa“. Na sporedu je šaljiva igra „Zak]ad‘4, govor: „Zakaj se bavijo tudi duhovniki s politiko41? in tamburanje. Z ozirom na zanimivo igro in zanimiv govor pričakuje najobilnejše udeležbe odbor. Slov. kršč.-soc. ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico priredi v nedeljo, dne 5. sept., ob 3. uri popoldne, svoje mesečno zborovanje v župnišču. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence odbor. V Kapli v Rožu se vrši dne 8. sept. ob Vzburi v p. d. Mesarjevi gostilni kmečki shod. Kmetje brez izjeme vsi pridite! Hobrlavas. Na Malo gospojnico priredi naše društvo po popoldanski službi božji svoje mesečno zborovanje. Dekleta bodo igrale „Sveto Cito44. Pridite mnogoštevilno! Odbor. Želinje. Na Malo gospojnico priredi izobraževalno društvo na Želinjah svoj mesečni shod. Začetek točno popoldne po blagoslovu. Važen na-rodno-gospodarski govor govori č. g. monsignor Po d gore. Nato še drugo zanimivo predavanje. Slovenci in Slovenke, pridite poslušat v obilnem številu! Odbor. Politične vesti. Slovanska Jednota postaja čim večja! Rusini so izjavili, da vstopijo v slovansko Jednoto pod gotovimi pogoji! — Šlovanska Jednota obsega torej Čehe, Jugoslovane, Rusine in kot je upati, bode se poljska ljudska stranka pridružila najmočnejši avstrijski stranki, slovanski Jednoti. — Sploh se razvija slovanska Jednota v veliko vseavstrijsko stranko, ki bo Avstrijo s časom na pravo pot spravila. — Saj je v Avstriji 16 milijonov Slovanov in samo 9 milijonov Nemcev. Torej je pravilno, da dobi Avstrija vedno bolj slovansko lice. Najprej je treba strgati Avstriji starokopitno nemškonacionalno krinko. — Saj je izmed 516 poslancev le 25 nemških nacionalcev. — Saj samo na Koroškem še životari in po nekaterih mestih. — Sploh je treba opozoriti na to, da je nemštvo precej okuženo od socialdemokracije. — Skoro četrtina vseh nemških poslancev, namreč izmed 233, je socialdemokratov, med tem ko med Jugoslovani sploh socialdemokratov ni! — Proč torej z nemškutarijo! Na Dunaju so s silo zaprli nekaj čeških šol! Seveda ! — Čehom na Dunaju pač gre kakor nam koroškim Slovencem. — Nemcem groš, nam pa knof. Avstrijski katoliški shod se je odpovedal. Odbor izjavi, da se preloži na ugodnejši čas ! Slovenci so itak že prej sklenili, da se ga ne udeleže, a odpovedal se je zaradi tega, ker prenapetim Nemcem ni bilo po godu, da bi se v slovanskih jezikih tudi govorilo. Naše skromno mnenje je sledeče: Katoliški Nemci naj prirejajo, kakor Čehi in Slovenci, svoje lastne katoliške shode. Kadar se pa priredi vseavstrijski katoliški shod, bi to lahko bila najimpozantnejša manifestacija katoliške misli na celem svetu, ko bi se priredila na najširši avstrijski podlagi — ne na nemški podlagi, prosimo! Naj se govori pri pozdravnih večerih in pri debatah v vseh jezikih! To bi bilo vse lahko izvedljivo, saj se vendar končne in trajne resolucije in sklepi ne delajo v petih minutah, ampak po temeljitem premišljevanju in po odborih. — „Grazer Volksblatt44 in „Karntner Tag-blatt“ bodo morali spremeniti temeljito svoje nazore o katoliški Avstriji. Bratje hočemo biti enakopravni na celi črti, ne pa sužnji. — Sploh bi kazalo, to je treba enkrat jasno povedati, da bi „Grazer Volksblatt44 in „Karntner Tagblatt44 prinesla bolj točna in izvirna poročila o Jugoslovanih kot doslej. —Ne zajemajte- iz zastrupljenih nemškonacionalnih virov poročil o nas, ampak omislite si že enkrat krščansko misleče Jugoslovane v svojih uredništvih kot poročevalce. Med Jugoslovani se ta glasila drugače nikdar ne bodo upoštevala.— Ne v jezi, ampak iz ljubezni do velike, prave avstrijske misli smo zapisali te besede. Književnost. Meško v češčini. „Svetovna knjižica44 Ottova v Pragi je izdala prevod II. dela Meškovih „slik in povesti44. Morda je Meško prvi Slovenec, čigar spise je sprejela ta znamenita knjižnica. Prevel je „slike in povesti44 dr. Jožef Pàta, uvod pa je napisal dr. Jan. Màchal, ki imenuje Meška priljubljenega in popularnega pisatelja. Knjižica je lična in prinaša tudi sliko našega pisatelja iz mlajših let. Zelo nizka je cena knjižice: le 60 vinarjev. Češki prevod je dokaz, kako ceni najnaprednejši slovanski narod, ki ima Čeha in Vrh-lickega, našega Meška. S ponosom in zadoščenjem lahko vzame v roke knjižico pisatelj sam, pa tudi vsak Slovenec. Dragemu pobratimu srčno čestitam. Franjo Neubauer. Priporočujemo našim družinam Molinsho cikorijo. Kaj je novega po svetu. Otvoritev Triglavskega doma na Kredarici se vrši dne 8. septembra. Slovensko planinsko društvo je staro Triglavsko kočo popolnoma preuredilo in znatno povečalo in tako postavilo tik pod vrhom Triglava nad triglavskim ledenikom ponosen planinski dom. Nova stavba ima svojo zidano klet, vodnjak iz betona, ločeno kuhinjo, dve obednici, skupno ležišče za gospode, skupno ležišče za dame ter 9 ločenih sobic z eno in dvema posteljema. Vsi prostori so praktično in okusno prirejeni, in krog rodoljubnih planink in planincev je oskrbel za spalne sobice prav lično pohištvo. Triglavski dom bode sedaj sploh najmodernejše urejen, udobno in navečje planinsko zavetišče v naših Alpah. Pred otvoritvijo bode ob 11. uri dopoldne v triglavski kapelici maša, ki jo bo daroval društeni odbornik č. g. Janko Mlakar. Potem se vrši blagoslovi)enje novega doma, in se novi dom slovesno izroči prometu. Udeležimo se te otvoritve, ki bo združena tudi s pristno planinsko veselico, kar v naj večjem številu, da pokažemo, da upošteva naš narod rodoljubno delo, ki otvarja in brani najljubši naš kras, naš planinski svet. Odstava otrok po leti je težje kakor v drugih letnih časih, ker kravje mleko mnogokrat povzroči motenje želodca in črevesja. Priporočljivo je, kravje mleko prej zmešati z redko juho „Kufeke“, kar stori kravje mleko bolj prebavno in poviša njega redilnost. Po hrani s „Ku-feke“ dosežemo pravilno prebavo, najboljšo obrambo zoper takoimenovane poletne bolezni. Naša ,,Družinska Pratika" s podobo sv. Družine na naslovni strani je ravnokar izšla za leto 1910 in se že dobiva skoro po vseh trgovinah v mestih in na deželi. Ker pa se semtertja še dobe trgovci, ki mesto „Družinske Pratike44 vsiljujejo kupovalcem razne druge pratike, ki niti z daleka ne dosezajo naše pratike, opozarjamo naše čitatelje, da povsodi odločno zavrnejo vsako drugo pratiko in zahtevajo le našo s podobo sv. Družine. Ravnajmo se tudi v tem oziru strogo po geslu „Svoji k svojim!44 Kdor si letos omisli našo »Družinsko Pratiko44, mu ne bo žal za borih 24 vinarjev. Somišljeniki, širite jo povsod! Za j.Podljutieljski delavski dom“ so darovali: 1. Gosp. prof. Iv. Hutter v Celovcu ... K 5 2. Neimenovana dekla v Celovcu .... ,.5 3. Gosp. Iv. Kolenc v Celovcu..........„5 4. ,, M. Ražun, župnik v St. Jakobu v Rožu ,, 5 5. -9. 1 J. Pavlin, kaplan v Cerknici, Kranjsko 10.—11. j Andrej Oražem v Guštanju . . . 12. Mat. Wedenig, župnik v Otmanjah 13.—22. „ dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu 23.-32. „ dr. L. Ehrlich, kn. šk. tajnik v Celovcu 33. ,, And. Sadjak, mestni kaplan v Celovcu 34.—38. Msgr. V.Podgorc, tajnik družbe sv. Mohorja 39.—48. Gosp. Jan. Vidovič, kn. šk. kancler v Celovcu Skupaj . K 240‘— Ustnica uredništva. S. d. Vidiva se v četrtek 9. IX. ob 9. uri dop. pri mežnarju na Otoku ob Vrbskem jezeru. Pridi točno ! Loterijske številke 28. vel. srpana 1909: Trst 83 50 12 90 79 Line 74 30 36 24 53 Rojaki, spominjajte se podljubeljskega ..Delavskega doma". I 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 o BOSOmOBHOHOl Vz|(ijišče za deklic« (Internat) čč. šolskih sester v .Narodni šoli' družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se začne dne 4. novembra 1.1. Plačila 24 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. losBosaoeoB l 1 0 1 I K i i IKIalo posestvo, obstoječe iz s/4 oralov travnikov, l1l2 oralov setve, 4V4 oralov gozda, sadni vrt, hišo z gospodarskim poslopjem, se pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve v „Narodnem domu" v Št. Jakobu v Rožu. Služba organista in mežnarja se odda v večjem trgu na Spodnjem Koroškem. Lepo stanovanje, letna plača 600 kron. Nastop 14. novembra 1909. Naslov se izve pri up ravni št vu „M ir a" v Celovcu. Čevljarski mojster v Celovcu sprejme slovenskega učenca v uk. Dopise in ponudbe naj se pošljejo na uprav-ništvu „Mira“ v Celovcu. Letnik je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani : v »Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vaso Petričič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna „Kat. tisk. društva"; v Celju: Zvezna trgovina. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik! Pozop! Slovensko podjetje! Pozor ! 1 M 1 Slaonemii občinstvo se priporoča dne ft. fiebr. 1909 na nouo otooriena oeliha mannfaktnrna trgouina •anc Souvan s u stari Sonuanoui biši na mestnem trgu št. 22 = u Ljubljani == ii 1 =BRUSNICE= kupuje za dobro ceno J. Jacobi & Co. Dunaj, V/2 Schonbrunnerstrasse 131. JCranilno in posojilno društvo v Celovcu »s kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7 U" T/z/i ob četrtkih od Va 10- do 12. ure in od 7a 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. — Društvo jan tèi za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov. Odvetnik dr. Hinje Bratkovič vljudno naznanja, da je otvoril s I. septembrom 1009 svojo odvetniško pisarno v Slov. Gradcu. JCajbolj varno naložen denar je v slovenski mestni hranilnici ljubljanski. Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 33 milijonov kron. Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 474% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4%% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Hranilnica in posojilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah, št. 3. nasproti frančiškanskemu kloštru. Prijatelji, prepričajte se, da vsakdo prihrani mnogo denarja, kdor oskrbi svoj nakup raznega tkalskega blaga naravnost pri izdelovatelju-veščaku, ker le ta more vsestransko najboljše postreči. Špecijelno izdelovanje | n ■ h CEFIRl kanafase,oksforde,šipkovine in vsakovrstne tkanine lastnega izdelka priporoSa po najnižjih cenah izborna češka krščanska tvrdka Vzorci zastonj ■ ■■ JOŽEF SUCHHNEK, Prva mehanična in ročna tkalnica ter razpošiljalni zavod izbornih tkanin v NovemHradku pri Novem Mestu na Metuji, Češko. muzikalično nadarjen, 12 do 16 leten fant v poučevanje na gosle, glasovir in orgle. Dober pevec in priden mežnarski pomagač ima uk brezplačno; skrbeti mu je samo za stanovanje in hrano. Natančnejše ustmeno ali pismeno. Jurij Rašer, organist, Vetrinj pri Celovcu. š!°s Konrad Skaza delavnico za vsa cerkveaa dela i> St. Ulrich, Urodeli (Tirolsko) se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. Naznanilo. Radi sklepanja letnega računa šentjakobska posojilnica v Rožu v mesecu septembru ne uraduje. Odbor. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. edino prava, starodavna BLI^SVSiKOVA £ VELIKA PRATIKA navadno leto X©iO, ki ima 565 Unij. IÈM m* V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjene._ Cena 24 vinarjev. mi ij » ° Naša Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijateljice Velike Pratike, ktere ste najbolj navajeni, SflfljWfi* Blllme s kamnitimi valjarji, -«j!£«■«. in vinske preše, najboljše slamoreznic« jrDZHiie mime in reporezmce, žganjarske kotlje, štedilnike in peči, umetna gnojila, || kakor vsakovrstne železninske predmete priporoča po najnižjih cenah |||| Peter ITIajdič, trgovina z železnino Jerhur" m Celje. Cenike pošiljam franke in zastonj. 10 zapovedi za kmetovalca, lepo tiskane, čisto zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo, kdor ponje piše. od lekarnarja Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. lajvečja trpa te stroke v Celovca. Modnega in mamifakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedao najnovejši izbir. Zaloge je stalno v vrednosti l/i milijona kron. Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah. Zaradi posebno velikega nakupa zimskega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tndi cena pri blagu znatno znižala. Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje. P^°- Vsi uslužbenci govorijo slovenski. Anton Renko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg. pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah po 72, 1 kg kakor tudi v večjih posodah tFasadne barve za hiše po vzorcih Slikarski vzorci in papir za vzorce £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboliši O-Carbolinej S jVtavec (gips)za ta ** V' domačega izdelka za zidarje VjUpiCc jn za vsako obrt priporoča Bdolf Hauptmann g Ljuliljani 3*rva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! “ ipy Tovarna glinastih izdelkov F. P. Vidic & Komp., Ljubljana ponudi vsako poljubno množino zamanili strešnikov (st™gr»i»*«i> «ts. zidarske «peke, peči w. Na zahtevo pošljemo takoj vzorce in ponudbo. Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu Kolodiiorsha cesta šteu. 27. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarne vloge obrestujemo po cd dne vloge do dne vzdiga. Zamenjajo in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni Izgubi. Vinkalnje In devinkulaje vojaške ženitninske kavcije. ZZZZZ Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečko. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 500.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 81— za kom. Tiske srečke s 4()/o obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseli vrst vred. papirjev preti gotovini po dnevnem kurza. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. - Odgovorni urednik Otmar Mihalek. - Tiskarna družbe Mohorja v Celovcu.