St. 25S Poitoina plačana v gafoiioi ttoafo cureitc cm la usta) V Trstu, v sndo 1. novembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVI! Izhaja, izvzemli pondcljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška JLsiSkega St 20. L nadstropje. Dopis^fjfse pošiljajo uredniitvu. Ne rankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi stlfe^vraCajo. izdajatelj in odgovorni urednik Anton Oerbec. — Lastnik tisuća Edinos Tisk tiskarne Edinos ■. očtiinr. zna§a za mese: L 7.—, 3 meseceflf 19.50, V 'jta L loK L 60 mesečno 4 lire veVijs^.T.^sS?*^.' Ini* Za inozemstvo mesečno EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se lačunajo v Sirokosti er.e kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rim po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. VLADA Nova vlada je sestavljena. Je ta očitno fašistovska vlada, kakršno je zahteval g. Mussolini dan prej, ko je dobil od kralja na-Log, naj sestavi ministrstvo. Poleg generala Diaza in admirala Thaon de Revela se nahaja v novi vladi 13 fašistov, 6 popoln rov. 5 demokratov, 4 nacionalisti in 2 liberalca. V teh številkah so všteti ministri in takoimenovani državni podtajniki, nekaki podministri, ki so desna roka posameznih ministrov. Glavno mesto Rim in vsa glavnejša središča Italije so pozdravila ncrvo vlado z velikim navdušenjem, kakor zatrjujejo vsa tozadevna poročila. In to navdušenje je razumljivo. Nastop nove vlade ima po namenih fašistov samih biti važen mejnik v zgodovini Italije. Italijansko ljudstvo, ki je bilo slabosti vseh dosedanjih vlad do grla sito, veruje tem obljubam, veruje, ker živo Čuti potrebo po korenitih izpremembah. V svojih ciljev. Tako nas uči tudi velika francoska revolucija. Ideje, ki jih je zapisala na svojo zastavo, so danes zmagoslavne. Francoska revolucija je hotela zrušiti mo-narhistično vladavino in ustanoviti Ijudo-vlado. Zgodilo se je. Toda ne neposredno po revoluciji. Sledili so ji prej Napoleoni. Šele po veliki francosko-nemški vojni, tako nesrečni za Francijo, — torej po osmih desetletjih — se je uresničil i veliki cilj francoske revolucije. Republikanska vladavina se je ustalila — za vedno. Francoska revolucija« je prižgala tudi luč nacionalne ideje. Toda trebalo je pol stoletja, priti je moralo leto oseminstirideseto. da so se n. pr. v bivši avstro-ogrski monarhiji tlačeni narodi jeli agiažati s svojimi zahtevami v zmislu nacionalne ideje ter se boriti za svoje narodne pravice in svoje n>a~ rodno dostojanstvo. In iz narodne zavesti, iz zavesti svoje človeške in narodne dosto- I:oliko se bodo njegove želje izpolnile, bo janstvenosti se je razvila borba za načelo pokazala bodočnost. Vendar pa je že sedaj socialne in narodne enakopravnosti, ki se gotovo, da pe stopilo politično življenje v | fe povzpela do svojega viška z idejo pra-Italiji s prihodom fašistov na vlado v novo j vice narodov do samoodločbe, ki je bila razdobje. Odpira se novo poglavje v zgo*.! bojni klic tudi v veliki svetovni vojni. Ker dovini apeninskega polotoka. Zrušeno je pa so Se zmagovalci izneverili temu svo-boljševiško gibanje, ki je hotelo preobra- jemu geslu, je prišla neizogibna posledica, žiti Italijo po vzoru in nalogu tretje inter- ^ Evropa ne more priti do mirui in da člo-nacionale ter ustanoviti diktaturo proleta^ veštvo ne blagoslavlja njihovega «mirov- riata. Potisnjen je socializem z višine, ki se je bil povspel nanjo z mladostno energijo in velikimi nadami, ali tudi z zgrešenimi bojnimi sredstvi. Saj se je ravno to zadnje dejstvo kruto maščevalo nad njim. Voditelji komunističnega in socialističnega gibanja so menili, da morejo skokoma preko stare in večnoveljavne resnice, da narava ne pozna in ne dopušča skokov nikjer, niti v življenju in razvoju narodov in držav. nega dela*, marveč ga preklinja. Tako govori zgodovina. In zgodovina je učiteljica narodov. Narava ne dovoljuje skokov, na drugi strani pa se liuto maščuje nad tistimi, ki bi hoteli nasilno zapirati poti naravnemu razvoju. Avstro-ogrska monarhija se je pogubila, ker je trdovratno prezirala nauke zgodovine in je hotela nasilno preprečati razvoj narodov. Socialisti • 1 __ ___' i •__Ti _ 1-!! — _ k r\Lr n,m % je bil namen — v to trdno verujemo —, da i oblastvu. Generalni major, poveljnik divi-odpre novo dobo v italijanski zgodovini, rije Puglietsi*. {L^T-St-ST - Spop-di; d««, in komunisti v Italiji pa so hoteli skokoma ieme, ki ga je natrosila ruska revclu- izvajati nasilje na naravnem in postopnem je pognalo kali po vsej Evropi. Boj ------— -- ——t.;,™-^ razvoju. Zato je prišel podom. Moč njunih nai^protnikov je bila v nespameti socialističnega in komunističnega vodstva. Mesto državne uredbe po uzorcu tretje interna-cionale, mesto diktature proletariata, je prišla v Italiji doba fašizma. Fašizem slavi svojo veliko zmago. Usoda države je poverjena njegovim rokam. S tem pa je padlo nanj veliko breme odgovornosti. Medeni tedni agitacije, navdušenja, razvnemanja mas, lepih in mamljivih obljub so pri kraju. Nastopa doba dela, spojenega z odgovornostjo, zahtevajočega m>odro računanje z danimi dejstvi in z zahtevami vsakdanjega življenja. In tudi države imajo svoje vsakdanje življenje^ m vsakdanje potrebe. Velika in neodpravljiva resnica pa je, da nobena država in noben narod ne more živeti in se razvijati brez ozira na dtnujge države in narode. Na fašizmu je sedaj, da z modrim uvaževanjem tega dejstva dokaže svojo sposobnost in kažejo človeštvu nova poti, zanašajo v spretnost za vodstvo države, da pokaže, svet velike rešilne ideje, rušijo stare uko-; da razume nauke zgodovine in zakone na-reninjene ideologije ter odpirajo nove rave. Drugače pride neizogibno dan, ko smernice razvoju človeške družbe. Ne tudi on pade — zopet po zaslugi svojih Lidejstvujejo pa mahoma in neposredno i lastnih nedostatkov in svojih lastnih zmot. a&m - - . za socialno pravičnost, boj za socialno m gospodarsko povzdigo doslej zapostavljenih in preziranih širokih slojev, ki tvorijo a svojo delavno roko temelj vsaki produkciji na vseh poljih snovanja: ta boj je nezadržen. Gtorje njemu, ki bi se hotel nasilno upirati temu velikemu gibanju, posvečenemu po idealih pravičnosti, človekoljubja in demokracije, torej po zahtevah moderne sodobnosti. Kolesa bi Šla neusmiljeno pre-eco njega. Saj tudi v Italiji ni prišel polom ta socializem in komunizem zato, ker sta »e berila za označene velike cilje proletar-skega gibanja, marveč zato, ker sta te cilje hotela doseči z načinom borbe, ki ga narava ne dopušča. Narava ne dovoljuje nasilja proti njenemu snovanju. Zakon narave je evolucija in ne revolucija. Revolucije so pač veliki dogodki in zgodovinski mejniki v življenju narodov in držav. So veliki svetilniki, ki Italija Kako je bilo sestavljeno novo ministrstvo — S jajen sprejem Mussolinija RIM, 31. Včerajšnji dan je bil v Rimu Mussolinijev dan. Novega ministrskega predsednika je sprejelo rimsko prebivalstvo takorekoč s kraljevskimi častmi. Vlak, s katerim se je pripeljal Mussolini iz Milana v Rim. je imel skoraj dve uri zamude, tako da se je nabiralo pred postajo vedno več ljudi. Ko je stopil Mussolini iz vlaka, so ga pozdravili prisotni fašisti in množica z burnimi klici «alaia». Musso-Mnija so takoj obstopili fašistovski četniki in mu pomagali iz gneče do avtomobila, s katerim se je odpeljal naravnost v Kviri-nial h kralju. Na vsej poti so ga spremljali oddelki fašistovskih čet. Ko je prispel avtomobil da kraljeve palače, se je Mussolini pedal takoj s svojim spremstvom v dvor. | Ftnzi je šel najprej h -generalu Diazu in admiralu Thaon de Revelu, katera sta izjavila, da sprejmeta ponujeni jima mesti. Kmalu nato so začeli prihajati v hotel «Sa-voia» drugi novoizvedjeni ministri. Mussolini jih je sprejemal prav na vojaški način, pri čemer ni izgubljal besed, temveč jim je stavili suha vprašanja, ali sprejmejo ali ne. Tako je rekel poslancu De Cesiard: «Da-jem TI listnico za pošto in brzojav. Povej, ali sprejmeš ali ne1» — «Sprejmem brez drugega* — se je glasil odgovor in s tem je brl pogovor končan. Drugim je rekel kratko in suho: «Ti boš minister tega, Ti tega Rd.» Tako je Mussolini svoje sotrud-nike kar imenoval. Vsled tega je šlo sestavljanje nove vlade zelo hitro in je bilo ob 16'30 že končano. Ob 16'45 se je Mussolini odpeljal iz hotela «Savoia» k predsedniku senata g. Tittonrju, s katerim je imel pogovor, ki je dela, ako naj doseže svojo boljšo srečo. Nič naj ne kali mogočnih potez dogodka, ki smo ga doživeli v zadnjih dneh ponosne boli in majestozne velikosti Živela Italija! Živel fašizem! — Kvadrumvirat*. Okrožnica novega ministrskega predsednika na prefekte RIM, 31. Ministrski predsednik Mussolini je izdal slediečo okrožnico na prefekte v kraljevini: «Poklican z današnjim dnem od zaupanja Nj. V. kralja prevzemam vodstvo državne vlade. Zahtevam, da vsi u-radniki, od! prvega do zadnjega, izvršujejo svojo dolžnost z razumnostjo in z absolutnim posvečanjem najvišjim interesom domovine. Jaz bom dal primer. Ministrski predsednik in minister vmanjih stvari: Mussolini». Prve izjave novega ministrskega predsednika RIM, 31. Novi ministrski predsednik Mussolini je podal včeraj zastopniku lista «Stampa» par izjav, ki vsebujejo nekoliko temeljnih točk programa fašistovske vlade. Najprej je naglasi!, da fašistovsko gibanje ni naperjeno proti delavstvu, temveč da ga je le spravilo na narodno podlago. Po njegovem mnen|u se bo delavsko gibanje v Italiji razvijalo v bodočnosti podobno kakor na Angleškem, t. j. v obliki delavske stranke. Glede nove vlade je rekel, da Italija iraa) sedaj pravo vlado, in da jo bo imela. Z ozirom na zunanjo politiko nove vlade je rekel Mussolini: «Italijanska zunanja politika bo postala končno politika dostojanstva, brez cincanja, a tudi brez groženj. Angleški poslanik v Rimu je izraj-zil željo, da bi me obiskal. Kdor klepeta o dalmatinski nevarnosti, je hujskač. Vprašanje Dalmacije je dejanski že rešeno. Z Jugoslavijo samo ni bila sklenjena nikaka pogodba glede izpraznitve. Kar je važno v tem hipu, je to, da se nahaja sedaj v Ćim je prišel pred kralja, ga je pozdravil trajal kake pod ure. Nato je napravil cfbi-S sledečimi besedami: «Odpustite. Veli-j čajni obisk pri predsedniku poslanske zbornice De Nicoli. nakar je obiskal generala Diaza in adimirala Thaon de Revela, s katerima je imel daljše posvetovanje.. Ob 19 zvečer je bil Mussolini že zopet pri kralju, kateremu je predložil končnove-ljavni seznam novih ministrov. Danes predpoldne ob 10 so položili novi ministri v roke kralja predpisano prisego, a popoldne so prisegli pred ministrskim predsednikom vsi podministri ali državni podtajniki. čanstvo, da prihajam pred Vas oblečen še vedno v črno srajco. To vsled tega, ker se vračam iz bitke, ki k sreči ni bila krvava. Prinašam Vašemu Veličanstvu Italijo Vit-toria Veneta, ki je bila posvečena z novo zmago in ostajam Vašega Veličanstva po* komi služabnik*. Pogovor med kraljem in Mussolinijem je trajal nad % urc< y tem času se je bila nabrala tudi pred kraljevo palačo velika množica fašistov in drugega občinstva. Ko je prišel Mussolini par minut po poldne iz kr. palače, je bil zopet burno pozdravljen. Množica je nato prirejala ovacije tudi kralju, kateri se je dvakrat pokazal na balkonu in odzdravi jal. Iz kraljevega dvorca se je Mussolini odpeljal v hotel <'Savoia». Z balkona je imel kratek nagovor na tamkaj zbrane fašiste in občinstvo, v katerem je rekel: « Fašisti, meščani! Fašizem je zmagal na vsej črti. Prršel se*n v Rim, da dam državi vlado. V kratkih urah ne bo imela država samo ministrstva, temveč pravo vlado. Živio kralj\r> Nato se je Mussolini umeknil Povelje fantovskega vrhovnega kvadrum-virata za demob tizacijo RIM. 31. Fašistovski kvadrumvirat je razglasil sledeče povelje: «Fašisti vse Italije! Naše gibanje je bilo kronano z zmago. Vodja naše stranke je prevzel državno politično oblast za notranje in za zunanje posle. Nova vlada, posvečavajoč naš triumf z imenom onih, ki so bili graditelji na kopnem in na miorju, zbira, z namenom državnega pomirjenja tudi može drugih strank, ker so vdani stvari naroda. Italijanski fašizem je preveč inteligenten, da bi svojo zmago zlorabljal. Fašisti! Vrhovni kvadrumvirat za akcijo evojo sobo in po kratkem presledku se je ta' o j lotil sestavljanja nove vlade. Pri tem vrača oblast ravnateljstvu stranke. Pri tej rte mu pomagate fantovska poslanca A- priliki se vam zahvaljuje za veličastni do- cerba in Finzi. Ko je bil seznam novih ministrov gotov, je poslal Mussolini poslanca Acerba, naj gre prizadetim parlamentarcem naznanit, da jih je MussoMni izvolil za Jvoje sotrudnike v novi vladi. Poslanec kaz o vaši hrabrosti in disciplini ter vas pozdravlja. Vi imate velike zasluge za bodočnost in za usodo domovine. Demobilizirajte v istem popolnem redu, v katerem ste se zbrali k nevarnemu poskusu, ki mu Italiji država, katero bomo storili spoštovati z zakoni in, ako bo potreba, tudi s strojnicami. Italijani morajo vedeti, da se bo z današnjim dinevomi začelo delati. Naš program predvideva delo, varčevanje in mir. Spopadi morajo prenehati. Prepričani smo, da bomo svoj cilj dosegli in tudi iz inozemstva imamo povoljna zagotovila», Zadržanje popolarov RLM, 31. «Corrieire d'ItaHa» daja o sodelovanju popolarov v Mussolinijevi vladi sledeče pojasnilo: Glede sodelovanja po-pcilarov v sedanji vladi smo obveščeni, da spričo izvenrednih okolščin, v katerih se je bilo treba odločiti, ni bik) mogoče vprašati parlamentarno skupino za njeno mnenje in ravno tako ni bilo mogoče sklicati seje strankinega vodstva. Člani vodstva, ki so se nahajali v Rimu« so dali svoje privoljenje za sodelovanje, ker so smatrali, da je danes neobhodno potrebno prispevati z vsemi močmi k čim prejšnji vzpostavitvi zakonitosti. Znano nam je tudi — nadaljuje «Corriere d'Italia* — da namerava nova vlada ohraniti sorazmerni volivni red, katerega bo le popravila v nekaterih malenkostih, ki so se v praksi izkazale za slabe. Ravno tako ima vlada namen napraviti konec vsem očitovanjem javnega življenja, ki niso v skladu s postavnostjo in z u£itavo». Stališče ustamo-demokratične stranke. RIM, 31, Ustavno- odredbi glavnega ravnateljstva železnic ima železniški oddelek v Rimu pripravljenih petdeset posebnih vlakov za prevoz fašistov, ki so prišli v Rim, v njihove kraje. Vlaki bodo odhajali nepretrgoma, čim bodo končani današnji shodi. Predvideno je, da bedo vlaki v skladu z razmerami na raznih progah vozili od 500 d!o 1000 fašistov. Navdušene ovacije MussoUiafu CIVITAVECCHIA, 30. Na tukajšnji postaji so fašisti v velikih množicah navdušeno pozdravljali Mussolinija, kateri je v kratkem govoru pozval množice k redu in nazdravil kralju in dbmetvini. Tudi med vožnjo so Mussolinija pozdravljali na raznih postajah. Vse železniško osobje v vlaku je nosilot črne srajce; tudi Mussolini je bil oblečen v črno srajco. Mobilizacija fašistovskih čet v Trldent nski Benečiji TRIDENT, 30. Zakasnelo. Tudi v Tri-dentinski Benečiji so bile mobilizirane krajevne fašistovske čete; nekatere so se ustavile v svojih sedežih, druge pa so po ukazu glavnega fantovskega poveljstva odkorakale na Brenner m na Koroško meja Nikjer ni prišlo do incidentov. Prebivalstvo sledi z velikim zanimanjem razvoju sedanjega gibanja. Tudi danes se nadaljuje oh meji zbiranje fašistovskih skupin, katere se postavljajo na razpolago rednim vojaškim oddelkom, ki so tam postavljeni v obrambo meje. Fašistovskim skupinam so prideljeni tudi nacionalisti in bivši bojevniki; vlada bratska sloga. BOČEN, 31. Osredotočenje fašistovskih čet se nadaljuje na določenih točkah v južnem Tirolu, kjer so fašisti postavljeni na razpolago vojaškim cblastvom. S faši-stovskimi stotnijami sodelujejo tudi legio-narji in nacionalisti pod ukazi glavnega fašistovskega poveljstva v južnem Tirolu. Prebivalstvo sprejema stotnije povsod z velikim navdušenjem in se brati z njimi. Dogodil se ni noben incident. T urinska Delavska zbornica v plamenih TURIN. 31. Danes zjutraj ob 4'30 so močnejše skupine fašistov obkrožile Delavsko zbornico. Prišlo je do spopada med fašisti in kr. stražniki; trije fašisti so bili ranjeni. Fašisti so predrli kordon kraljevih stražnikov ter zažgali Delavsko zbornico Dva mrtva v Mentani MENTANA, 31. Snoči je sedela gruča fašistov v neW gostilni v Mentani; nenadoma se je prflcVzal na vratih nekdo, ki je »prožil par strelov proti fašistom in enega izmed njih ubil. Fašisti so se dvigniK in tekli za raniicem, katerega je doletela krogla iz samokresa in ga ubila. Jugoslavija Palić pri kralju BELGRAD, 3L Vsled vesti, ki v zadnjih dneh prihajajo iz Italije, se v političnih krogih v Belgraidiu, kakor tudi v javnosti splošno odobrava Pašićevo mnenje, da se- ski storil primerne diplomatične korake za sestanek z jugostlovenskimi vodilnimi političnimi krogi. Res je, da je ministrski predsednik Stambulijski že pred davnim časom izrazil željo za tak sestanek. Predvsem želi Stambulijski, da se sestane z ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem v svrho izmenjave misli glede odstranitve vseh onih zaprek, ki so na potu in ovirajo vzpostavitev odnošajev dobrega sosedstva in bratskega prijateljstva med obema narodoma. Kakor znano, je Stambulijski po končani skupščini Društva narodov odpotoval iz 2eneve v Prago, kjer je imel daljši sestanek z vodilnimi politiki, pripadajočimi češki agrarni stranki, kakor tudi s sedanjim predsednikom vlade Švehlo. Iz Prage je Stambulijski skušal v Belgradu doseči odobrenje za sestanek. Z ozirom na sedanji notranji in zunanji politični položaj pa se ta sestanek ni mogel vršiti. Zunanji minister dr. Ninčič pa tudi ne more na svojo roko započeti akcije za sestanek, ne da bi popreje za to dobil pooblastilo od ministrskega sveta. Jugoslovensld parlamentarci na Češkem LJUBLJANA, 31. Iz Prage poročajo: V nedeljo se je odpeljalo jugoslovensko odposlanstvo v Hradec Kralovy. Že na potu so delegacijo na vseh postajah zastopniki občin in nepregledne množice občinstva navdušeno pozdravljali. Po prihodu v Kral. Hradec jih je pozdravil v mestnem muzeju župan dr. Ullrich. V imenu Jugo-slovenov se je zahvalil za sprejem poljedelski minister Pucelj. Odposlanstvo si je nato ogledalo mesto med' burnim vzklika-njem množice in prisrčnimi manifestacijami bratstva in mestne zavode m. dr. elektrarno, skladišča, poljedelske zadruge ter velikanske tvornice sladkorja, gospodinjske šole. razne vzorne pekarije in mline v okolici. V noči so se poslanci vrnili v Prago.' MILAN, 30. Splošna konfederacija dela je izdala proglas, v katerem -se nanaša na pisanje komunističnih časopisov, ki poživljajo potem' strankinega sindikalnega odbora proletarske organizacije, katere so nekdaj tvorile razpuščeno Delavsko zvezo, naj se takoj zberejo ter proglasijo splošno stavko. Proglas opozarja na neumestno s t in nevarnost takega koraka v danem tre-notku ter poživlja proletariat, naj se zadrži mirno in ob strani dogodkov. Javno varstvo zopet izročeno civilnim oMastvom RIM, 31. Vojaško oblastvo je dalo pribiti sledečo objavo: «Vsled naredbe ministrskega predsednika je bila skrb za javno varstvo, ki sem jo prevzel dne 28. t. ra., |dai ni čas za ministrske krize. Včeraj popoldne je bil ministrski predsednik Pašić pri kralju in mu poročal o zunanji in notranji politični situaciji. Sporočil je kralju tudi, da je proti demisiji vlade in proti razbitju sedanje koalicije. Kakor se čuje, je bil kralj s Pašičem popolnoma i-stega mnenja. Delegati Lige narodov v Belgradu BELGRAD, 31. Nocoj so prispeli iz Ženeve v Belgrad glavni tajnik Zveze narodov Sir Erik Drymond, glavni podtajnik profesor Atolino, ravnatelj političnega oddelka glavnega tajništva Mantu, član politične sekcije Vladimir Slav k:. Prihod Stambulijskega v Belgrad BELGRAD, 30. Beogradski listi so že preJ' dnevi razširili v javnosti vest, da je današnjim dnem zopet izročena civilnemu 1 bolgarski ministrski predsednik Stambulij- Jugc slovensko-češka valutama zajednica PRAGA, 29. «Pragjer Presse» objavlja razgovor s pomočnikom finančnega ministra Plavšićem o njegovih načrtih za po-vzdiigo dinarja. G. Plavšič je izjavil: «Mala ententa ima danes v političnem oziru za srednjo Evropo silen pomen. Će naj ji ta ostane, mora nastopati na gospodarskem polju enotno proti cstaSli Evropi in skupno delovati, da se zlasti razmerje med valutami Češke in Jugoslavije stabilizira in se razvije promet in zamena blaga na trdni podlagi. Da dvignemo dinar na gotovo višino in ga takega obdržimo, moramo imeti v inozemstvu centralo, ki se bo zanj brigala. Po naših nazorih je ta kraj Praga. Mislimo, da bomo mogjli dinar, in sicer v najkrajšem času, dvigniti na 11 do 12 cen-timov curiške relacije. Ugotoviti moram, da sem pri svojih predpogovorih v Pragi našel povsod izredno razumevanje za to vprašanje in da sem odnesel s predkonfe-rence, ki je bila popolnoma neoficielna, trdno prepričanje o uspehu. Upam, da bo naša akcija za skupno delovanje popolnoma uspela in to tembolj, ker je dir. Rašin že na ženevski konferenci o tem vprašanju pokazal naklonjenost in da bo sedaj, ko je dr. Rašin finančni minister, prišlo do konkretnega rezultata. V pogledu oehoslo-vaškega posojila je izjavil Plavšič, da posojilo v obliki blagovnega kredita ne bi bilo pravo. Prepričan je, da bi bilo bolje, da se dovoli efektivno posojilo, ki bi se ga porabilo za stabilizacijo in ukrepitev dinarskega lcurza. Rusija Nova rusko-nemška delniška trgovinska družba BERLIN, 30. Pred par dhevi je Lenin podpisal odlok, na podlagi katerega se je dovolila ustanovitev nove rusko-nemške trgovinske družbe. Družba se bo ustanovila z delniško glavnico 800.000 rubljev v zlatu, od katerih plača polovico ruska vlada, drugo polovico pa nemški delničarji Nemška skupina se je obvezala dobaviti družbi kapitalov, ki bodo lahko dosegli svoto 7 in pol miljonov rubljev v zlatu, ruska vlada pa je prevzela nase slično obvezo za 5 miljonov rubljev v zlatu. Nemški izvoz v Rusijo RIGA, 30. Glasilo komisariata za trgovino z inozemstvom «Vnješnaja Torgovnja» objavlja naslednje podatke o nemškem izvozu v Rusijo. V 100 pudih: Januar 625, februar 450. marec 537, majnik 912, julij 2114. List povdarja, da dokazujejo te številke najbolje, da so neresnične vesti, ki pravijo, da se rusko-nemška trgovina ne razvija. (1 pud = 16 kg). Francija. Francoski tisk o novem položaju v Italiji PARIZ, 31. Listi so sprejeli sicer z reser-vo, toda z vidno simpatijo vest o novem Mussolinijevem kabinetu, vendar ne prikrivajo bojazni, ki jo povzroča okoliščina, da je prišla na krmilo stranka, katere vnanje-polit. program vsebuje med drugim odpo^ ved rapallske italijansko-jugoslovenske pogodbe in načelo, da pritiče nadoblast nad sredozemskim morjem edinole sredozemskim državam. V obče izražajo listi upanje, da bo minister Mussolini znal omiliti politiko, ki jo je zasledoval kot poslanec opozicije in s katero bi lahko izzval mednarodne zapletljaje. Ministra Mussolinija obdajajo — piše «Echo de Paris» Dekateri možje, ki so vajeni težkih odgo-.vorfiosti. Ako se mu bo posrečilo reformirati Italijo, ne da bi se dal zavesti v kako avanturo, bo njegova usoda velika. «Petit Parisien* pravi: Ako bo Mussolini v stanu, da ubrzda svoje silovite sodelavce, bo nova vlada lahko otvorila zanimivo dobo. Dasi je umestno — piše «Gaulois» —* da vidimo Mussolinija prej na delu, preden določimo svoje stališče nasproti njegovi vladi, mu moramo — ako on to iskreno želi — vendar razodeti svoj namen, da nameravamo z njim sodelovati pri vzpostavitvi velike latinske družine, katere trdnost so omajala prepogosta nesporazum-ljenja. «Matin» smatra za dobro znamenje zadržanje fašistov, katerih glasila so se v reparacijskem vprašanju zavzela brez izjeme za Francijo proti Nemčiji. «Figaro» smatra, da so francoski državniki dolžni, da s simpatijo spremljajo preoblikovanje Italije, ki se je na vzhodu postavila lojalno na stran Francije. «L'Action Francaise» opozarja, da je dinastija Savoia tudi tokrat kakor v 1. 1915. zavzela v kritičnem hipu s svojo odgovornostjo tisto stališče, ki ga fe bilo treba zavzeti. Trgovinska bilanca Francije PARIZ, 30. Iz zadnjih podatkov franco-ikega statističnega urada za vnanjo trgovino je razvidno. da je bilo v prvih devetih mesecih tekočega leta uvoženo v Francijo ra 16.520 miljonov frankov blaga, t, j. za 895 miljonov več nego v istem času leta 1921. Vrednost izvoza znaša 14,291 miljonov frankov, t. j. za 608 miljonov manj nego v preteklem letu. Pasivum francoske trgovinske bilance do konca meseca septembra znaša torej nekoliko nad 2'3 mi-ijard frankov. Čl asi reparacijske komisije odpotovali v Berlin PARIZ, 31. Člani reparacijske komisije po odpotovali predsnočnim v Berlin. Bolgarska Omejitev trgovanja z dev zami v Bolgariji SOFIJA, 30. Bolgarska vlada je odredila, da ne smejo denarni zavodi otvarjati ino-gemcemi kreditov v levih. Vsako že dano dovoljenje kredita v levih pa mora biti pokrito z deviznim kritjem v isti valuti. Izvzeti so samo takozvani poštni krediti in oni, kateri služijo kot jamstvo za državna naročila. Istotako je' prepovedano dovoljenje posodil na tuje valute ali devize. Kršitelji te odredbe se bodo kaznovali z denarno globo v znesku 35% takega kredita. Kemiila Vrednost nemške marke in reparacije BERLIN, 30. V pričakovanju prihoda reparacijske komisije se časopis «Getrmania» bavi z vprašanjem marke ter pravi med drugim; Že davno razširjeno prepričanje v Nemčiji, da ni padec marke vprašanje finančnega, temveč rajše gospodarskega značaja, bi se bilo že pred dolgim časoni moralo uveljaviti v inozemstvu. Da začenja inozemstvo zavzemati stališče Nemčije, je dokazano z govorom Mak Heuna v New -Yorku. Predlog Brandburya upošteva nekoliko ta govor, dočim je Barthoujev predlog popolnoma finančne naravi. Sedanje ocenjevanje marke ne opravičuje nikako* dolžitve Barthoua, ki je obtožil nemško vlado, da je povzročila inflacijo, pač pa dokazuje nasprotno, in sicer, da je bila inflacija posledica padanja vrednosti, ki je izvirala od drugod, in da je bila povzročena radi pomanjkanja kovanega denarja, ki se je pojavilo in še ni prenehalo. Neža* upanje v inozemstvu do nemškega denarja izhaja iz splošne hipoteke, ki se v praksi ne da omejiti in ki pritiska s svojo težo na Nemčijo vslcd reparacij, katere nikakoi niso v razmerju z zadostnim aktivom nemškega gospodarja. J&vstnjs A v str jsko posojilo DUNAJ. 30. Od posojila, ki je bilo dovoljeno Avstriji v znesku 650 miljonov kron v zlatu, se izplača takoj Italiji, Čeho-slovaški in Franciji 130 miljonov predujma, ki so bili dani Avstriji že prej. Z ostalimi 520 miljom se bo pokril dieficit proračuna za leti 1923. in 1924. Dunajski gospodarski krogi so mnenja, da se bo mogel po izdanju novega finančnega zakona, na podlagi katerega bo onemogočeno nadaljno tiska* nje papirnatega denarja, deficit iz državne bilance končnoveljavno odpraviti; v občte je prevladalo mnenje, da ne sme več vlada višati cen monopolnim predmetom, železniških tarif in raznih davkov, ker je imela taka finančna politika, kakor se je že videlo v praksi, za posledico še večji deficit V državni bilanci. Vzhodno vpraianie Grška vlada se udeleži konference v Lansanni ATENE, 31. Grška vlada je izročila zavezniškim misijam noto, s katero odgovarja, da je sprejela vabilo za uddežitev na mirovni konferenci v Lausanni. Zadnje grške čete zapustile Traci jo CARIGRAD, 31. Poseben ministrski svet je proučil vabilo za Turčijo na konferenco v Lausanni, Časopisi zatrjujejo, da bo Turčija sprejela. Zadnji vlak, ki je vozil grške čete, je zapustil Tracijo 28. t, m. Tudi velika veČina privatnega prebivalstva je odpotovala. Zedinjene države na konferenci v Lausanni PARIZ, 30. Iz Washingtona poročajo: Švicarski poslanik Zedinjenih držav Greve in admiral Bristol bosta zastopala v Lausanni Zedinjene države. Konference se bosta udeležila kot opazovalca. Turki z izbiro Lausanne za vzhodno konferenco zadovoljni PARIZ. 30. Iz Carigrada brzojavljajo: An gorska vlada je sprejela izbiro mesta Lausanne kot sedež za vzhodno konferenco. Zagotavlja se, da bo sultan priznal an-gorsko narodno skupščino kot edino zakonito turško ofclastvo. S tem bo vladni cLua-lizem odpravljen. Torki sprejeli Lausanne kot sedež vzhodne konference. CARIGRAD, 31. Potrjuje se, da je angorska vlada sporazumna s tem, da se bo vr§ila mirovna konferenca v Lausanni. Dntvns vesti Cenzura odpravljena. Glasom telefonskega poročili tržaške kr. prefekture je bila cenzura z včerajšnjim dnem odpravljena. Položaj v Trstu. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, so se vršile v Trstu, ko je prišla vest o sestavi Mussolinijeve vlade, velike demonstracije. Fašistovske in nacionalistične čete so napravile najprej obhod po mestu ter se nato zbrale pred vladno palačo. Na balkonu palače so se prikazali poslanca Grunta in Suvich, bivši gen. civ. komisar Mosconi ter prefekt Crispo-Moncada obdanj od faši-siovskih zastav. Zbrane četaše in ljudstvo je nagovoril najprej posl. Giunta, ki je v krepki; besedah proslavil zmago fašizma, katera da pomeni rjovo odrešenje Italije. Pozdravi- je nato senatorja Mosconrja, kateri zapušča svoje uradno mesto in nese s seboj odobravanje fašistov, ker je znal biti kos položaju tudi v najtežjih urah, ki jih je prestala naša pokrajina. Fašisti so nato pozdravili Mosconija po rimljansko s tem, da so vzdignili roko. Za posl. Grunto je govoril posl. Suvich, ki je proslavljal kralja, ki je v tej zgodovinski uri razumel, kaj je naloga krone, t j., da združi vse Italirane v skrajnem naporu, da vzdignejo usodo skupne domovine. Izpred vladne palače so se fašisti podali pred hotel «Savoia», da pozdravijo pesnika Sem Benel-lija. Le-ta jih je nagovoril z balkona z navdušenimi besedami, v katerih je proslavljal zmago, ki je pred vsem zmaga mladine. Ko-nečno se je vršil še en obhod po mestu, nakar so se četaši razšli. Mesto je imelo včeraj že zopet svoje vsakdanje lice. Edino, kar je spominjalo na dogodke zadnjih dni, so bile večje ali manjše gruče fašistovskih četašev, kateri so se zbirali, nekateri s kovčegi v raki, ter se pripravljali na odhod. So to fašisti, ki so prišli iz dežele ter zapuščajo mesto vsled zaukazane demobilizacije. Tudi cidentov. Listi, katerim je bilo prepovedano izhajati. Poleg tržaškega «Lavoratore» so dobili tekom zadnjih dni še drugi italijanski listi nalog, da prekinejo svoje izhajanje do nadaljne odredbe, kakor n. pr. «Corriere della Sera», «Avanti», «Paese» in drugi. Včerajšnji listi iz Italije prinašajo vest, da je «Corrieru della Sera» zopet dovoljeno izhajati. List se je tudi že prodajal včeraj po tržaških ulicah. Vojaški nabori in ljudske šole. Pri zadnjih vojaških naborih je bilo vzetih mnogo učiteljev, vsled česar se je moral na nekaterih ljudskih šolah v novih pokrajinah poduk deloma skrčiti. Napravljeni so bili korak* pri vojnem ministrstvu, da bi se vpoklicanim učiteljem dovolilo odgoditev vojaške službe, eventuelno na način, da bi se med počitnicami podvrgli vojaškim vajam. Vojni minister Soleri, ki je ravnokar odstopil, je bil za ugodno rešitev tega vprašanja, naletel pa je bil na potežkoče pri merodafmh činiteljih, ki so opozarjali, đa je kaj takega po obstoječih predpisih nedopustno in da bi bilo treba urediti zadevo s posebnim zakonom ali kraljevim odlokom. Tak odlok ni bil izdan. Na naših poslancih je, da vpra&anie zopet načne jo pri novi vladi. Upajmo, da bodo imeli uspeh. Vojaška pokopališča v novih pokrajinah- Takoj po premirju je vojaška oblast zasedla nekatere kose zemlje v novih pokrajinah, da jih u-porabi za vojna pokopališča. V nekaterih primerih je vzela zemljo v zakup, v drugih pa jo je kupila. Do plačila pa do danes ni prišlo, ker se je zadeva razpravljala med vojnim ministrstvom ter s posebnim uradom za poča-ščenje padlih, ki ima svoj sedež v Vidmu. Sedaj pa se je vojno ministrstvo odločilo,da po- ravna vso zadevo. 2e v prihodnjih dneh se( bodo pregledale tozadevne pogodbe in če se( najdejo v redu, bo brez daljnega skrbljeno za plačilo. — Vsa potrebna pojasnila v tej zadevi daje vojno ministrstvo. Učiteljsko »družbaje in Šolska avtonomij«. Poročilo, ki ga je sestavil prof. Pasquali o ureditvi iolskega vprašanja v novih pokrajinah in o katerem se bo razpravljalo na kongresu tržaškega učiteljskega udruženja dne 8. novembra t. 1., se v glavnem izreka v ugodnem smislu za ohranitev šolskih avtonomij v novih pokrajinah. Poročilo predlaga na koncu temu odgovarjajočo resolucijo. 2 ozirom na nasprotni veter, ki veja proti avtonomijam, ter gibanje in pritisk se strani učiteljskega stanu iz starih pokrajin, se lahko predvideva, da bo prišlo do hudega boja. «V kraljestvu palčkov«. V nedeljo. 5. t. m. ob 5tih popoldne ponovi šentjakobska «Čital-nica to čarobno in velezanimivo pravljično igro. Cene bodo znižane ter se upa, da bo občinstvo tudi pri reprizi do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Pri premieri je igra vzbudila splošno očaran je. Pri reprizi se bo videla njena privlačna sala. Pridite in ne zamudite te lepe prilike. Pevsko društvo «Ilirija» priredi dne 12. novembra t. 1. pevsko-dramatični večer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Na sporedu so razni mešani, moški in ženski zboti. Poleg teh bo izvajal dramatični odsek M. P. D. krasno grotesko v enem dejanju: Pavel Czimer: «Mo-ska Sštana». Po prireditvi prosta zabava. Ker je to prva prireditev «Ilirije» v povojni dobi, pričakujemo od strani slav. občinstva obilno udeležbo. — Odbor. Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. »Knjižica za invalide» stane L 2 50, po pošti 30 stotink več. — Pri poSUjatvi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker 6o troški nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu «Edinost» v Trstu. Danes preteče rok za nabiranje naročnikov «Goriške matice!" Javna knjižnic« «Šentjakobske čitalnice> ▼ Trstu javlja vsem članom, da se po pravilih knjižnice, ne smejo Izposojevati knjige za več kot tri tedne. Ker je Število knjig premajhno za vedno naraščajoče število čitateljev, je odbor sklenil, da bo na to z največjo strogostjo pazil. Za vsak teden zamude se bo moralo lačati 50 cent. globe. Kdor pa vkljub temu ne storil svoje dolžnosti, bo javno pozvan t včerajšnji dan je prošel brez in- potom «Edinosti* m se bo proti nejmu sodni jsko postopalo. Za večje knjige se bo delala ktjema, aiko se bo dotični čitatelj po po^ teku treh tednov javil v knjižnici in prosil za podaljšanje. , Vsi, ki se želijo vpisati v knjižnico, se lahko javijo vsako nedeljo od 10. do 11. ure zjutraj /"»»p/ w v — — —--- _ - . v prostorih «■ Šolskega društva» pri Sv. Jakobu (stara policija). Vpisnina znaša 1 liro, me-članarina tudi 1 liro. — Odbor «Šentja- secna Iz tržaškega ilvlienla Velika tatvina na državnem kolodvoru. — Okoli pol mfljona lir plena. Poročilo, katero smo objavili pod tem naslovom v včerajšnji številki našega liste, odgovarja popolnoma resnici, kakor smo pozneje ugotovili na policiji. , „ ... . Evo sedaj še nekoliko podrobnosti o velika tatvini: ... j. Na državnem kolodvoru se nahajajo uradi za izplačevanje železničarjev. V njih je bil uslužben, med drugimi blagajniki, blagajnik Rihard Oesterreicher, star 45 let, stanujoč v ulici Crociferi it. 3. V noči od nedelje na pon-deljek je bil Oesterreicher sam v službi. Imel je kakor po navadi v oblasti ključ velike železne blagajne. V tej blagajni se je nahajala lepa svota denarja: 850.000 lir. Bilo je mnogo bankovcev po 1000, 500, 100, 50. 25, 10 in po Proti jutru je spravil Oesterreicher v omot vse bankovce po 1000 m po 500 lir ter neko«-liko malih bankovcev. Nato je zaprl za seboj urade ter zbežal z denarjem — 462.214 kr — v doslej Še neznan kraj. Policija ga marljivo zasleduje, toda do sedaj brez uspeha. Domneva se, da ni ukradel Oesterreicher vsega denarja z ozirom na to, ker je bila ostala svota sestavljena samo iz bankovcev po 100, 50, 25, 10 in po 5 lir. Ta denar bi ga zelo ■oviral pri begu. ... Vsi oni, ki so poznali Oesterreichena, so se zelo začudili, ko so izvedeli o njegovem hudodelstvu. Oesterreicher je bil nad 20 let usLuz-ben pri železnici. Bil je vedno pošten. Nočna senca. Nek! nočni čuvaj je aretiral včeraj po noči v ulici delle Beccherie, pred trgovino Karla Erba nekega moža, ko je rezal s posebnimi škarjami železni zastor te tr-«s<*vine. Mož je bil odpeljan na policijo m od lau.. zaslišanju, v zapor v ul. Coroneo. Imenuje se: ttektor Bernulirh, star 26 let, brezposelni kotlar, stanujoč v ulic* Molino a vento št. 57. Na stopnica*. Včeraj po noči je iel neki gospod po stopnicah v hita št. 5 v uHci Navali proti svojemu stanovanju. V prvem nadstropju mu je prišel nasproti mož v spodnjih hlačah in s svečo v rokah. Gospod tfa je spoznal za stanovalca Josipa A., starega 48 let. A. ni bil PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštici *> — Kdo prične?» je vprašal Metel. — «Vse-lej tisti, ki je izzvan (provociran)!» — «Rad imam pravičnost. Ali vrževa denar?* — «No, vrziva! Kaj je vaše geslo?* — «Cesar.» — Pobrani denar se je obrnil na miz« z vladarjevo podobo navzgor. Mylord je torej podal palico Me te Lu, — Metčl niti odložil ni paKce, dokler ni končal partije. — * Bravo, Azija!* ie dejal lord, «To je bilo vrlo izvršeno. Meni le do sunka niste pustili priti. — Toda nada-Ijujva! Dvojno ali nič!* Metel je poziv sprejel ter začel drugo igro. Končal jo je tudi, ne da bi imel nasprotnik kaj druzega opravila razen Itetja sunkov. — «Saj to je od divjaka čisto dobro!» je dejal lord. «Podvojiva stavo Se enkrat!* — Že tedaj so jeli Metćlu vstajati zavezniki. Premagani plemiči so stali za njegovim hrbtom ter prežali na vsak njegov sunek. — Tudi to pot ni zgreftil niti ene same 2oge. Z najnemožnejSimi pozicijami je izračunal karambol. Tudi tretjo igro je dobil on. — Lord je samo ie ponavljal geslo: «Dvojno ali nič.» Stava je bila že 200 zlatov. Vse zanimanje občinstva je bilo osredotočeno okoli Me-tčlove igre. — Tudi četrto partijo je dobft — brez premene. Zdaj je bilo v blagajni že 400 zlatov. Lord je tudi to podvojil. Ko je Metil tudi peto igro dobil, ne da bi bil naliče le enkrat dal lordu nazaj, ie začelo gledajoče občinstvo frenetično ploskati temu triumfu. Prusija, Skandinavija m Hibernija so videle v tej «božji sodbi* maščevanje za svoje neuspehe. — Velika Britanija pa nima navade, da bi se po izgubi vdala. — »Dvojno ali nič!» se je znova začula lordova beseda. — Stava je narasla na 800 louisdorjev. Od kraja do konca je bila med igro svečana tiho ta. To je bila 2e Šesta igra. — Brezprimeren slučaj je, da bi kdo Sest partij eno za drugo dobil, ne da bi priSel soigralec eni samkrat do sunka. — Ko se je tudi to zgodilo, ie občinstvo začelo imeti stvar za čarovništvo. — «To nI Is mojster, to je profesor! Pa ie med profesorji je dekanU — «Dvojno ali nič!» je ponavifal lord Severland. Met« je pričel igro brez besede. Za paža oblečena točajka mu je ponu- dila kupo ledene barbarasse*). Metel je po-srknil ter mirno nadaljeval igro. — Kar je delal, so bili sami mojstrski sunki. — Tudi sedmo partijo je dobil. V blagajni je bilo nakopičenih ie 3200 zlatov. — Tedaj se je začelo občinstvo odmikati iz MeUlovega ozračja. — «To ni samo mojster, ne sam6 profesor — marveč je «kazak» (francoski gree). Od tega bo dobro daleč bit!.* — Zdaj si je že vsakdo domišljal, da razume, zakaj je ta tujec lordu, nenasitnemu v zmagah, na prvi poziv odgovoril, da mu je stava 200 zlatov (po 20 frankov) previsok*! To je psihologija igralcev: Ako vSdi lord v prvi tekmi, da se je sešel z močnejšim nasprotnikom, se bo zahvalil za zabavo tsr bo igro popustil z Izgubo 200 zlatov. On se js pa zavrtal v igro vsled igralske Sremetenosti, ki se v siljenju sreče zanaša, a vedno podvofuje stavo, vedno globlje zabrede v riskiranje — to je bilo preračunano. Tujec Je profesionalen igralec. Dobro bo daleč biti od njega. •) Te besede al v francoskih slovarjih; menda ima ttkaft v mislih bavaioise (izg. ba-varu&z), pijačo fz mleka, čaja, sladkorja in odlitka pomerančnstfa cvetia. .. . (Dalje). nekaj časa sem prav pri čisti pameti. Prepeljali so ga v opazovalnico mestne bolnišnice. Predrzen vlomilec pobegnil iz zapora v uL Coroneo. Marijan CermeL O njem in o njegovem delovanju smo že večkrat poročali. Pred nekoliko meseci je skušal prevrtati v tukajšnji mestni bolnišnici veliko železno blagajno. Toda sreča mu ni bila mila: pri «delu» so ga aretirali policisti ter ga odpeljali v zapor v ulici Coroneo. Par dni pozneje je nevarno obolel na pljučnici. Prepeljali so ga v mestno bolnišneo, kjer je bil seveda pod policijskim nadzorstvom. Nekega lepega dne se mu je pa posrečilo pobegniti iz bolnišnice. Policijsko oblastvo ga je iskalo nekoliko tednov, končno ga je pa vendarle prijelo. Torej, Marijan Cermel je bil sedaj zopet na varnem v zaporu Coroneo. Pri procesu, ki se je vršil nekoliko dni pozneje, so ga obsodili na triletno ječo. Toda Cermelj ni bil nič kaj zadovoljen z novim oziroma s starim domom. Zato je po noči in po dnevu premišljeval, kako bi prišel na prosto. No, včeraj zjutraj je pa zbežal iz ^apora — ne ve se še v kakšnih okolščinah .Policija ga marljivo zasleduje, toda 4o sedaj brez uspeha. Predrzen roparski napad pri belem dnevu. Včeraj pri belem dnevu se je odigral v samotni ulici Moise Luzzato roparski napad, ki vnovič dokazuje predrznost in hladnokrvnost gotovih elementov, ki prežijo, bodisi po dnevi, bodisi po noči na ulicah na svoje žrtve. Evo poročilo: Petdestletni Ivan Angeli, sluga pri «Cassa ammalati marittima* v ulici Moise Luzzato je šel včeraj, kakor po navadi v banko «(Jom-merciale Triestina* ter dvignil tam za omenjeni zavod svoto 25.000 lir. Denar je zložil v rumeno usnjato torbo, jo del pod pazduho ter zapustil banko. Ko je šel hitrih korakov po ulici Moise Luzzato proti zavodu, so se mu nenadoma približali trije moški. Eden izmed njih ga je vprašal, naj mu prižge cigareto. Sluga mu jo je prižgal. Mož je tedaj nalašč spustil prižgano cigareto na tla. Ko se je pripravljal, da io bo pobral, se je zagnal v slugo. V tistem hipu sta planila na slugo tudi ostala dva mo-Ska ter mu skušala odnesti usnjato torbo. Sluga se je nekoliko minut branil z vsemi močmi s tolovaji. Klical je tudi na pomoč. Toda slišal ga ni nihče, zakaj na ulici ni bilo ob tistem času žive duše. Končno so mu opešale moči; tolovaji so ga vrgli tedaj z vso silo ob tla, mu vzeli torbo ter zbežali. Ravno v tistem hipu je prišel k sreči na ulico ne,ki mladenič, in ko je spoznal za kaj gre, se je spustil v' dir za tistim tolovajem, ki je nosil ukradeno torbo. Po dolgem begu ga je prijel ter ga izročil poMciji. Ostala dva sta seveda srečno odnesla pete. Aretiranec je izjr.vil na policiji, da se imenuje Anton Pizek, star 24 let, brezposelni pomorščak, stanuioč v ulici della Media št. 7. Nadalje je izjavil, da ga je dovedla do tega koraka beda. Tovarišev ne pozna. Odpeljali so ga v zapor. (Sluga je dobil denar nazaj). IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju Jas( neškodljiva za barvanje las, šampon itd. priporoča lekarna v II. Bistrici- 28^2 NOVE POSTELJE, vzmeti, zimnice z žimer, volno in polvolno, nočne omarice, chiffo-niers in drugo pohištvo. Via Fonderia 3. 1992 POTNIKA 686 tovarna Sivi! za Julijsko Krajino. Ponudbe pod št. 5d0 na upravnISIvo flsta. Županstvo o&Cine Mm pri Oorid Štev. 1666/22. RAZGLAS. Podpisani razglaša s tem, da je imenik državljanov po polnem pravu v smislu S. Germainske mirovne pogodbe razpoložen v občinskem uradu od 16, oktobra do 14. novembra 1922. V tem času morejo prizadete stranke vložiti utok proti opustitvi vpisa kakor tudi proti pomotnim vpisom na kr. generalni civilni podkomisarijat v Gorici potom županstva Standrež. Standrež, dne 14. oktobra 1922. 689 Župan Anton Reščič. POHIŠTVO. NOVI DOHODI : poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjeve, jesenove, me* hagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.— Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 150.—. TORK, Via S. Lszzaro St. 10. ===== VELIKA I Z B ERA ===== Za pošiljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. Najvišje cene plačujem za V DAROV! Uradništvo uprave «Edinost» prispeva 1% plače za mesec november 25 L »Šolskemu društvu^. Srčna hvala! Mali oglasi se račuaajo po 20 stot. beseda* - Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. DVE POSTELJI z vzmetmi se prodasfa radi selitve. Skedenj St. 391. 1997 SPREJME SE v trgovino z mešanim blagom, učenec s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih starišev. Anton Križaj, Ajdovščina. 1996 GOSTILNA v sredini mesta se odda v najem z vsem inventarjem. Potrebna kavcija L 5000. Ponudbe pod «5000» na upravništvo. 1995 ŠIVALNI STROJ «Singer», zadnji model, skoraj nov, se proda. Informacije: Giuseppe Bon, čuvaj, tovarna olja — Rojan (za ljudsko šolo. 1994 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-feli Vita, via Madonnina 10, I. 82 CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario St. 14. 51 ŠPINAČA fe prišla. Vsa ostala semena na razpolago pri Kmetijski zadrugi. 1976 TOMAŽEVA ŽLINDRA se Se dobi. Na razpolago je vedno kainit, kalijeva sol, superfos-fat, čilski soliter. cianamid itd. pri Kmetijski zadrugi v Trstu, via Raffineria 7. 1977 kult; sl&ftSe, lisic, dihurjev, vidsr, fasbecev, mačk, v@vc?B€, krtov, divjih in doraatth zajcev« D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battisfi št. 10 II. nacist., vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Velika zaloga vina, žganja in likerje* JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydlas St« 6, t«f«fon 2-S6. Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konkir kurence: pristen istrski tropinovec, kraSki brinjevec in kranjski sllvovec. Lastni Izdelki : šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski rtfošk Lacrima Criffti in druga. Spedaiiteta t Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) 3fšE De&re in moderne oNeke za moške, dečke in otroke v veliki izberi ss po konkurenčnih cenah. Adolfo Moriš Trst, Via Carducci 39. Bgltjfs si izložiš, da se prepričale S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno ▼est, da j® naš ljubljeni soprog, oče, tast KAREL C3LAVBČ v dobi 58 let. previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal — Pog^b dragega pokojnika se bo vršil v Četrtek, 2. novembra, ob 16. uri, iz hiše Žalost. K.jarbola zgornja St. lil t Sv. Jakob) v cerkev sv. Jakoba in od tam na pokopališče. TRST, dne 81. oktobra 1922. Jostnina, soprog*. Karel in Rudolf, sinova. Ivanka por. Hlaća, Josipina por. Besednjak, Marija, hčere. Zetje. Frančiška, nevesta in nečaki ter ostali sorodniki. Novo potrebno podjetje Tret Corso V. C. III. 47. _ Turdka Pr I Via GtnllHilfl! 18 — gorice — U Ula M Teatra | s Na drobno Velika zaloga. Ha debelo s ■ Bencin, petrolej, karbur, navadna in fina mazila, glazure, barve, g _ laki, vrvi, špaga, ovojni papir i. t d. ^ S ====: Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. ■■ g I Lastna zalog« v Tolminu pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu*'. g NajzmerneJSe cene.