RAZVOJNI NAČRTI GOSTINSTVA
Ob stanju na področju turizma in gostinstva, njegovih možno-stih in pogojih za razvoj sta bila izvršni svet in skupščina seznanjena s kompleksno analizo v letu 1983, ter informacijami v letu 1984 in 1986. Tako sta pomen in vloga gostinstva kot enega najbolj neposrednih akterjev v razvoju turizma in turi-stični ponudbi občine Ljubljana Vič-Rudnik poznana.
Gostinstvo se v zadnjih letih razvija v dveh osnovnih smereh:
-  v zadovoljevanju potrb masovnega povpraševanja s prepro-stimi gostinskimi storitvami, ob industrijskem načinu priprave jedil z manjšim deležem živega dela in strokovnosti gostincev (samopostrežne restavracije in podobni samopostrežni objekti)
-  v razvijanju tradicionalnih oblik gostinske strežbe z natakarji za zahtevnejše potrošnike (klasične restavracije, gostilne, hoteli ipd.).
V prvem primeru se gostinstvo prilagaja sodobnim zahtevam potrošnikom ter tako dopolnjuje funkcijo družbene prehrane pri katerih sta cena storitev in čas zelo pomembna dejavnika. Zato se tovrstni gostinski obrati razvijajo v prometnih in poslovnih sre-diščih.
Z druge strani pa imajo klasične oblike gostinstva še vedno velik del potrošnikov, katerim pri izbiri načina storitve, cena storitve in prihranek na času nista glavna motiva. Vse pomemb-nejše danes postaja individualno obravnavanje gosta. In takšno obravnavanje je ena glavnih vab klasičnih oblik gostinstva v tem pa tudi poglavitna skrivnost uspešnosti številnih, predvsem majh-nih in srednjevelikih gostinskih in hotelskih enot. Zato imajo laične oblike gostinstva daljšo perspektivo in danes absolutno prevladujejo v strukturi gostinskega omrežja.
Kar zadeva prenočitvene zmogljivosti, se sodobno gostinstvo vse bolj usmerja na sodobnejše vrste prenočitvenih gostinskih objektov kot so manjši hoteli, penzioni, manjše gostilne s sobami.
če ugotovljeno zakonitost razvoja primerjamo s stanjem in razvojnimi načrti gospodarstva v naši občini lahko ugotovimo, da za razvoj gostinskih objektov masovnega značaja nimamo pogo-jev oz. potrebe. Občina Ljubljana Vič-Rudnik namreč prostorsko ne predstavlja zaokrožene površine s koncentracijo poslovnosti in industrije na enem mestu, ki bi po svojih kapacitetah nareko-vale potrebo po lokacijah za samopostrežne restavracije. Razvoj gre v smereh mestnih vpadnic z razpršenim zaledjem, katerega posledica so manjši lokalni centri, ki nimajo potreb po tovrstnih storitvah oz. po dopolnjevanju družbene prehrane.
Prav zaradi tega oz. tudi zato, ker imamo prostorsko zanimivo območje občine z delom Stare Ljubljane, turistično valoriziranim rekreativnim zaledjem, kulturnimi in zgodovinskimi danostmi in pa tudi lokalne centre, so v občini Ljubljana Vič-Rudnik velike možnosti pa tudi interes za razvijanje tradicionalnih gostinskih oblik. V dokaz oz. v potrditev tej trditvi je 82 manjših gostinskih obratov na njenem območju, od katerih jih 51% obratuje v ožjem
mestnem območju, 27% jih je ob poteh k turistično zanimivim krajem in v njih, ostatih 22% pa so gostinski obrati z izrazito krajevnim značajem.
Ima pa gostinstvo občine tudi svoje posebne značilnosti. V združenem delu posluje le ena gostinska organizacija. To je gostinsko podjetje Vič, ki je do jeseni lanskega leta vključevala 8 gostinskih poslovnih enot: gostilno Pod Rožnikom, Pod vrbo, Vis, Vič, Pri Marnu, Vinska trta, bife v Živalskem vrtu in na Dolenjski cesti. Po uspelem referendumu novembra 1986 se je h GP Vič priključila gostinska organizacija Šestica z restavracijo Šestica, gostilnama Pod lipo in Sokol ter samopostrežno resta-vracijo Emona. Vse te gostinske poslovne enote so izven občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tako razširjena edina organizacija združe-nega dela gostinstva s sedežem v občini je brez dvoma dobila nove možnosti in kvalitete, ki se bodo kazale predvsem na speci-alizaciji ponudbe in v dvigu kvalitete storitev v vseh njihovih gostinskih obratih. S pridobitvijo novih kapacitet pa si bo ustva-rila tudi možnosti glede ustvarjanja akumulacije, ki bo osnova za realizacijo obstoječih programov in za koncipiranje novih načr-tov. Novi načrti naj bi temeljili na povečanju sedežnih in postelj-nih zmogljivosti, kar bo omogočilo razvoj gostinske dejavnosti občine v že trasirani poti.
V prostoru občine je vsekakor močneje zastopan zasebni sek-tor gostinstva. Po stanju na dan 15/4-19887 obratuje v občini 72 zasebnih gostinskih enot, od tega 34 gostiln, 14 okrepčevalnic in 24 bifejev. V zadnjih desetih letih se je število zasebnih gostinskih obratov povečalo za 10 enot. Značilno za to obdobje, zlasti po letu 1979 je sprememba v strukturj gostinske ponudbe. Od 62 gostinskih obratov leta 1977 je bilo 43 gostiln s kompletno gostin-sko ponudbo, v začetku leta 1987 pa je od 72 gostinskih enot le še 34 gostiln. Ob tem vsekakor ni vzpodbuden podatek, ki izhaja iz izvedene ankete sekcije gostincev Obrtnega združenja Vič-Rud-nik, da kar v 15 gostilnah hrane ne pripravljajo redno, oz. jo sploh ne. Trend naraščanja števila gostinskih obratov v nezahtevo ponudbo (bifeji in okrepčevalnice) se nadaljuje tudi na račun opravljanja gostinske dejavnosti v obstoječih gostinskih lokalih, skoraj praviloma pa tam, kjer gre za nove lokacije gostinskih obratov.
Vzrokov upadanju interesa po gostinskih enotah višje katego-rije je več. V prvi vrsti so potrebna finančna sredstva, ki jih je v ustanovitev gostinskega obrata vrste gostilne treba vložiti nepri-merno več kot v bife, da glede na ureditev in opremo odgovarjajo predpisanim tehničnim in sanitarnim pogojem. Enakovredno temu je dejstvo, da je v obratih nižje kategorije potrebno bistveno manj živega dela in seveda sredstev, ki v zelo kratkem času dajo ugoden finančni rezultat. Prav tako pa investicija v organiziranje obratov nižjega standarda (bifeji in specializirane okrepčevalnice v kioskih) praviloma nikoli ne predstavljajo tvegane naložbe, razen tega pa tudi kasneje tak obrat ne zahteva večjih vlaganj.
Skupna kapaciteta gostinstva združenega in osebnega dela v občini Ljubljana Vič-Rudnik je 4.421 sedežev v zaprtih prostorih in 2.921 sedežev na prostem.
V  družbenem planu smo zapisali, da bo razvoj gostinstva v srednjeročnem obdobju 1986-1990 temeljil predvsem na izbolj-šanju kvalitete storitev, na povečanju sedežnih zmogljivostj pri-dobljenih z dograditvjjo ter adaptacijo obstoječih objektov in gradnji novih prenočitvenih zmogljivosti. V dokumentu je bila tudi že predvidena gradnja oz. priprave na gradnjo naslednjih pomembnejših objektov: povečanje gostinskih zmogljivosti v gostilni Pod Rožnikom (investitor GP Vič), izgradnja motela ob južni obvoznici s 150 ležišči (investitor SOZD Petrol), izgradnja prenočitvenih zmogljivosti ob restavraciji Livada z 80 ležišči (investitor GP Daj-Oam) in priprava na gradnjo TIC Bokalce. Opredeljena pa je bila tudi lokacija za gradnjo hotela A kategorije v Trnovem, ob podaljšku Kardeljeve ceste.
Čeprav je dokončanje gradnje motela ob južni obvoznici in nočitvene zmogljivosti na Livadi predvideno po letu 1990 velja ugotoviti, da je eno leto tega srednjeročnega obdobja minilo, vendar za nobenega od teh objektov še ni zagotovljenih finanč-nih sredstev, za TIC Bokalce in hotel A kategorije pa tudi še ne dogovorjenega nosilca investicije. Ob bistveno poslabšani aku-mulativni in reproduktivni sposobnosti gostinstva in novim deviz-nim zakonom, s katerim je odpadel tudi glavni motiv ostalega
gospodarstva za združevanje sredstev za naložbe v gostinsko dejavnost kaže, da se bodo nekatere investicije (TIC Bokalce in hotel) premaknile globoko v prihodnje srednjeročno obdobje.
Mnogo bolje kaže glede realizacije naložbe GP Vič, ki v virih sredstev za investicije načrtuje predvsem lastna sredstva, delno pa tudi kredite dobaviteljev. Gostinsko podjetje Vič največjo investicijo, katere predračunska vrednost znaša 180 milijonov din, načrtuje v poslovni enoti Pod Rožnikom. V letošnjem letu ima v načrtu gradnjo veznega dela med obstoječo zgradbo gostilne in bivšim hlevom, v letu 1988 adaptacijo hleva v gostinski lokal z 200 sedeži, v letu 1989 pa ureditev okolice in gostinskega vrta.
Manjše posege v urejanje svojih obratov na območju občine v letu 1987 pa načrtuje še v gostilnah Vis (ureditev sanitarij), Pri Marnu (ureditev dvorišča), Pod Vrbo (ureditev točilnice) in v delno obnovo dotrajane opreme. Za te namene bo porabila 64 milijonov lastnih sredstev.
Gostinsko podjetje Daj Dam svoj program začetka širitve posteljnih zmogljivosti ob restavraciji Livada v ocenjeni vrednosti 800 milijonov din prenaša v leto 1989, zaradi pomanjkanja sred-stev.
Gostinsko podjetje Daj Dam svoj program začetka širitve posteljnih zmogljivosti ob restavraciji Livada v ocenjeni vrednosti 800 milijonov din prenaša v leto 1989, zaradi pomanjkanja sred-stev.
SOZD Petrol izgradnjo motela ob južni obvoznici, katere oce-njena vrednost na 1.200 milijonov din, zaradi obsežnih zemeljskih del in stroškov priprave zemljišča, prenaša v leto 1988.
V  Centru drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti, ki bo do podaljšane 3. gradbene faze zgrajen v prvi polovici septembra letos, bodo ob koncu letošnjega leta zaživele 4 gostinske enote osebnega dela (slaščičarna, pizzerija, okrepčevalnica n bife) v njem pa je tudi del, predviden in še neoddan, za manjši »družin-ski« hotel.
Prenova objektov starega Krakovega in Trnovega v svojem programu vključuje tudi gostinsko ponudbo.Prva faza te prenove predstavlja prenovo objektov v Eipprov ulici. Hiša Eipprova 1 je po programu namenjena gostinski dejavnosti in sicer gostilni s prenočišči. Ocenjujemo, da bodo v letošnjem letu z oddajo objekta začeta že prva dela na njegovi preureditvi v gostinske namene.
Razvojna snovanja so prisotna tudi v zasebnem sektorju gostinstva. Ob tem imamo v mislih le 20 gostinskih obratov, ki izstopajo bodisi z bogato ponudbo hrane in pijače in specializi-rano gostinsko ponudbo, bodisi z dodatnimi aktivnostmi za boljše počutje gostov. Predvsem gredo njihova razmišljanja v smeri izboljšanja gostinskih storitev, urejanja obratov pa tudi prenočitvenih zmogljivosti. Zlasti slednje, ki jih v občini skorajda ni, bi se mnogo ceneje dale organizirati v gostinstvu osebnega dela, kjer postelja v investiciji velja cca 10.000.000 din, za razliko od gostinstva združenega dela ko stroški postelje v hotelu A kategorije že presegajo 15.000.000 din.
Sprejet je bil program, po katerem naj bi ob koncu tega sred-njeročnega obdobja, v združeni ponudbi gostinstva osebnega dela, v občini zagotovili dodatnih 150 postelj. Ob oceni, da je vsakršna naložba v manj kot 15 postelj gostincu dohodkovno nezanimiva, predstavlja zanje taka investicija veliko obremenitev. Tako je zastavljeni program, da bi se prve aktivnosti v zvezi z gradnjo prenočitvenih zmogljivosti začele že v letu 1986, prelo-žen na leto 1987.
V  letu 1986 so gostinci zasebnega sektorja posvečali največ pozornosti urejanju vrtov in okoiice. Kar 7 izmed večjih so asfalti-rali, ozelenili, z nadstrešnicami zavarovali in na novo opremili gostinske vrtove, precejšen del razpoložljivih sredstev pa vložili v obnovo kuhinj in nakup kuhinjskih aparatov in strojev. Vrednost naložb v razširjeno reprodukcijo zasebnega sektorja je v letu 1986 znašal okoli 25 milijonov din.
V letu 1987 pričenjajo z aktivnostmi v zvezi z organiziranjem nočitvenih zmogljivosti (potrebna gradbena dokumentacija) že 3 gostinci: gostilna Pečarič, gostilna Vrhovci, gostilna Pri Žabarju. Gostilna Ob Ljubljanici in gostilna Pri Gorjancu bosta v letu 1987 uredili svoje vrtove in povečale sedežne zmogljivosti na njih, penzion Grandovec bo za 200 novih sedežev v zaprtih prostorih
povečal svoje zmogljivosti, dokončana pa bo tudi kompleksna ureditev gostilne Kirn v Podpeči. Del gostincev pa se tudi že pripravlja na delno preusmeritev svoje ponudbe v tako imeno-vano varovalno prehrano.
V letošnjem letu bosta odprta še dva nova gostinska obrata vrste gostilne in sicer na Dobrovi in na Rakitni.
Zaradi vzpodbujanja kvelitete gostinskih storitev smo se odlo-čili za organizacijo tedna viških gostincev. To je akcija, s katero prikazujemo kvaliteto ponudbe in urejenost gostinskih obratov tako, da vključitev gostinca v ta teden zanj pomeni priznanje za kakovost celovite ponudbe. V letu 1986 smo organizirali dva taka tedna.
ZAKLJUČKI:
Da bi dosegli zastavljene cilje na področju gostinstva bomo v svojih aktivnostih dali poudarek zlasti naslednjim:
1.  V družbenem sektorju gostinstva si bomo skupaj z nosilci prizadevali za realizacijo v njihovih srednjeročnih in v družbenem planu občine predvidenih naložb. Zlasti to velja za načrtovane naložbe delovne organzacija GP Vič na gostilni Pod Rožnikom, sozda Petrol za izgradnjo motela ob južni obvoznici in za zagoto-vitev ustrezne gostinske ponudbe v sklopu turistično informacij-skega centra Bokalce.
2. Razvoj zasebnega gostinstva, zlasti kadar gre tudi za preno-čišča, naj s primernimi kreditnimi pogoji vzpodbujajo banke, saj gre pri tem za pomembno prvino turistične ponudbe.
3.  Z ukrepi davčne politike bomo dajal absolutno prednost kakovostni gostinski ponudbi (hrana in prenočišča), z olajšavami bomo vzpodbujali vlaganja v to dejavnost ter zanjo ustvarjali tudi prostorske pogoje. Pri tem pa bomo z diferencirano davčno politiko in poostrenim nadzorom zmanjševali zgolj pridobitni motiv nosilcev in kandidatov za gostinsko dejavnost v bifejih, bistrojih, dnevnih barih in drugih tovrstnih obratih.
4.  Nadaljevali bomo z akcijo tedna viških gostincev, ki mora postati prikaz najboljšega kar na območju občine v zasebnem in družbenem   sektorju   gostinstva   lahko   ponudimo.   Naslednji »teden« je v maju letos.
5.  Brez okrepljene gostinske ponudbe v turistično zanimivih območjih občine, ne more biti tudi hitrejšegaturističnega razvoja teh območij. V dokaz za to je Rakitna, kjer se je z izboljšano gostinsko ponudbo, v sicer omejenih pogojih vendarle povečala tudi turistična zanimivost kraja. To bi morali doseči tudi v Polho-vem Gradcu, na Kureščku in Iškem Vintgarju. Vsi objekti v teh krajih pa zahtevajo precejšnja vlaganja in zato je interes majhen. Ljubljana, 16. 4. 1987
KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO
PREDLOG PREDLAGATELJA
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svofi 51. seji dne 15/4-1987 obravnaval predlog Odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Vič-Rudnik in sklenil, da ga posreduje delega-tom zborov skupščine občine v obravnavo in sprejem.
IZVRŠNI SVET