Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1,25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava:	Maribor,	Ruška	cesta 5, poštni predal 22.
Ljubljana VII, Zadružni dom.
Stev. 48.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Sobota 16. junija 1928.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne irankirajo.
Leto III.
Iz reakcije v polomijo.
Ko se je pred leti vsled gospodarje krize in desorijentacije v delavskem gibanju kapitalizem nekoliko učvrstil in z najbrutalnejšimi sredstvi uejbrutalnejše reakcije udarjal po trenutno oslabljenem delavstvu, je uuša buržuazija opravičevala svoje ulaano početje z mednarodnim reak-Cl°narnim kurzom. Takrat ji je bil (elo Mussolini simpatičen, kajti bur-2Uaziji so domovinski interesi presnela podrejenega pomena. Vse bolj ji *eže na srcu skrb za utrditev njenih izrednih privilegijev. Slavna, naša velekapitalistična buržuazija in ves pjen aparat bi v skrajnem slučaju raje Izročila Jugoslavijo Mussoliniju ali Cankovu v zakup, kakor pa da bi trpela v enotni Jugoslaviji vlado delavstva. No, in ker je takrat bil fašizem v Italiji in v Bolgariji in še nekje drugod v klasju — kaj naj drugega počne naša patriotična, in dalekovid-na buržuazija — patriotična in dale-kovidna kolikor zna biti patriotičen in dalekoviden vol na paši — kakor da, sledi tem sijajnim vzgledom in zavozi državni voz v najgršo in najne-umnejšo reakcijo, čeprav ni bilo za to nobenega povoda, 'kajti pretila ni no-ena revolucionarna nevarnost niti s s rani delavstva, niti s strani kmet-n,- Te nevarnosti so pretile Italiji in °lgariji, ne ga Jugoslaviji. Pa smo vseeno zašli v reakcijo, to pa samo zaradi tega, da se brani vladno korito. Kajti vladno korito je pri nas sa-jno za beograjske politične porodice ln klike in bog ne daj, da bi iz tega ši-
; rokega korita žrebali tudi prečanski ; buržoazni volkovi. Raje pa gremo v ; reakcijo.
In reakcija je tu in ta reakcija du-! ši tudi pri nas, kakor drugje, ravno | tiste, ki so jo rodili. To je vedno tako. i V Italiji je Mussolini ujetnik lastne diktature in mu lastni pandurji morajo držati stražo še pred vratami njegovega osebnega fašistovskega stranišča; v Bolgariji sedi vlada na bombah, v Madžarski ne vedo ne naprej, ne nazaj, pri nas se pa reak-cionarci med seboj požirajo in rušijo in trgajo ono kuliso, ki predstavlja naš parlament, s tako vnemo, kakor bi to ne znali niti najrabijatnejši »sansculoti«.
Tako se duši reakcija v reakciji sami. Nas to izredno veseli. Prav iz srca si želimo, da bi hudič čimprej vse skupaj vzel.
Toda volitve v Franciji in Nemčiji so pokazale, da proletarijat ni mrtev, da se svet okreče spet na levo, da je delavstvo spet dvignilo glavo in da ima prav resen namen kmalu lopniti prav resno po buržuaziji.
Kaj pa sedaj? Ali se bi tudi sedaj naša buržuazija ravnala po mednarodnem kurzu in krenila na, levo, kakor je takrat hitro krenila na desno?
Jok! Iz reakcije se ne more nazaj v demokracijo. Vsaj ne z istimi vodilnimi ljudmi in v istih razmerah. Zato bo naša reakcija, kakor vse druge reakcije, našla svoj logični izhod v strašni polomiji. Čim prej bo ta polomija tukaj, toliko bolje za vse.
vo prvo kolo, ki mu zada polagoma smrtni udarec. Fašizem naj se v tem trenutku zaveda, da, krivična dikta-
tura zaleže, če drži dovolj krepko moč v rokah — doma; svetovni kapitalizem pa se majhne miške ne boji!
Italijanski fašizem je že občutljiv.
Otvoritev nemškega parlamenta. Pogajanja za sestavo nove vlade.
Volitev predsedstva v četrtek.
Pred tesno zasedeno dvorano in galerijo je otvoril starostni predsednik, socialni demokirat, 821etni so-drug Back, sejo novega parlamenta. Pred vsem se je spomnil železniške katastrofe na Bavarskem (24 mrtvih in 9 težko ranjenih) ter izrazil sorodnikom sožalje parlamenta. Potem opozarja novo zbornico na veliko pomanjkanje, v katerem se nahajajo vojne žrtve, to so invalidi, vdove in sirote, ter upa, da bo zakonodaja njih trpljenje olajšala. Istotako se bo morala nova zbornica boriti z vprašanjem, razvoja velikanskih koncernov (kartelov in trustov), katerih moč je tako velika, da že dr-
žavo ogrožajo. Starostni predsednik je potem imenoval zapisnikarja ter konstatiral, da se je prve seje udeležilo 462 poslancev, nakar je predlagal, da se voli predsedstvo v četrtek. Kot predsednik bo zopet s. Lobe izvoljen. Pogajanja za sestavo vlade se že vrše. S sestavo vlade je bil poverjen s. Muller. Meščanske stranke zahtevajo vlado široke koalicije, obenem pa nemška ljudska stranka dela komedije, ker zahteva, da se mora tudi pruska deželna vlada primerno razširiti. Na to pa socialisti ne bodo pristali, ki so tudi tam zmagali, da bi premagancem pomagali na konja.
Stavka kovinarjev podjetja „Titan“ v
Kamniku.
Ko so sklepali generali in velekapitalisti mir, so razmeroma malo Upoštevali kolonialne interese Itaii-•ei ker je Italija imela v svetovni voj-111 majhne zasluge zanje. Italijani so slili kot šovinistični fantasti, da je rujih sreče Trst, Pulj in Dalmacija, ^ je severozahodno obrežje Jadranskega morja, iker s tem zasedejo iz-a°d na morje prebivalcem srednjega i odunavja. To je bila spekulacija, pri kateri Italija ni mislila na kolonije, °e na to, da sio predpogoj dobrega S°spodarskega razvoja dobri prija-'eljski odnošaji s sosedi, ki zbujajo sPoštovanje in zaupanje.
, Italija tega načela, odkar jo vodi ašizem, ni spoštovala, marveč je 'edno iskala novih konfliktov sedaj ? to, sedaj z ono sosedno državo. To k bila kardinalna napaka. Ali z recitiranjem proti' sosedom Italija ne .0 korigirala pogodb, ki nasprotuje-, njenim imperialističnim interesom, |*‘i celo izpremenila verzajske mirov-ie. Pogodbe, marveč se bo le bolj in ^°lj izolirala iz koncentracije ostalih sr^v, ker se je pač ogibljejo vsi so-enj«i kakor bodečega ježa, dokler ^ moralno ne pomandrajo.
, S pridobitvijo severozahodnega j režja Jadranskega morja je postaji (talija sicer lastnica obrežja, toda • °žn°st povečanja eksporta preko 'dranskih pristanišč ije z razpadom k °cne piodunavske države odpadla, er ni nikogar, ki bi ta eksport ridi-la? subvencionirali. Ako bi hote-. Italija ta eksport in import organi-. lrati, bi morala žrtvovati ogromno _ gastvo na eni strani, na drugi stra-Pa Biti lojalna soseda kot pametna Rovka. Tega pa; ne razume.
izv .}h° se )'« te dni najbrže že ( I 'a silno nerodna stvar, ki je pri-a tudi italijanskemu fašizmu dela-
ti skrbi. Čehoslovaška republika je vsaj iz južnih delov svoje države izvažala mnogo produktov preko Adri-je. Sedaj se je pa čehoslovaška republika pogodila z Nemčijo, da ji ta odstopi del pristanišča, v Hamburgu. Čehoslovaška bo, čim bo ta pogodba perfektna, naravno opustila izvozno in uvozno pot preko Trsta, kar pomeni veliko zgubo za italijansko gospodarstvo. Iz istih razlogov, kakor je poiskala novo pot Čehoslovaška v prekomorske kraje, jo bodo prej ali slej poiskale tudi druge podonavske države ali na Hamburg ali pa na Solun.
Ko je italijanski fašistični tisk zvedel dogovor glede pristanišča v Hamburgu med Nemčijo in Čehoslo-vaško, je zagnal huronski krik in vik ter očita sedaj Nemčiji neiskrenost. Italijani sami priznavajo, da Trst in druga okupirana pristanišča ob Adri-ji stalno propadajo ter da pomeni pogodba glede hamburškega pristanišča pravo katastrofo m italijanska pristanišča ob jadranski, oziroma sredozemski obali.
Količkaj dalekovidni politik bi bil moral že vnaprej vedeti, da celinska Adrija Italiji ne more donašati dobička, tem manj pa še, ker je Italija s svojo netaktno zunanjo politiko zadala razvoju najhujši sunek s svojo akrobatsko širokoustnostjo in izpodkopavanjem' zaupanja: v nje resnobo. Gospodarski razvoj hoče mir, hoče svobodo in interes zase, Italija pa je doslej delala samo agresivne izpade brez pravih vzrokov' in s tem odbijala še tiste simpatije, ki so jih kapitalistične države gojile do nje.
Fašizmu, ki se po vsem svetu baha, da je spravil delo in kapitalizem doma v sklad, se je sprožilo nad gla-
V sredo, dne 13. junija so stopili v stavko profesionisti podjetja »Titan« v Kamniku. Vzrok stavke so turške razmere, ki vladajo v tej tovarni, Ravnateljstvo je napravilo iz tovarne turški vijalet, kjer posamezniki uprav po janičarsko nastopajo proti delavcem. Delavstvo ima svoje zaupnike, ali ti zaupniki so samo »Blitzableiterji« za gospodove strele.
Da se tem razmeram odpomore, so sklenili zaposleni profesionisti sporazumno s Savezom — poseči po
zadnjem obrambnem orožju — stopili so v stavko.
Kovinarji! Delavci vseh strok! Stavka v Kamniku bo dolgotrajna. Pričakujemo od vseh solidarnosti. Ti se bije borba za najvitalnejše pravice človeka. Tu gre za dostojanstvo delavca.
Verujemo v Vas, sodrugi, da nam boste stali ob strani. Verujemo v Vas, da nam boste pomagali. Zato smo trdno odločeni zmagati za vsako ceno.
Živela borba!
Stavkajoči.
Demagogija meščanskih strank s starostnim zavarovanjem rudarskega in plavžarskega delavstva
Demokratsko »Jutro« je dne 7. t. m. v čllanku »Za rudarje nimajo srca in denarja« med drugim navedlo tudi sledeče: »Ali se s takim postopanjem vzgajajo ljudje za ljubezen do domovine? Ali je to mogoče še v kakšni drugi državi?« Če še nikoli ničesar, tako je »Jutro« vsaj te besede prav napisalo.
Ali mi vprašamo jasno in odločno stranko, katere glasilo je »Jutro«, da nam in vsemu prizadetemu delavstvu pove, kdo je bil tisti, ki je to zavarovanje postavil na! tako trhle noge, ker menda ni vedel, da je za ustvaritev vsakega zavarovanja predvsem potrebna finančna podlaga? Ali ni bil to njih pristaš dr. G. Žerjav, takratni vladni minister? Zakaj on takrat tega ni vedel, kar ve danes pisec omenjenega, članka, ki je najbrž dr. J. Bohinjec, pristaš iste stranke.
Vpijete po časopisju, kaj ste dosegli za rudarje z razsodbo rudarskega razsodišča. Mi vam povemo, da nič drugega, kakor da ste prihranili podjetnikom na prispevkih za to zavarovanje 1 milijon Din letno in obenem omogočili ministru za rude in šume, da se bo posl užil čl. 116,	3.
odst. Pravilnika, da se bodo pokojnine znižale za 41 odstotkov ali 328 Din mesečno pri 30-letnem članstvu. To stanje se bo pa z vsakim novim prirastkom upokojencev poslabševalo, tako da rudarji, ki že imajo 20-
letno člansko dobo in še računajo na 10-letno delovno dobo, bodo dobili po 30-letnem članstvu reci in beri v najsrečnejšem slučaju1 Din 150 mesečno. To je delo meščanskih strank za rudarje.
Vpitje, da so klerikalci krivi poloma, drži le v toliko, da sedaj, ko so na vladi, kljub temu, da so imeli pred volitvami tako na široko odprto srce za to zavarovanje, niti z mezincem ne ganejo, da bi se to zavarovanje saniralo.
Ne mečite krivde eden na drugega, ker ste eden drugega vredni. Govorite o ljubezni do domovine! Kar ljubite jo:; mi vam prepustimo, da jo 'ljubite, saj imate kot kapitalisti razloge, da jo ljubite — delavstvo jo pa nima zakaj!
Da pa ne boste mislili, da delavstvo samo ne razume, kako je to vprašanje rešiti, vam vsem demokratom in klerikalcem v naslednjem objavljamo spomenico, katero je delavstvo sprejelo' na javnem protestnem zborovanju v Trbovljah, dne 7, junija t. 1., ter posflaJo na ministrstvo za rude in šume s prošnjo,, da jo vi »demokrati« kot opozicijonalna stranka podprete in vi klerikalci kot vladna stranka izvedete. Če pa tega ne boste storili, potem pa hodite vsaj toliko značajni, vrzite krinko iz obraza in pokažite se v pravi luči — kot izdajalci delavskih interesov.
(ENE
„KA!)0“ čevljev
Polčevlji za 'gospode	Din 255*- naprej
Vis. čevlji za gospode	„	265"-	„
Strapacni za gospode	„	270*-	„
Gojzerci vse velikosti	„	290*-	„
Modni čevlji za dame	„	243*-	„
Otročji čevlji........................	70*-	„
Sandali la . . . .	„	60*-	„
Vse v najboljši kvaliteti brez odpadkov, brez papirja,, lahko in poceni popravilo.
Lastni izdelki.
Horlbor, Koroška cesta 19.
»Kr, ministrstvo za rude in šume
v Beogradu.
Rudarsko delavstvo, zbrano na javnem protestnem zborovanju v Trbovljah dne 7. junija 1928, je sklenilo sledečo spomenico:
Delavstvo najodločnejše protestira:
1.	Proti odloku ministrstva za rude in šume R. Br. 11.464 z dne 15. decembra 1927 o izvajanju osnutka nove uredbe o saniranju delavskega starostnega zavarovanja s 40-letno od-
merjeno člansko dobo, ki se ga že izvaja od 1. februarja 1928 dalje, brez vsake zakonite podlage in poleg tega še brez vsake prehodne odobritve glavne skupščine.
2. Proti izvajanju čl. 119 osnutka nove uredbe sploh, ker ogroža vsako po pravilniku predvideno zavarovanje in daje možnost znižanja dajatev do one nižine, na kateri bi se utežna stabilnost finančne sanacije starostnega zavarovanja na podlagi dosedanjih prispevkov še le prikazala, s čemur bi to zavarovanje izgubilo vsako vrednost brez posebne koristi.
Z ozirom na to delavstvo zahteva:
1. Da naslovno ministrstvo poskrbi spet bratovskim skladnicam ono imovino, katera jim je bila v času vojne, proti volji takratnih delavskih zaupnikov in sploh proti volji delavstva, odvzeta ter porabljena za vojno posojilo in katera bi, ako bi se vrnila v valorizirani vrednosti, ki jo je izgubila vsled državne inflacijske politike, mnogo pripomogla k sanaciji rudarskega starostnega zavarovanja.
2. Da se predvsem puri uzakonitvi uredbe za starostno zavarovanje rudarjev upošteva po delavski delegaciji podane predloge, ki kažejo edini izhod k sanaciji tega zavarovanja.
3. Da se že dolgo izdelana uredba z odvojenimi predlogi glede 2-tretjin-ske večine v upravi predsedstva ter sanacije in prispevkov za pokojninsko blagajno in staro-vpokojence čim prej uzakoni, iker je vsled odlašanja in zavlačevanja prišlo to zavarovanje na rob propada.«
Dnevne novice.
Priprave za zadružni praznik v Ljubljani, Naše zadružne organizacije, predvsem Konsumnio društvo za Slovenijo, ki ima v Ljubljani pet svojih oddajailišč, so se pričele intenzivno pripravljati na čim dostojnejšo proslavo letošnjega zadružnega dneva, ki se bo vršila 7. in 8. julija. Ta praznik bo jako pomemben še za Konsumino društvo, ker obhaja ravno letos 20-letnico svojega obstoja. Pretekli torek, 12. t. m., se je vršila plenarna seja ljubljanskih odborov Kon-sumnega društva za Slovenijo, ki je obravnavala načrt za proslavo Zadružnega dneva. Za izdelavo podrobnega načrta je določen poseben odbor, ki je sestavil j en iz predstavnikov posameznih krajevnih odborov.
V debati, ki se je vršila okoli tega vprašanja, se je povdarilo, da se organizira že iob 8. uri dopoldne na Zadružni dan velik manifesfcacijski shod, na katerega bi prihajali zadružniki iz raznih okrajev že v sklenjenih skupinah z okrašenimi vozovi, delavskimi godbami itd. Da se skliče shod že v tako zgodnji uri, je bilo sklenje-
no zato, da se omogoči čim večjemu številu žen in mladine prisostvovanje. Priporočljivo je pa to tudi z ozirom na vroči letni čas, ker je v poznejših urah velika vročina in za shode neprimerno. Po shodu bi se vršil po mestu obhod, vendar tako, da, bi bila cela dopoldanska prireditev že okoli 10. ure dopoldne zaključena. Popoldne bi se vršila velika zadružna veselica s čim pestrejšim sporedom. Mišljeno je bilo, dia. bi se veselica organizirala v Zadružnem domu v Šiški, ker so na razpolago dovolj veliki prostori in mnogo drugih ugodnosti. Sklenilo se je tudi povabiti k sodelovanju podružnice ostalih bratskih organizacij.
»Živijo vojna! Proč z Italijo!« Klerikalci sedaj bobnajo po celi Sloveniji, da so demokrati za vojno, ker so demokrati zaradi nettunskih konvencij za šalo nekoliko zakričali. No, in kako je bilo takrat, ko je Ninčič delal razne pogodbe z Italijo? Takrat bi bili klerikalci radi šli na barikade proti Italijanom, če bi Italijanov ne bilo blizu. Slovenci smo visoko sto-
ječ in politično izobražen narod — toda, dokler bomo uživali tako politično pičo z apetitom, bomo že morali reči, da smio prelahkoverni in da pozabljamo politične dogodke vsakih pet minut. Da, kdaj bo drugače?
Delavce hočemo varovati pred rdečim terorjem, V nedeljo in naslednje dni je imela v Avstriji takozvana Velenemška ljudska stranka svoj strankin kongres v Bregencu. Predsednik stranke, dr. Wbtowa, je pojasnjeval politični položaj ter se zavzemal za sodelovanje vseh meščanskih stranic. Z veseljem je konštatiral spoznanje, da je treba depolitizirati celo zvezno eksekutivo — policijo, žan-darmerijo, vojsko — z vso energijo. Duhoviti predsednik je govoril potem o terorju socialnih demokratov v politiki in gospodarstvu in pozival, da se, kakor že od leta 1927 dalje, ponudi stranka v vsakem slučaju drugim meščanskim strankam na uslugo, da se ustvari večino proti socialni demokraciji. Po izčrpni debati je sprejel kongres resolucijo, ki zahteva, poleg znižanja davkov, nujnost politične svobode delavcev in dopolnitev koalicijskega prava z zakonom proti terorju, spremembo volilnega reda, s katerim se odpravi vezana lista in uvede pravično, enakomerno razdelitev mandatov. — Torej svobodo hočejo za delavce, po kateri se vzame delavskim organizacijam svoboda delovanja in da kapitalistom pravica do moralnega in gospodarskega terorja nad delavstvom. Ta politika pomeni pot k zakonu o zaščiti države. Vse hočejo depolitizirati, da onemogočijo vpliv svobodnemu napredku, češ, kdor je v moji službi, ta ne sme biti politik, kdor ni v moji službi, dobi nagobčnik — potem bomo pa že mi lahko komandirali in vodili politiko. Dr. Seiplu bo to tudi všeč. Ali v Avstriji ne pojde tako gladko!
v
Ce nimaš Ti dobrih očal Kar pri Peteln-u „Zeiss-punktal“!
Maribor, Gosposka ulica 5.
Jugoslovansko državno posojilo,
50 milijonov funtov, bo menda kljub demantijem vlade v kratkem podpisano. Posojilo bo dobivala država v obrokih. Pogodba o posojilu ima nedvomno politično-gospodarske pridržke, ki jih bo morala država še izpolniti. Prav radovedni smo, kako se bo denar investiral. Gospodarski program menda vendar ni diplomatska tajnost — če gre res za fundacijo gospodarstva.
Kandidat za predsedništvo Zedinjenih držav. Prvi kandidat za, predsedništvo Zedinjenih držav, ker Coo-lidge ne kandidira več, je Herbert Hoover. Hoover je trgovinski državni tajnik, ki je služboval v prejšnjih letih v najrazličnejših državah in krajih, tako v Zedinjenih državah,
Mehiki, Kanadi, Avstraliji, Italiji, Veliki Britaniji, Južni Afriki, Indiji, Kini in v Rusiij. Hoovera podpira in* dustrija, kar pomeni, da velja za kapitaliste kot gospodarska avtoriteta in kot verziran organizator kapitalizma in kot kapitalistični imperijalist.
Uvozne carine smo plačali v letu 1927 zia, različno blago 1621 in pol milijona dinarjev. Na vsakega državljana pride okroglo 125 dinarjev na leto.
Barbarstvo dvajsetega stoletja — ali kako se v Rumuniji izsiljuje priznanje. Kakor poroča v Črnovi-cah izhajajoči socialdemokratski list »Vorwarts«, uganja rumunska sigu-ranza (policija) strašne grozote. Pred kratkim so bili trije kmetje radi sumnje špijonaže predani vojnemu sodišču v Kišinevu. Tam se je osumljence na sledeči 'način sililo-da priznajo, kar se od njih želi: ] goltance se jim je vlilo nekoliko k'” logramov soli. Enemu, ki je bil obdolžen takozvanega komunizma, se je dalo za kosilo dva močno osoljena slanika in eno žemljo. Poprej pa se mu je vrč z vodo odvzel. Nato je žeja moža tako pritisnila, da je skoraj obupal. .V tem stanju je razbil neko šipo na drobne kosce, da si je kosce polagal na jezik, da bi si na ta način ohladil žejo. Tako se je reveža pripravilo, da je svojo »krivdo« podpisal, kakor mu jo je diktiral državni pravdnik. V nekem drugem slučaju se je inkvizitorsko postopanje ravno narobe zvršilo in to je: da se je »delikventa« sililo toliko vode piti, da je priznal »zločin«! Seveda se barbarski in nekulturni Rumunci poslužujejo še mnogih drugih mučilnih metod. V enem slučaju so slišali ljudje strahovit krik. Pozneje so zvedeli, kaj se je za zidom ječe godilo. Nekemu so oblekli srajco, ki so jo zgoraj in spodaj trdno zavezali na telo. Za srajco pa so vtaknili žive mačke, katere so potem jeli od zunaj pretepati. Da so živali vsled tega neusmiljeno praskale ter grizle, je jasno. Take in podobne reči se gode v dvajsetem stoletju!
Štrajk tobačnih delavcev na Grškem. Tobačni delavci v Solunu sc proglasili stavko. Zahtevajo .povišanje plače za 20 odstotkov. Število stavkajočih v Macedoniji in Traciji znaša 50 tisoč.
Deseti avstrijski strokovni kongres se vrši na Dunaju v pondeljek 18. t. m. in sledeče dni z zelo obširnim dnevnim redom.
Boj na Angleškem za in proti novemu molitveniku. S to zadevo smo se že pred kratkim bavili, toda sedaj je stvar v odločilnem stadiju. Angleška narodna (državna) cerkev predlaga spremembo nekega molitvenika. Ker pa na Angleškem rim-si papež nič ne komandira, zato pa ima parlament to vzvišeno nalogo,
LEO SILA:
človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
24
V prvih plesnih urah. ko so se začeli sukati v polki in valčku, je Maliči prinesla pahljačo. Mnogokrat je bilo zelo vroče, zlasti, če je dobila kakega težkega plesalca Martinove siorte. In elegantno je nositi pahljačo. Bila je iz tenkih, lesenih ploščic, z originalno oljnato rizbo. Na nji sta bili zapisani dve čudni, prečudni besedi, ki jih nihče ni razumel, nihče ni mogel razrešiti. Vsi njeni plesalci, sploh vsa plesna šola je kmalu vedela za skrivnostno pahljačo. Uganke razrešiti niso mogli. Marsikdo, ki se ji je skušal približati, je tuhtal in v spominu ponavljal dve nerazumljivi besedi. Dekle se je ob zanimanju vseh zelo zabavalo in gospa mama je bila zelo ponosna. (Hčerka je po Leonovi razrešitvi izdala, da je pahljača mamina last, davni dar mladega kavalirja, Družinski spominek.) Čim bolj so skušali razrešiti uganko, tem bolj je postajala pahljača, tajinstvena. Dekle jih je spravilo na napačno sled. Vprašalo je, katerega jezika sta besedi in kaj pomenita. Študentje so poklicali na pomoč vse jezike, ki so se jih kdaj učili. Eden izmed njih je zatrdil, da sta besedi madžarskega izvora. Uganka je ostala nerešena, počasi je skrivnost pahljače postala nezanimiva.
Nekega večera, takoj v začetku plesa, stopi k dekletu Leo. »Dovolite gospodična! Pokažite mi za trenutek vašo pahljačo!« Mati in hči sta se pomilovalno nasmehnili. »Ali hočete poskusiti še enkrat svojo srečo?« Leo ni odgovoril ničesar. Pograbil je ponujeno pahljačo, jo odprl in gledal.
Popolnoma mirno, da so nekateri okrog stoječi postali nervozni. Iz vrst neštudentov ,so se slišale zbadljive pripombe. Leo je gledal. Počasi, kakor da globoko premišljuje. Molk, ki je čakal na odgovor, mu je ugajal. Užival je pričakovanje okrog stoječih. Zato ga je podaljšal z igro. Čez nekaj časa se prav preprosto nasmehne. »Ivolite, gospodična! Vračam vam pahljačo, uganka je razrešena, skrivnost odkrita. Besedi je treba brati nazaj! In dobite ime . . .« Mati je tlesknila z rokami. Ime mladega, kavalirja iz njene mladosti je bilo odkrito. Bravo! Dekle je veselo zardelo. »Ali je pahljača darilo vašega skrivnega oboževalca?« Malči je odkimala in postrani pogledala na mater. Sedaj so hoteli brati vsi. Vsakdo je hotel poznati ime onega, ki se je narobe podpisal med slikarijo. Leo jih je razpršil z novo senzacijo. »Gospoda! Ni samo zanimiva, pahljača, zanimivo je še bolj, kako sem razrešil uganko.« Radosten, ponosen, da ima tak uspeh, se je obrnil k navzočim in začel pripovedovati.
»Nekaj čudnega je v tej pahljači. To je gospodična povedala že sama. Speljala nas je sicer na napačno sled. S tem je razrešitev otežkočila. In gospoda, rečem Vam, sinoči sem o pahljači sanjal! Da, sanjal sem! (Martin se je v šoli norčeval iz njega,, češ, kako se je trudil in pehal, koliko misli je žrtvoval pahljači šivilje! Hm, šivilje! Ali se splača . . .) O vseh vas sem sanjal. O plesni -šoli. In o vas, gospodične. Ponovno nam je gospodična Malči ponudila pahljačo v razrešitev. Ni šlo in ni šlo. Pleševa valček. Lep valček! (Poslušalci so se zasmejali, Malči je zardela.) No ... in ko sva po valčku prominirala po dvorani in si je go-
spodična s pahljačo hladila razgreto lice (nekdo izmed študentov je hudomušno zakašljal), švigne mimogrede moj pogledi . . . nanjjo. (Med poslušalci: Aha!) Namreč na, pahljačo! (Smeh!) Tako mimogrede. Dovolite, gospodična«, pravim in j o prosim za pahljačo. Gospodična se poredno nasmehne z vprašanjem, če je mogoče tudi meni tako vroče, da se hočem hladiti ,s pahljačo . . , Vroce mi je res bilo, vendar od nenadne misli, ki mi je šinila v glavo. »Kaj, če bi bral besedo narobe?« Čudna, nenadna misel sredi sanj. Še danes ne razumem, kako nam ni prišlo to na misel. Marsikdo se podpiše na tak način, zlasti pa ob taki prilik* kot je zadeva s pahljačo. Človek se rad skriva-Gledam, berem in skoraj ne verjamem. Čital sefl1 prav razločno neko ime. Kolikor se spominjam, Jf bilo v sanjah drugo kot je na resnični pahljači-Ideja pa je ostala in, gospoda, imoje sanje so s® uresničile.« Leo je triumfiral ves večer in uspe* tako daleč, da je gospa mama, mati dekleta z zagonetno pahljačo, pripomnila: »Brihten gospodič." Izgovorila je namenoma glasno, da bi slišal tud' Leo, ki je stal v neposredni bližini. Zardel je.
V naslednjih plesnih urah mu je vendar stalo malo prevroče v tej druščini. Čutil je, ka*^ se veže nanjo. Dekle ga je večkrat po plesu vPr? šalo, če jo bo lahko spremljal do doma. Stanova je v predmestju. Precej daleč. Niti eno niti mu ni bilo všeč. Mati je kmalu zadevo prem*?, in opustila vsako upanje na 17letnega gimnaziji ■ Kaj bi pravzaprav z njim? Hčerki je sicer u£al Tudi njej. Toda to je premalo reelno. Treba je z nina in ne kavalirja.
(Dali e prihodnHč-)
Ko spite
Vam ni treba imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
Gospodarski vzroki ruske sovjetske
revolucije.
Napisal profesor Dr. Alfonz Goldschmidt.
(Prinašamo to razpravo kot poučno ilustracijo gospodarskih vzrokov ruske revolucije, čeprav ne delimo povsem tendence pisca. Op. ured.)
Nobena revolucija ne stremi za drugim, ko da premaga življenje, ki je postalo neorganično. Brez smisla bi bila ne samo revolta amDak tudi revolucija, ako bi ne 'hotela nič drugega kakor samo toi da nadomesti eno skupino ljudi z drugo, t. j. eno vlado z neko drugo. Le tedaj, če ta nova vlada vsebuje takorekoč močne naravne tendence, oziroma če se nanaša na že izvršeno .spremembo fundamenta in zrušitev cele zgradbe, potem se da govoriti o resnični revoluciji.
Revolucija je torej nova ureditev oblik, ker je ta nova ureditev red družbe že tu, dasi navidezno in formalno še stara ureditev obstoja. Revolucionarni nered prve dobe, ko je vlast prehajala od enega družbinega razreda na drugega, je samo proces
rojstva. Nove upravne oblike so še predaleč in segajo preko takozvanih realnosti, vendar pa imajo na drugi strani tudi moč, da pospešijo prilagoditev teh realnosti na nove upravne oblike.
Sovjetska ruska revolucija, če jo gledamo s tehnično upravnega stališča, ni bila v resnici nič drugega, kakor to, da je dala obliko za že vidne sile, ki so se morale po polomu stare (caristične!) uprave urediti primerno novim gospodarskim in kulturnim potrebam. Proces (razvoj) do hipa, ko se uprava preuredi, je bil v vseh revolucijah dolgotrajen in bolesten, seveda tudi v ruski revoluciji. Povzročila ga je neorganično obtežitev in konstrukcija po naravi nenavadno bogatega gospodarstva, ki je vsled neorganičnosti od dne do dne postajalo revnejše. Dočim je kvantitativna produkcija v Rusiji hitro rasta, pa je resnična produktivnost, posebno zemlje, padala.
da spreminja molitve tako, kakor se spreminja zakone. Parlament seveda ni niti v verskih vprašanjih edin, kakor ni v politično socialnih. Toda najlepše je to, da je največje nasprotje med Baldvvinovimi konzervativnimi ministri. Te dni je novela o molitveniku v razpravi v spodnji zbornici. Minister za notranje zadeve, ki je proti novemu molitveniku, je izdal celo knjigo, v kateri pojasnjuje svoje stališče ter naznanja, da se bode s svojimi somišljeniki odločno protivil tudi proti kompromisni formuli, ki so jo sprejeli anglikanski škofje. Nasproti temu izjavlja premijer Baldvvin, da bo 011 z njegovimi prijatelji glasoval za novi molitvenik in da bo vse storil, da bo ta zadeva še pred počitnicami prišla pod streho. Ta napoved ministrskega predsednika je povzročila pri vseh sektah, ki nočejo o katolizicmu nič vedeti, silno ogorčenje. Takoj je Baldvvin prejel na stotine brzojavnih protestov, kjer se ga roti, da naj odneha v svojih namenih, sicer da se bo verski boj zanesel v sleherno občino, pri čemer bi bil verski mir na Angleškem resno grožen. Debata o reviziji molitvenika se je pričela 13. junija v spodnji zbornici. Posamezni poslanci so prejeli na tisoče pisem, v katerih se jih prosi, naj zavzamejo stališče za ali proti. Zbornica je bila zelo dobro obiskana in v ložah peerov (plemičev) se je opazilo najvišje cerkvene dostojanstvenike. Pet in sedemdeset govornikov se je prijavilo k debati in sicer 30 za in 45 proti. Vodja opozicije je, kot že omenjeno, notranji minister Joynson-Hicks. Stranke so v tem vprašanju popolnoma razdeljene. Kakor se vidi, ima g. Baldvvin skoraj večje brige in težave kot naš Vuki-čevič, ki ima sto križev nad seboj radi posojila in nettunskih konvencij, na katerih sprejem morda še bolj težko čaka kot sam Mussolini. Angleški bog — kapitalizem — ima pač dovolj denarja, zato se sedaj ukvarja z molitveniki, ki niso več moderni. Nasprotno naš jugoslovanski bog — kapitalizem — je pa še mlad in rabi predvsem denarja in zopet denarja, zato so mu molitveni za enkrat devet in devetdeseta briga. V tem je razlika med nami in Angleži.
* Gojzerji, lahki, poltežki in original, kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev, nudi Karo, Koroška cesta 19.
Angelo Cerkvenik:
t9. razstava Slovenskega umetniškega druStva.
(Konec.)
Isto velja glede samote tudi za njegovega brata Draga.
To drugo bistvo se pojavi ja v Mandelovih delih kot nekakšna nevarna (ne le bežna) iskra nihilizma in pesimizma. Ta doba je bila zanj psihično najhujša in najnevarnejša, vendar pa ga je izčeličila, da je pohodil in Zatrl v sebi nihilistično in pesimistično razpoloženje, kar ni kar tako razumljivo, kajti tajiti ne smemo, da utegnejo podobne življenjske raz-
111 ere do svojih 'devetdesetdevet odstotkov ustvarjevalcev uničiti. Ta boj se je bistremu opazovalcu in kakšnemu intimnejšemu prijatelju očitoval največ po neki čudni pasivnosti v javnosti.
V to dobo (od 1923. do 1926.) spada akademski študij, iz katerega faste njegov razvoj v današnji — nov realizem. V nlajpopollnejši preprostosti opazovan objekt (predmet), katerega mora slikar vpodobiti s prav tako — priprostimi sredstvi, to >e bistvo novega realizma, ki zame-;uje razglabljanje (duhovnost) v sliki
kipu (rebus!). Dejstvo je in ostane, c*a je vrhovni imperativ umetniškega vistvarjainja: ustvarjali tako, da Korejo umetnino uživati in do dna
112 iti tudi naijpriprostejši zdravi možgani; saj danes ne moremo več ver->eU bajki, da ustvarja umetnik le
a«e in za kakšno petorico božjih izvoljencev . . .
Vidmar Drago je hodil približno podobna pota, kiar je naposled lahko razumljivo! Saj sta si brata, ki sta dobršen del življenja preživela in do dna izživela v skrajno enakem mi-ljeju, da o simpatiji krvi niti ne govorim. Vendar pa je Dragovo začetno slikarsko udejstvovanje, ki datira nekako od' 1922. leta, povsem različno od Nandetovega. Pri Dragu se namreč očituje v tej dobi — deloma tudi pozneje — izrazito individuali-stično-anarhično razpoloženje, česar pri Nandetu, ki je v bistvu in po svoji naravi sistematičen, ni. Pozneje (t. j. od 1925. leta) preide tudi Drago v kolovoz sistematičnega dela. V tej dobi se Drago intenzivno ukvarja z raiznimi panogami znanosti in s študijem filozofije, kar vtisne tudi njegovim delom pečat neke samosvoje ostre določenosti in — posebno v barvah — izrazitosti. Uspehi siste-matičnejšega dela in analognega študija (Zagreb, Paria^itd.) se kažejo šele v najnovejši dobi in nam predstavljajo analogno kakor pri bratu mu Nandetu vte'lešenje spoznanja, da je za njiju umetniško ustvarjanje nujno in neobhodno vezanoi skoraj izključno na objekt, na zmago mogočnega in veličanstvenega objekta nad ozkim subjektom, ki se sicer, kar je samo po sebi umljivo, ne da povsem izločiti iz umetniškega tvorjenja, ki pa more in sme stati samo na tako širokem podstavku, kolikršen je njegovi ozkosti in majhni pomembnosti — posebno pri slikarstvu in kiparstvu — bas potreben in primeren.
Pravkar povedano bomo lahko z majhno bistrovidnostjo opazili na nekaterih novejših razstavljenih umetninah bratov Vidmarjev, Pripomnim naj še, da je značilna »a Nandeta li-
nija in še vedno nekakšna mehkost, dočim je značilna pri Dragu barvitost, ostra karakterizacija in neka nedvoumna določenost.
Naj naposled naglasim, da kažeta oba Vidmarja v svojih delih močno kozmopolitsko tendenco, zametujoč ozkosrčno, mnogokdaj prav malo po-vdarjanja vredne, lokalne posebnosti.
Še dvoje, troje besedi, ki se mi zdijo silno važne.
Povojno 'in mi|č manj predvojno ustvarjanje slovenske vpodabljajoče umetnosti je široko publiko (ljudske množice) ipo večini naravnost odvračalo od umetnika in njegovih umetnin, vzbujalo je neko vrsto zasmehovanja umetnin, deloma' pa popolno resignacijo mnogoterih, ki so z resnično ljubeznijo hrepeneli po uživanju umetnin. Posledica1 je bila vsesplošna apatija, ki jo danes čutimo med množicami nasproti umetniku in umetninam^.
Če je tako, smelo trdim', da nosijo težino krivde na svojih ramenih baš vpodaibljajoči umetniki in ne toliko občinstvo.
Pri drugih umetniških panogah ni nič drugače,
19. razstava Slov*, umetniškega društva je to napako srečno odpravila in pred nami so umetnine, ki bodo mogoče odvračale nekoliko prav posebnih ljudi s prav posebnimi okusi (pravice do teh okusov mi nikakor ne pade na um komurkoli odrekati!), ki ipa bodo užitne zdravemu čutu priprostega človeka za lepo in pozitivno.
Tine Kos in brata Vidmarja — vsi trije so nam dali tisto, po čemer smo hrepeneli: umetnine, resnične umetnine za vse ljudstvo.
To padanje ruskega gospodarstva kljub rastoči produkciji je začelo tedaj, ko je Rusija stopila v trgovsko zvezo z zapadno Evropo.
Doseglo pa je najvišjo točko, ko je leta 1897 finančni minister Witte uvedel zlato carino. Witte je hotel s tem, da izrabi denarno moč Evrope, hitro dvigniti rusko industrijo in poljedelstvo. Zlato pa pomeni v modernem gospodarstvu silen boj industrije proti poljedelstvu, t. j, boj kapitalistične rentabilitetne politike z raci-jonalnostjo kraja. Racijonalnost kraja je namreč v tem, da sta polje in industrija organsko zvezana, dočim je Rusija Wittejeve dobe ustvarjala industrijo daleč od takega, (primernega!) kraja. Posledica tega je bila: popolnoma neorganičen sistem železnic, prekopov in cest, kar znači strašno obremenitev gospodarstva z nerentabilnimi stroški transporta in z vmesnimi dobički (Zwischengewinne), ne-glede na nenavadno visoke dobičke evropskega kreditnega kapitala, ki je Rusiji posodil milijarde rubljev.
Vidna in občutna, je postala ta neorganičnost v velikanskem ekspertu poljskih produktov, s čimer se je plačevala po stroških draga industrija in njena uprava, ki je hitro ik-črpala osnovno moč Rusije, t. j. moč kmeta). Vse pa je bilo mnogo bolj urejeno (usmerjeno) na oborožitev, vojno, na razširitev (Expansionen) in na to, da kroti industrijski in kmetski proletarijat kakor pa na to, da bi res odprlo bogastvo zemlje. Rusko poljedelsko gospodarstvo je pred vojno plačevalo samo za industrijske proizvode letno pribitek nič manjši od 2 milijard rubljev, dočim je celotna vrednost ruske poljedelske produkcije znašala letno 9 milijard rubljev.
(Konec prihodnjič.)
Skupen izlet vseh gorenjskih in ljubljanskih „Svobod“
se bo vršil v nedeljo 17. junija. Udeleže se ga »Svobode« Ljubljana, Šiška, Vič, Kropa, Lesce, Tržič, Javornik, Gorje in Jesenice. Odhod za izletnike iz vseh krajev je s prvim gorenjskim turistovskim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.28. Vsakdo naj si kupi karto do Javornika. Ta karta velja tudi za povratek, ker je vožnja s turistovskim vlakom polovična. Spored izleta je sledeč:
1. Na javorniškem kolodvoru sprejmeta javorniška in jeseniška »Svoboda« vse izletnike.
2. Odhod proti Savi pred Delavski dom.
3. Od tu izlet 'proti Bledu čez Dobravo in Vintgar. V Vintgarju kratko zborovanje, skupno kosilo, petje, godba itd.
4. Popoldan odhod proti Bledu, kjer bo svobodna zaibava: veslači na
II. Okrožni zlet DTE	»Modo", Studenci, dr	le 14. In 15. Hill	]o v Studencih.
Na plan za Svobodo"!	Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.		Odbor.
čolnih, kopanje, plavanje itd. Povratek z zadnjim turistovskim vlakom.
Na predvečer se bo vršila na Jesenicah konferenca vseh gorenjskih »Svobod«. Vabimo vse delavce, da pridejo v nedeljo v naš krog. Udeležite se vsi tega izleta, na katerem se bodo spoznali med seboj sodrugi in sodružice iz najrazličnejših krajev! Vožnja stane Din 24.50 za vožnjo iz Ljubljane in nazaj. Iz drugih krajev je seveda vožnja še manjša, tako da ni izlet zvezan z nikakimi velikimi stroški, ako vsakdo vzame s seboj nekaj mrzile jedi. Izleta se udeleže pevski in godbeni zbori posameznih »Svcbod«. V slučaju slabega vremena se bo vršil1 izlet drugo nedeljo, 24. junija. »Svcbodaši« in vsi delavci, na plan!
Mor.
A. Bahun:
Ha predvečer zadnje operne predstave v Mariboru.
Jutri, dne 14. junija 19.28, bo zadnja operna predstava v mariborskem gledališču. V »Jutru« od nedelje je nekdo že napisal nekrolog mariborski operi, kjer obupno vzdihuje, češ, da je ne bo nikdar več! Jaz ne bi hotel tega reči — nikdar več — ker je to nepremišljeno rečeno. Bolj umestno bi bilo reči, da je ne bo v doglednem času. Opera v Mariboru se je v pravem pomenu besede umetno vzdrževala, talko umetno ali še bollj, kot se vzdržuje marsikatera povojna tvrdka in vegetira ter se noče odločiti za likvidacijo, dokler vse skupaj hudič ne vzame. Tudi mariborska opera je eno povojnih podjetij, ki se je borilo od vsega začetka s finančnimi težavami, ker ni imelo to podjetje nobene realne podlage. Kajti, če v predvojnem času, ko so bile gospodarske razmere vsestransko boljše kot danes, ni bilo v Mariboru opere, potem bi bil moral slepec videti ter razumeti, da je v današnjih razmerah kaj takega še manj mogoče. Kje pa na svetu imajo še v tako majhnem kraju, kot je Maribor, opero? In če jo imajo, tedaj jo vzdržujejo tudi na u-meten način, to je z velikimi subvencijami. Še pred vojno se je moralo takozvana deželna gledališča podpirati in če se ne motim, je n. pr. zagrebško gledališče prejemalo letno po 100.000 kron, kar bi bilo danes premalo. Po kupni vrednosti pa je tedaj bilo stotisoč kron več kot sedaj po valutni vrednosti 11,000.000 Din.
Gledališču pa ne koristijo vse subvencije mnogo, ako nima realne podlage, to je, ako so življenske razmere dandanes tako mizerne, da največji del tiste puiblike, ki je nekdaj tvorila glavni gledališki kader in to so predvsem državni uslužbenci vseh vrst, po veliki večini ne doseže eksistenčnega minimuma. To se ne čuti samo pri gledališču, marveč to čutijo vsi trgovci in obrtniki ter gostilničarji, ki se morajo vsled tega trajno boriti za obstanek.
Mariborski občinski svet se je ba-vil v neštetih sejah z gledališkim vprašanjem in je dajal mnogo večje subvencije, kot jih je gledališče prejemalo v predvojnem času. Seveda niso te podpore mnogo zategle in jaz sem ponovno opozarjal, da je čas, da se neha z eksperimenti, ker bolniku, ki je prišel že bolan ter pohabljen na svet, ne bodo pomagale vse injekcije nič. V zadnjem času je skušala uprava temu bolniku podaljšati življenje s tem, da je dajala skoraj same reči, ki zabavajo in prav malo takega, kar izobrazuje. Naši gledališki krizi pa ni samo vzrok splošna gospodarska kriza, pač pa je vzrok v tem, da je to gledališče slej ko prej politikum. Pod nemškim režimom so ga Slovenci bojkotirali in sedaj narobe. Toda gospodje nacijonalisti ostanejo v svoji trmi na obeh straneh nepremakljivi
in to kljub vsem dolgoletnim izkušnjam.
Pa vzemimo, da tega ne bi bilo. Maribor s svojimi 30.000, povečini revnimi prebivalci vendar me more čudežev delati. Tudi v Gradcu je morala o-pera prenehati, ki šteje 160.000 duš ene narodnosti. Sedaj se je županu s. Muhiču posrečilo — in to z veliko težavo — napraviti nov aranžman, da se bode moglo po dveletnem prestanku na jesen zopet začeti z opero. Graško gledališče bo imelo podpore 400 tisoč S., torej 3,200.000 Din. Potrebovalo pa bi 700.000 S. Torej bodo morale biti precejšnje omejitve.
Kako 'bi se torej mogli mi z Gradcem meriti?
Zato pa: Kar je pristno, to se drži, kar pa je umetno, pa mora prej ali slej zginiti!
Dr. Orosel umrl. Vodja mariborskih Nemcev in odvetnik v Mariboru je danes ponoči preminul. Zadela ga je kap. Dr. Orosel je bil sicer nasprotnik socialistične stranke, vendar pa vedno korekten mož.
DTE »Svoboda« Maribor priredi v nedeljo, dne 1, julija tl. točno ob 10. uri dopoldne na vrtu »Ljudskega doma«, Ruška cesta 7, javni telovadni nastop. Vrstni red:	1. Deklice:
Proste vaje s petjem. 2. Dečki: Proste vaje z ročkami. 3. Telovadkinje: Proste vaje. 4. Telovadci: Telovadba na drogu in bradlji. 5. Lahka atletika telovadkinj in telovadcev.. 6. Igre otrok. 7. Humoristične tekme. — Društva, prijatelje in ljubitelje kulturnega in telovadnega pokreta uljudno vabimo, da se te prireditve udeleže v kar največjem številu. — Sedišče 4 Din, stojišče 2 Din; otroci v spremstvu starišev imajo prost vstop.
Trbovlje.
Trboveljska podružnica SPD priredi v nedeljo, dne 17. junija izlet na, Kum. Odhod izpred kolodvora ob 6. uri zjutraj. Vsi planinci in planinke iz Trbovelj, Hrastnika in sosednih krajev iskreno vabljeni! V slučaju slabega vremena se preloži izlet na eno poznejših nedelj'.
Pismo Iz Tržiča.
Tržič, 10. junija 1928.
V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil sestanek predilniških delavcev, na katerem je s. Mihevc iz Ljubljane poročal o pomenu strokovne organizacije za delavstvo. Povdarjal je, da je skrajni čas, da delavstvo v tekstilni industriji ne samo v Tržiču, temveč tudi po ostalih industrijskih podjetjih v državi, prične intenzivnejše delati za ustanovitev silno nujne močne strokovne organizacije. Delodajalci omenjene industrije so v zadnjem času napravili v Beogradu razne sklepe v svojo korist. Na drugi strani mora delavstvo nemudoma storiti svoje, poprijeti se dela, ker v nasprotnem slučaju bo delavstvo absolutno poraženo. Razmere, v katerih delavstvo danes živi, so pač take, da se s strahom vprašuje: kam in kako? Izgovori delodajalcev, da je slaba konjunktura, absolutno ne drže, ker je razvidno iz letnih računskih zaključkov tovarn, da se kopičijo težki milijoni v njihove blagajne. — Žalostno dejstvo pa je, da je delavec tako slab kalkulator, da ne zna zračunati, po kaki ceni bi moral prodati, kar poseduje — svojo delovno silo. — Uspeli tega sestanka je bil ta, da je_[epo število delavcev pristopilo k strok, organizaciji, uvidevajoč, da je edino v organizaciji rešitev.
Nato je zadružnik Kobler poročal o zadružnem gibanju s posebnim ozirom na sodelovanje strokovnih organizacij v zadružnem področju. Povdarjal je, da je zadruga vedno pripravljena stati delavstvu na strani, to pa le tedaj, če se bo delavstvo
tega zavedalo in kupovalo svoje potrebščine v zadružnih prodajalnah in delalo za tem, da se delavstvo gospodafsko osamosvoji. Ss. Snoj in Vehovec sta poročala o občinskem gospodarstvu, kar so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. Več takih sestankov in več resnega dela, pa bo kmalu drugače.
Dne 5. t. m. se je vršila javna seja mestnega zastopstva, katera je bila mestoma zelo burna, zlasti pri razpravi o reviziji občine po odredbi oblastnega odbora. Ovadba, katera je bila naperjena proti županu kakor tudi proti financ. odseku, ni prinesla tistega uspeha, katerega so si tukajšnji klerikalci želeli. Očitati komu noneverbe, podkupovanje, pa ne imeti toliko možatosti, to pred sodiščem dokazati, je način, ki jasno karakterizira značaj.
Ostra debata je v marsičem dokazala, kako težko je zagovarjati neresnico in da ima laž kratke noge. Zupan je poročal, da se prične v najkrajšem času graditi »Zdravstveni dom« v Tržiču, v katerem se bodo nahajali sledeči oddelki: 1. Javno kopališče, 2. mladinska kuhinja in oddajališče mleka za dojenčke, 3. šolska poliklinika, 4. dispanzer za dojenčke in posvetovalnica za matere, 5. dečje jasli za dojenčke in malo deco, 6. protituber-kulozni dispanzer. S tem bo rešeno velevažno socialno vprašanje našega industrijskega kraja.
V mesecu juliju pojde manjša skupina oslabljenih otrok k morju; v ta namen je občina votirala 5000 Din. Dalje se je votiralo 2500 Din za nekaj otrok vestfalskih Slovencev, kateri bodo za časa šolskih počitnic tukaj nastanjeni.
Med drugimi je bilo rešeno tudi več važnih osebnih vprašanj, nakar je obč. klub SSJ predložil v zadevi nettunskili konvencij posebno resolucijo, ki je bila sprejeta s 13 proti 9 glasovom. Proti so glasovali klerikalci in dva demokrata.
K sklepu pripominjamo še to: Delavstvo Tržiča in okolice mora stalno stati na braniku svojih pravic, ker je le v njegovi skupnosti trajnost uspeha.
Hrastnik.
Dne 3. junija na strokovnem shodu zbrani steklarji so zahtevali takojšnjo napeljavo zdrave pitne vode ter so utemeljevali svojo zahtevo s sledečimi razlogi:	V stanovanjskih
hišah tukajšnjih steklarjev, v katerih stanuje 114 družin s približno 370 družinskimi člani (skupno torej 484 prebivalcev), se pogreša še vedno zdrava pitna voda. Že neštetokrat se je pojavila v tej delavski koloniji epidemija, po večini trebušni legar,
zadnjič v letu 1917 v mesecu novembru. Ker je sedaj spet pritisnila vročina in še vedno ni videti, da bi se začel vodovod končno graditi, zahtevajo na shodu zbrani stekljarji, da se z ozirom na veliko nevarnost epidemije takoj začne graditi vodovod, da dobi tudi delavska kolonija nujno potrebno pitno vodo.
(Op. uredn.: Vprašamo zdravstvene oblasti, če se zavedajo svojih dolžnosti. Zdravstvenim oblastvoifl je znano, kako nevarna epidemija preti ne samo hrastniškemu delavstvu, marveč prebivalstvu cele Slovenije, če se ne odpravi to leglo ti' fusa v Hrastniku. Zakaj zdravstvena oblast ne intervenira? Ali naj povemo, zakaj? Še malo počakamo, nato pa bomo drugače zaropotali.)
Zabukovca.
Tukajšnja, podružnica »Svobode« bo priredila v nedeljo, 17. junija izlet na Šmohor preko Hude jame v Laško s petjem in tamburaškim odsekom. Zbirališče pri s. Iv, Malusu v Zabukovci. Odhod ob 5. uri zjutraj. Udeležite se tega rzlleta v obilnem številu.
V nedeljo, dne 24. junija ob 9. uri dopoldne se bo pa vršil v prostorih s. Iv. Coceju v Megoj. članski sestanek. Dnevni red: 1, Izlet v Kamnik; 2. razno. — Posebno se opozarja na ta izlet kolesarje.
Črno.
Podružnica DTE »Svobode« v Črni priredi dne 17, trn. telovadni nastop s sledečim sporedom: 1, 17, junija ob 9. uri dopoldne sprejem gostov v Žerjavu, odhod v Črno. 2. Sprevod po vasi, pozdravni govor. 3, Ob 15. uri popoldne javni nastop DTE Studenci, Muta, Guštanj, Mežica, in Črna: a) člani: proste vaje; b) ženska deca: proste vaje; c) moška deca: proste vaje; d) nastop gostov; e) ženski naraščaj: vaje z žogami; f) članice: proste vaje; g) člani:	vaje na o-
rodju. 4. Po javnem nastopu velika vrtna veselica, godba, ples, šaljiva po' šta itd.
Del,
pev. društ. »Enakost«, Studence«
priredi dne 1. julija veliko
poletno veselico
v vseh lokalih g. Klemenšak-a v Studencih (»Bela zastava«) z raznovrstnimi zabavami. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejmejo. Za obilen obisk prosi
odbor.
 5__________ veliko mnoiino
IVupi m rabljenih koles
JUSTIN GUSTIN(|{,
Maribor, Tattanbachova ulica 14»
nnnnnnnnnnnnnnrannnnnnnnnnnnn
3 3 3
3
3
3
3
3
3
3
Ali že uporabljate
n
M
»I
no za [i
v
l5S»5SS5flS5S2 1 S
I
i
# &
Dobiva se jo povsod. Dobiva se Jo povsod.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, prvdstaritelj J osip Oilak t Maribsru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor1*