ST. 60. V CELJU, ČETRTEK 12. JUNIJA 1919 LETO I. Ixftaja vs&k to^ek, L«t,-ie!i4 m •obote. - Csna i Za cele leto 3« K, 2a pol lota 18 kron, za četrt Ida 9 K, za 1 Hicsec 3 kr»nc. Poaainexna fttevilka stane 40 viiiarjew. Na pismene narečfee brez pošiljatve dennrja se na moremo oiirati, NaroOnilii naj pušiljajo naročnin« po poštni nakazu.ci. Reklaniacije glede lista so paštnine proste. Nc- franklrani dapisi se ne sprejemajo. Na doBisc brex pedpisa se ne ozira. ¦ ' ¦ - ' ' v^BD Effi| ^^n ^K3 l^H Urodniöfvo in upravnlätvo si nahaja v Zvezni tlskarni v Celiu, 9trossmajerjeva ulicaät. 3. Oglasi sc računajo p» p»rabljentm prostorn in sicer: za navadne oglase p« SO v «d 1 mm, za peslana, na- xnanila ebčnih zborcv, naznaniia • smrti, zahvale itd. 59 w od 1 mm, za reklamnt notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (najvcč 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah pepust. Rakopisi se ne vračaj». Tclefe» M. 06. IZDAJA IN T6SE&A ZVEZR I39A V CELJU. El HG3 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. Korošec za zopetno rekvizicijo kmefijskih pridelkov. Pretečeni teden je j;ovoril v Na- rodnem predstavništvu ministrski pod- predsednik dr. Korošec o prehrani ter tekom svojega govora naznanil po- slancem, da stoji on in njegovo mini- strstvo na stališču, da treba v jeseni zopet uvesti po kmetih rekvizicijo za razna živila, Povedal je, da bo spravil t« svoje mnenje pred ministrski svet, kjer ga bo zastopal z vso odloč- nostjo. Nam ni znano, kakSen vtisk bo napravila izjava dr. Korošca na Slo- vensko ljud?ko stranko in na njen privesek „Kmečko zvezo", ki oznanja •b vsaki priliki našemu kmetskemu prebivalstvu, da hoče delati za njegov blagor. Zelo verjetno je, da bodo tiste množice kmetov, ki stoje danes za to gospodo, njej tudi še naprej brezpo- gojno prisegale zvestobo, ker je več kakor verjetno, da ne bodo r.ikdar zvedele, kaj je govoril v beogradskem parlamentu načelnik SLS z ministrske- ga sedeža. Za Jugoslovansko demo- kratsko stranko pa ni vseeno, kako stališče zastopa v prehranjevalni poli- tiki minister Korošec in že naprej moramo povedati, da se bodo morali naši poslanci v Demokratskem klubu z vso odločnostjo upreti njegovim na- kanam. Ni nobenega dvoma, da so bile medvojne rekvizicije, ki jib je izvrše- vala avstrijska vlada pri kmetib, ena najvec'jih krivic, kar jih je mogla pri- zadjati stara Avstrija kmetskemu pre- "Hivalstvu. Nasilna rekvizicija kmetijskih jmdelkov, zlasti, ako se zanje določa še uradno določene cene, ne pomeni drugega, kot odpravo zasebne lastnine. Rekvizicija je tembolj krivična, ako jemlje pridelke brezobzirno vsakomur ne glede na te, ali je pridelal posest- nik le toliko, kolikor bi potreboval' zase in za svoje gospodarstvo ali pa toliko, da bi pridelek, ki ga zase več ne potrebuje, naprej prodajal in ž njim žpekuliral. V stari Avstriji je bilo to državno poseganje v lastninske pravice kmetov toliko bolj nepošteno, ker se je izvajala rekvizicija istočasno tudi v tovarnah, ki izdelujejo za ljudstvo ne- obhodne potrebščine in se je izvaiala napram veleposestnikom in plemeni- tašem Ie deloma, površno in z vso obzirnostjo. Prezreti končno ne smemo, kako so gospodarile razne gospodarske centrals, ki so jemale kmetu 3ito in živino Mn pozabiti ne smemo, da so se v teh podjetjih zbirali na strožke kmeta in konsumenta večmilijonski fondi za to, da so 2 njim uganjali vsakojake Spekulacije in politične korupcije. 0 vseh teh stvareh bo ?e časa dovolj podrobno razpravljati v bodoče. Za danes naj zadostuje le trditev, da je naša nova država kmetskemu prebi- valstvu s tern, da je ministrski svet v Beogradu odpravil vsako rekvizicijo kmetijskih pridelkov, le popravila kri- vico, prizadjano mu od stare Avstrije. Ta ukrep v Jugoslaviji pa ni bil le čin pravičnosti, marveč tudi dokaz pametnega umevanja ljudskih potreb v naši državi. Ako hočemo Jugoslavijo spraviti naglo in brez največjih težav na noge, je neobhodno potrebno, da podpremo z vsemi sredstvi kmetijsko pridelovanje* in ga zopet spravimo v normalen tir. Kmetu morarno brezpo- gojno vrniti veselje do obdelovanja zemlje, ako hočemo, da bo ustvarjal tako, kakor pred vojno. Zato ni no- benega dvoma, da bi bila najbolj ne- srečna tista politika, ki bi pritiskala z rekvizicijo k tlom kmetijsko produkcijo in tako uničevala oni steber v državi, ki bo vsaj za prihodnjih deset lot, če že ne vedno, v Jugoslaviji nosiiec vse državne sile in moči. Ko se je odpravila v Jugoslaviji rekvizicija, se je proti njej dvignil zlasti od strani socijalnih demokratov velik odpor, to pa po nepotrebnem. Napaka ni bila v tern, da se je kmetu prepustilo, da je zopet sam in edino je on gospodar svoje zemlje in svojih pridelkov, marveč v tern, da se je isto- časno razglasila taka svobodna trgo- vina, da jejahko v njej vsakdo kup- čeval in barantal. Posledica je bila, da so se lotili kmetijskih pridelkov tako- zvani verižniki, ki so povzročili mest- nemu prebivalstvu vsled navijanja cen ogromne škode. DobiČka pa od te Brät. Na koroški fronti se je zgodila ta povest: Srbski vojak je tarn našel slo- venskega vojaka, ki mu je ob času vojne v Srbiji zažgal hišo, kjer so zgo- reli njegovi otroci. Stvar je bila taka: Ob časuavstrijske ofenzive v Srbiji je bil ta srbski vojak, ki je zdaj na koroški fronti, četaš, ki je do zadnjega vstrajal v boju proti prodirajočim Švabom. Umikal se je počasi z raz- bitimi srbskimi četami proti jugu in je prišel do svoje vasi. Ustavil se je v svoji nisi, kjer je našel svoje otroke. Medtem so se Avstrijci Že bližali. V zadnjem trenutku se je četaš rešil v bližnjo goščavo. Tarn" je še izprožil par strelov in kmalu nato je videl, kako se bliža njegovi hiši avstrijski narednik s par vojaki, in parlrenutkov , na to je zagledal grozen prizor: ogenj y je zaplapolal nad kočo, v kateri so bili njegovi otroci. Vse je zgorelo. Če- taS se je rešil vJ gore, preko gor v Albanijo, od tarn na Krf, s Krfa na solunsko fronto in zdaj jfe prišel branit "— severno mejo Jugoslavije . . . A nekega dne najde na naši fronti °nega narednika, ki je zažgal njegov dom. Narednik je Slovenec in služi zdaj v jugoslovanski vojski. Srb mu je povedal vse, in narednik je priznal. »Res je bilo tako«, je rekel, »storil sem na viSje povelje. Ne morem za to. Tu sem; stori z menoj, kar hočeš! Zločin je ,bil — toda jaz nisem bil kriv . ..« Srb se je na to vrnil k svojemu oddelku; vrgel se je na klop in je jokal kakor otrok. Čudno je bilo nje- govim tovarišem, ko so gledali tega moža, trdega, junaSkega, odločnega, ki je vso vojno preživel v eni sami misli na maščevanje. Vse vojne gro- zote in težave je prestal, samo, da bi mogel poplačati sovražniku enako z enakim. Saj je bil četaš in četaš ne pozna usmiljenja, kadar maščuje kri- vico . .. Zdaj pa je ležal tu in plakal kakor dete. Vprašali so ga in poveaal jim je vse. »A zakaj ga nisi prebodel? . . , Ali zasluži kaj drugega?« so vpraševali. On pa je ihtel od bolesti in muk. Na- zadnje se mu je iztrgalo iz prsi: i»Saj je moj brat...« Obmolknili so vsi, onemeli so in niso našli besede, s katero bi bili po- vedali, kaj se godi z njimi. Čutili so samo, da se je zgodilo nekaj čudnega, nerazumljivega, nekaj velikega, čemur ne najdejo izraza. (1z »Sokoliča«) svobodne trgovine ni imel kmet, marveč le vojni oderuhi in špeku- lantl I Ker je temu tak«, bi moral pre- hranjevalni minister dr. Ko rose c pre- hranjevalno politiko urediti tako, da bi čimpreje zatrl od vojne preostalo oderuštvo, verižništv© in tihotapstvo z živili in živin». Ako tu ne bo naš*l prave poti, mu tudi rekvizicija kme- tijskih pridelkov, katero obeta kmetom, ne bo prav nič koristila. Odkrito povedauo, mi se čudimo dr. KoroScu, kako sploh more priti seuaj, ko stojimo tik pred sklepom miru, sedaj, ko je v Jugoslaviji rekvi- zicija živil že toliko me^ccev odprav- ljena, zopet na nesrečno misel rekvi- zicije, ki jo je pri nas uvajala še stara Avstrija le v največji sili in takrat, ko je najgrši absolutizem onemogočal proti njej vsak odpor. Tudi naš prehranjt- valni minister bi mor*il živeti z na- predkom Časa in uvideti bi moral, da sredstva, ki so se le med vojno v stari Avstriji izkazala kot nezadostna, kriviclna in nepoštena, ne morejo več priti do veljave v svobodni Jugoslaviji, kjer ne gre več toliko za »vzdržanje«, kakor za vstvaritev srečnejše in lepše bodočnosti mlade države. Novi časi zahtevajo novih potov, novih odredb in uredb, ki pa morajo vse biti ute- meljene v gospodarskem položajunaših državljanov. Uverjen sem, da bo ostalo dr. Ko- roščevo naznanilo o zopetni rekvi- ziciji poliedelskih produktov le v za- pisniku državnega zbora, in da v na- rodnem predstavništvu ne bo našel zaslombe, ki bi mu omogočala ures- ničiti ta svoj namen. Ne da bi bil zato pooblaščen, mu že vnaprej lahko izjav- ljam, da bi vsak njegov resnejši poskus, zopet uvesti rekvivicijo na kmetih, na- letel v naši demoktatski zajednici na najbrezobzirnejši odpor. Adolf Ribnikar. POLITIČNE VESTI. Narodno predstavništvo. (Seja 6. jun.) V razpravi je predlog poslanca dr. Laginje (starčevičanca), ki zahteva, naj se objavijo imena vseh trgovcev in liferantov, ki dobivajo izvoznice, pa tudi imena onih, tudi poslancev, ki so v posameznih slučajih posredovali. — Včeraj 11. tm. je bilo nadaljevanje razprave. Ministerski svet v Beogradu bo imel koncem tega tedna važne seje glede dogodkov v Parizu in bo storil usodepolne sklepe. Čakajo nas trpke preizkušnje in računati nam je s staro resnico, da gre sila pred pravico. Kaj predlaga Oriando ? Pariški list »Petit Parisien« poroča, da je Or- lando predlagal sledečo rešitev jadran- skega vprašanja: Reka z okolico po- stane samostojna država; ljudsko gla- sovanje naj v zelo kratkem času končno odloči usodo mesta in okolic«. Več strategično važnih otokov in mesto Zader dobe Italijani, Šibenik pa Jugo- slavija. Določbe glede narodnostnih manj- Slri v Nemškl Avstriji. V mirovni po- godbi se Nemški Avstriji predpisuje, da imajo narodnostne manjšine pravico, 8i ustanavljati dobrodelne in družabne naprave, sole in druge vzgojevalna zavode. V mestih in okrajih, kjer j« veliko število nenemških državljanov, se mora s strani države nuditi otrokom teh državljanov prilika za pouk v materinskem jeziku. Tako je zasiguran obstoj tudi slovenskih narodnostnih manjšin v Gradcu in drugod. Naše obrambne organizacije, predvsem CMD, pa čaka vsledtega tudi v bodočnosti važna naloga. Upamo, da bodo enake določbe tudi za naše brate, ki pridejt — začasno! — pod ltalijo. Francoska armada zapustilaBeo- grad. Francoska armada je premestila svoj sedež dalje proti severu. Pri po- slovilnem večeru v hotelu "»Pariz« je vladalo prisrčno razpoloženje. Na po- zdravni govor vojvod« Mišiča je od- govoril general de Lobi med drujim: »Ko bomo odšli v naSo Francosko, vam bomo ostavili najboljše med nami, najhrabrejše, one, ki so padli na polju časti. Čuvajte te grobove ter jih po- kažite svoji deci, kateri recite, da so tu umrli sinovi Francoske, ki so došli, da pomagajo pri osvobojenju Vaie domovine. Mi pa hočemo čuvati gro- bove vaSih sinov v Francoski in po- vedati svoji deci, da počiva tamkaj deca naroda, ki je raje volil izgnan- stvo, kakor pa tuje robstvo. Oni niso nikdar obupali nad svojö domovinw, doprinesli so največje žrtve in jo o- svobodili. Dogodki na Slovaškem. — Lahi izdaii Čehe Madžarom. Vsled proti- odredb češkoslovaškega vcjnega p'o- veljstva je madžarsko prodiranje na SIova2kem ustavljeno. Proglašena je vojna diktalura. Zagrebška »Riječ SMS« poroča, da so italijanski častniki, ki so poveljevaü čežkoslovaškim četani, v dogovoru z madžarsko rdečo gardo odprli fronto na SlovaSkem in izdaii češko p.rmado. Za to so dobili 280 milijonov. Edino tako je bilo mogoče, da so Madžari potisnili trenutno Čehe nazaj. Češki Sokol za obrambo Slova- ške. Ko so prišle prve vesti o napadu madžarskih boljševikov na Slovaško v Prago, se je takoj dvignil češki Sokol na obrambo domovine. Prijavilo se je toliko prostovoljcev, da je minister za narodno brambo bil prisiljen, 'jih opomniti, naj se posvete svojim civil- nim poslom. Prvi transport Sokolov, ki je odšel na Slovaško, je Stel 4000 mož. Tudi značiino! Ruski boljševiki — vzor naših socijalistov! — so po- slali v Pariz ugovor zoper mir, ki vzame Nemčiji popolnoma francosko Alzacijo-Loreno, za katero so Nemci 1. 1871 Francoze oropali. To se jim zdi krivica, da pa si Lahi vzamejo pol miljona Slovencev, jim je vseeno! MARiBORSKE NOVICE Znani Vsenemec Wastian je končno izgubil zadnji up, da dobe Nem c Maribor. Zdaj bi se rad spokoril in srce ga vleče v Maribor. Hoče prositi za dovoljenje, da se sme zopet naseliti v Mariboru (sedaj živi v Gradcul) Ob- ljublja, da se bo odpovedal političnemu delu in posvetil samo Küsterjevi vin- ski trgovini. Dvomimo, da so tenjegove obljube odkritosrčne in priporočamo previdnost. Slab somišljenik, ki ne zahte- va v vsaki gostilni, kavarn! in brivnici, da morajo imeti „Novo Dobo." 'Sir;,- 2. >H O V /, •.: Ü E &* Stev. C^ PTUJSKE NOVICE. Ptujskim uHcam je mestni sosvet določil popolnoma nova, lepa domača imena. Napravo napisnih tabel je pre- vzel slovenski, klepar Alojz Majcen. Tablice s hišnimi številkami bodo imele črni rob in črno pismo, velike ulične table pa rdeč rob in plavo pismo na belem dnu. Okoli 10. jul. bo imel Ptuj tudi v tem oziru že slovensko lice. Zrelostni izpiti na ptujski gimna- ziji bodo 23. in 24. tm. Ustan/vitev godbene sole v Ptuju priporoča »Ptujski List«. Osnoval se je v to svrho pripravljalni odbor. Dijaški dorn in dekliški dom v Ptuju sprejmeta gojence in gojenke za Solsko leto 1919/20. V dijaškem domu dobe stanovanje, hrano in vestno nad- zorstvo dijaki ptujske gimnazije in učenci 1. razreda deške meščanske sole, ki se otvori v Ptuju jeseni, v dekliškem do- mu pa učenke dekl. meščanske sole in gospodinjske sole ter morebitnega eno- letnega trgovskega tečaja za deklice. Tudi ljudskošolski učenci in učenke se lahko sprejmejo. Prijave se naj pošljejo na ravnateljstvo državne gimnazije v Ptuju. CELJSKE NOVICE. Shod trgovcev in obrtnikov v Celju dne 9. t. m. so posetili: pover- jenik ministrstva trgovine dr. Marn, predsednik Trg. obrtne zbornice v Ljub- ljani Knez in njen tainik dr. Murnik, v imenu zveze industrijalcev P. Majdič in Drag. Hribar, v imenu deželne vlade okr. glavar Andrejka, drž. poslanec dr. Kukovec. Predsedoval je Jakob Zadra- vec iz Središča. — Dr. Božič je ob- širno in stvarno utemeljil potrebo samo- stojne trgovske in obrtne zbornice za Štajersko-Koroško- Prekmurje. — Vinski trgovec Čuček iz Ptuja je utemelje- val potrebo, da bodi njen sedež v Mariboru. V debato so posegli še: dr. Kukovec, ki podpira predlog za u- stanovitev samostojne zbornice; Drag. Hribar in dr. Murnik pa govorita oba proti taki ustanovitvi in za močno enotno zbornico za celo Slovenijo; ravnatelj S m e r t n i k je za enotno zbornico, pa za ustanovitev ekspozi- ture na Štajerskem; Stermecki za- govarja ustanovitev zbornice v Celju. Na predlog referenta dr. Božiča se sprejmejo rezolucije : 1. zbor delegatov industrijskih, trgovskih in obrtnih or- ganizacij izjavlja, da je ustanovitev trgovske in obrtne zbornice za Spodnje Štajersko, Koroško in Prekmurje nujno potrebna. Vlada se pozivlje, da za u- stanovitev vse potrebno pripravi in pospeši, da bo začela zbornica v naj- krajšem času poslovati; 2. sedež zbor- nice bodi Celje ali Maribor; definitivno odloči poseben zbor delegatov po prin- cipijelni rešitvi vprašanja o ustanovitvi zbornice; 3. do ustanovitve posebne zbornice se naprosi trgovsko-obrtna zbornica ljubljanska, da ustanovi eks- pozituro na Slov. Štajerskem, katere sedež določi ona sporazumno z dele- gati zbornice iz Štajerske; 4. za čas, dokler jiosluje trg. obrtna zbornica ljubljanska za celo Slovenijo, naj se vpokliče vanjo 24 delegatov iz Štajerske, Koroške in Prekmurja. Viada se po- ziva, da skliče v najkrajšem času or- ganizacije k volitvi delegatov. Razde- litev mandatov po ključu po strankah se odklanja. — Kot zanimivost še pri- denemo, da se je udeležilo zborovanja tudi večje število nemških trgovcev in obrtnikov. Pozdravljeni I Na binkoStni pon- deljek povrnilo se je iz koroškega bojižča 22 dijakov legijonarjev s ko- roške fronte. 11. majnika odiSel je oddelek 34 mož celjske legije pod vodstvom poročnika Maksa Detičeka na koroško mejo, kjer je branil gor- njesavinjsko kotlino pred nemškimi roparji. Ko je započela naša ofenziva, prodiral je ta oddelek, ki je tvoril vez nned južno in vzhodno fronto, čez Črno, Pliberk, Apace, Sinčo vas, Celovec, na Vrbsko jezero. Oddelek, ki je z nabi- ranjem dobtovoljcev narasel med tem na 90 mož, je bil opetovano v hudern sovražnem ognju in žel za svoj neu- strašen nastop pohvalo vojaških obla- sti. Prav vzgledno so se vedli naSi dijaki, kojih stroga disciplina je bila vzorna. Upamo, da bodo šolske oblasti, ki smejo biti ponosne r.a svoje junake, šle tem dijakom ob sklepu šoiskega leta, posebno naturantom, v največji meri na roko. hzlet CeBjskega pe^skega druŠt&a v Vojnik bo v nedeljo 15. t. m. Odhod ob pol 14. uri od Bra- nibora. V Vojniku na vrtu g. Jul. Ko- vačiča družabna prireditev. Nemci v naši družbi. Prijatelj lista nam piše: Zadnje tedne opažamo, da se začenjajo razni več ali manj čistokrvni Nemci pojavljati v naših družbah in na zabavah, nekateri bolj plahi še le v kavarnah in gostilnah. Posebno mlajši in pa sinovi trgovcev in obrtnikov so krenili to poi:. Opazili smo, da nekateri nerazsodni ljudje gledajo ta pokret prekim okom, mesto da bi jim vzbujalo to zadoščenje. Kdor izmed naših dosedanjih nasprotnikov hoče postati lojalendržavljan, munesme- mo zapirati nobenih vrat. Cinkarniški zdravnik je torej zopet Nemec dr. Gollitsch, in to na zahtevo jugoslovanskih soc. dcmokra- tov. Ko so dr. Gollitscha internirali, je dr. Brezovnik prevzel služco cinkar- niškega zdravnika pod pogojem, da ostane, dokler ne bo drugega sloven- skega zdravnika. Sedaj je pa oskrbni- štvo plavžev kar meni nič tebi nič na pritisk gospodov socijalistov dalo službo zopet dr. Gollitschu. Res ne vemo, ali je plavžarsko oskrbništVo samo metlav rokah socijalistov, da pusti tako drzno osramotiti našo narodno cast. Naj si bo svesto, da Kristan ne bo večno poverjenik za javna dela in da zna priti kedaj še bridek obračun za mar- sikaj, kar se danes pod krinko soci- jalistične mogočnosti v cinkarni dogaja. Zakaj trdimo celo, da se vrši tarn z gotove strani namenoma sabotaža — in bomo v kratkem prišli s tozadevni- mi podatki. EvldenČni razpregledovalni nad- zemljemerec bode sprejemal v Celju stranke od 3. do 5. julija tl., da izvrši evidenčna uradna opravila. — Zemlji- ški posestniki naj se v teh dneh pri- javijo ter prineso na evidenčni urad v Celju vse pripomočke glede sprememb, nastalih pri zemljiščnem posestvu. Sestanek slovenskih obrtnikov danes v četrtek 12. jun. pri g. Percu v Gaberjih. Izgnan iz naše države je sin konje- derca Gugla na Ostrožnem, znan za- bavljaČ in hujskač. Gospod Derganz, bivši mestni ekonom, nas prosi objaviti, da se v zadnji številki opisanih dogodkov I. 1898 ni udeležil on, ampak njegov sin. Prijavljamo to s pripombo, da je nje- gov sin danes star 29 let, se je to- rej pač že zelo mlad (z 8 leti) udeleževal pouličnih napadov na Slovence. V zapore celjskega sodišča pri- peljali so 10. tm. rudarja Franca Kum- pergerja iz Trbovelj, ker je sredi de- cernbra 1. 1. vrgel pri Zidanem mostu v Savo svojega ne2akonskega otroka, 4 leta starega, katerega je imel z An- gelo Jaklič in ki mu ga je ta prinesla na dom, češ da naj ga on redi. Stvar je prišla na dan, ker je Angela Jaklič od njega tudi še pozneje zahtevala ali- mentacije. Zvezavojnih invalidov za Slov. Štajersko s sedežem v Celju. Dne 21. majnika 1919 se je osno- vala v Celju »Zveza vojnih invalidov za slov. Štajersko«, katera je politično popolnoma nepristranska. Namen zveze je: zastopati interese voinih invalidov v javnosti in pri vladi; ustanavljati po- krajinske podružnice po celi slovenski Štajerski, določene po centrali vojnih invalidov; njih pos!e upravlja odbor, kateri je voljen iz pokrajine in potrjen od centrale; pritožbe zoper nepravilno vršenje poslov pokrajinskega odbora razsoja izključno samo odbor centrale; ustanoviti fond, iz katerega se bodo podpirali podpore potrebm inval.di; zgraditov invalidnega doma z moderno opremo in dosmrtno oskrbo; skrb za pravilno podelitev koncesij, trafik in lokalov; mnogokratne prireditve kon- certov v prid voj. invalidom ter javnih zbirk s pravično razdelitvijo istih; spre- jemanje prostovoljnih daril bodisi de- narja ali blaga. Imena darovalcev se objavijo potom časopisov. Končno spre- jemanje knjig za ustanovitev biblijoteke. Knjige blagajne in evidence so na zah- tevo na vpogled. Redni člani morejo postati vsi jugovlovanski voj. invalid!, kateri vplačajo vstopnino 1 K in me- sečno članarino 1 K. Vsi redni člani imajo enako pravico do društvene uprave in pri volitvah ter so po spo- sobnosti tudi lahko voljeni za dru- štvene funkcijonarje. Častni in prispe- vajoči člarii nimajo volilne pravice in tudi ne morejo voljeni biti, ampak imajo samo posvetovalni gias. Prispe- vajoči člani morejo postati posamezne osebe, korporacije, zadruge in društva, ki vplačajo isto vstopnino in članarino kot redni člani. Častni člani morejo postati osebe, katere vplačajo enkratni znesek, ki se deli v tri kategorije in sicer: 1. 1000 K, 2. 3000 K, 3. 50Ö0 K. Pristopno izjavo in informacije-daje do ureditve svoje pisarne (katera začne s 1. julijem definitivno poslovati) pred- sednik Koštomaj Fran, Prešernova ulica 19 v Celju. Za odbor: precisednik Koštomaj Fran, tajnik Meznarič Ivo, blagajnik Bač Jak. * Tovariši vojni invalidi, organizirajte se, ker le v slogi je moč! DNEVNE NOVICE. Vidov dan — v prid jugoslo- vanski decJ. Društvo za zaščito jugo- slovanske dece priredi letos na Vidov dan na celem ozemlju kraljevine SHS otroški dan. Društvo je naprosilo mi- nistrstvo prosvete, naj izda naredbe, da se vrše ta dan po celi državi pre- davanja in pridige o deci in dečjem vprašanju sploh, da se takj cela naša javnosti zainteresira za eno najvažnej- ših vprašanj naše bodočnosti. Kot žrtev nemškega barbarstva je umrl 10. tm. v Ijubljanski deželni bolnici župnik-begunec Peter Serajnik iz Št. Vida v Podjuni. Pred nekaj leti mu je vse pogorelo, a z marljivostjo si je ustvaril lepo novo gospodarstvo. Ko pa se je zdaj vrnil iz begunstva in videl strašne posledice divjanja nem- ških tolp, ki so mu vse raznesle in razbile, se mu je zmešalo. Celibat učiteijic bo odpravljen. Ministerski svet je odobril tozadevni zakonski načrt. Pristojni oblasti na znanje! Piše se nam: Zadnjič ste poročali o neki Eli Živna iz Velenja, ki je bila obso- jena na 60 K globe, ker je govorila kaznjivo o koroških dogodkih. To dekle bo hčerka orožnika Živne iz Velenja, ki je za časa vojske služil v Vojniku. Tarn se je ta grdoba tako vedel, da so ga ob prevratu morali pred ljudsko jezo odstraniti in prestaviti v Velenje. Zakaj se ga ni sploh odslovilo? De- nunciral je uboge Ijudi in jih tiral tru- moma v ječe. Lahko se reče, da so bili vsi internirani, konfinirani in osum- ljeni iz Vojnika žrtve tega človeka. Ni čuda, da je svojega dekleta vzgojil v tem duhu, ki ga danes njen jezik iz- daja. Dobro bi bilo, da se oblast za- nima za tega človeka, da ne bo skru- nil častivredne uniforme države SHS. Škof dr. Mahnlč, ki so ga Lahi svoj čas — kakor smo poročali — odpeljali v Italijo, je glasom poročila iz Zagreba zopet svoboden in se vrača v Beograd. Velik protestni shod v Ljubljani proti nasiinemu mini bo v petek 13. jun. ob pol 17. uti na Kongresnem trgu. Razpisani sta tobačni glavni trafiki v Radgoni 5t. 5 in 216. Prva nesečistega letno 2200 K, druga 1369 K. Prošnje do 4. julija pri fin. okrajnem ravnateljstvu v Mariboru. Prošnja. Aleks Hasse iz Št. Petra pri Velikovcn je izgubil pri begu v Velikovcu svojo ženo Ivano Hasse in triletno hčerko Roziko. Kdor bi o njih kaj zvedel, se prosi poročila na naslov: Aleks Hasse, begunec na kmetijski Soli v Št. Jurju ob j. ž. Jugoslovanski Grasilec» Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani je na pozdrav občnega zbora, ki se je vrzil dne 1. junija 1919 v Ljubljani, došla iz Beograda nasled- nja kraljeva zahvala: Jugoslovanski gasilski zvezi iskrena hvala na po- zdravu. Kabinotna pisarna Njegovega Veličanstvakralja.Službeno:A!eksander. Iz juyosiov. dem. stranhe. VeSik javen shod Jugosl, demokpaiske strankena Po- nikve ob j. ž. se vrši v nedeljo 15. tm. ob pol 8 uri (po prvi maši) v Soli. PoroČa državni poslanec dr. V. Kukovec. dopes;. Šmartno v Rožni dolini. Namesto venca na grob umrle posestnice F. Ramšak iz Brezove podaril je tovarnar g. Leop. Wambrechtsamer 30 kron za tukajšnje revne šolarje. Šolsko vodstvo mu izreka za ta velikoduŠni dar iskreno zahvalo. Vodstvo narodne sole v Rožni dolini, 9. VI. 1919. — Ivan Kvac, nadučitelj. Čebelarska podružnica za Sa- vinjsko dolino priredi v nedeljo dne 15. junija ob treh pop. pri Žganku p. d. Klincu v Šeščah svoje prvo toletno podučno podavanje združeno ob jednem z občnim zborom. Spored: predsedni- kovo, tajnikovo in blagajnikovo poro- čilo, volite odbora in slučajnosti. — Čebelarji — zlasti udje — in vsi, ki se zanimate za čebelorejo — pridite v prav obilem številu! Tajnik. Prekopa. Tukajšnji mladenič Franc Klančnik je odrinil v vojaško službo- vanje k pijonirjem v Ptuj. Spal je v tretjem nadstropju. Neke noči se mu sanja, da ga preganjajo koroški Nemci, da švigajo in treskajo granatc krog njega. V spanju skoči s postelje ter beži do okna, odtam pa skoči doli. Drugo jutro so našli reveža ležati na tleh. Odpeljali so ga v Maribor, kjer je pa kmalu podlegel ranam. Za Vransko, Prekopo in sosednje kraje se snuje električna zadruga, ki namerava ižkoristiti vodno silo Bolske ter jo porabiti v prvi vrsti za razsvet- ljavo in gospodarske svrhe. Pozdrav- Ijamo podjetje, ki nam prinese vsaj nekaj napredka v naše pozabljene in zapuščene kraje. Zanesemo se pa, da bo izvršila delo jugoslovanska, ne pa kaka nemška ali nemčurska tvrdka. Letuš. Pečat našega poštnega na- biralnika je še vedno nemški. Kako dolgo še? Mozirje. Dne 3. tm. je umrla go- spa Marija Permoser, gostilničarjeva žena, v 37. letu starosti. Njen mož seveda ni mogel kaj drugega, nego da nas je izzival z dvojezičnimi oznanili, dasi ni pri nas nobenega Nemca. Brez- Sit*. CO «?- ovK r* f> *;¦ A- tizirnost nekaterih ljudi je občudova- nja vredna. Iz Vojnika. V posojilnični hiši se je pred kratkim otvorüa narodna ka- varna. Lastnici ste gospodični Mimka in Pepca Gorečan. Obe res iz srca narodni. Že dolgo je bil v Vojniku jiotreben tak lokal, kjer lahko sedeš in nimaš občutka, da polniš nemčurju žep in da škili nate iz vseh kotov neumno nemčursko oko. Slovenski Vojničani se kavarne prav pridno po- služujejo in želimo in prepričani smo, •la se bodo tudi Celjani oglasili, kadar bodo delali izlete po okolici. Posojil- nici pa gre zasluga, da je pripravila lepe lokale in tako kavarno omogočila. Za naše družabno življenje pomeni kavarna korak naprej. Teharje. Padel je dne 29. aprila v bližini Tinja na Koroškem eden naj- vrlejših častnikov celjskega peSpolka, jurist Ivo Kiesünger, doma na Tehar- jih. Poveljeval je 1. bojni stotniji in toil pri moštvu ljubljen in čislan kot malokateri. Njegovo junaško srce in nad vse dobrodušen, blag in možat značaj ostaneta vsem njegovim številnim to- varišem, prijateljem in znancem v naj- lepšem in nepozabnem spominu. Sreč- no je prestal vse opasne grozote mi- nole vojne, dasi je bil kot dodeljenec jiri rusinsk© - poljskem pešpolku št. 10 domalega v vseh frontah. Povr- nivši se povodom splošnejja poloma naposled iz Macedoniie, vstopil je v službo zopet pri domačem polku in bil meseca grudna poslan ssvojim oddelkom v tužni Korotan, na kojega zvestem bra- niku je postalo njegovo mlado, idealno in nadebudno življenje žrtev oholega in zahrbtnega nemškega nasilja. Bil je zapisan junaški smrti za svobodo svoje prave slov. domovine, koji je bil vsikdar zvest in veren sin. Sicer pa: Umreti za blagor očine — bodi Sloven- cu ponos; osobito v današnjih dneh, ko jre za prapor in cast njene istinite svobode. In ta okolnost naj bi njego- vim izredno bridko prizadetim svoj- cem kolikortoliko blažila globoko ratio bridke Žali vsled nenadne, krute izgube najdražjega sina in najboljšega brata. Št. Juri ob j. ž. Kako je, prišel nemški slikar Holzinger \z Maribora do tega, da je dobil delo na našem kolodvoru? Kdo mu ga je oskrbel? To zanima našo javnost, predno bomo tfalje govorili — javno in na pristoj- nem mestu. Kakor bi ne imeli svojih slikarjev! Skandal je, da je kaj takega sploh mogoČe! Dol pri Hrastniku, Nad tisoč glav broječa množica vseh političnih strank se je zbrala 9. tm. (na binkoštni pon- deljek), da manifestira za nedotakljivost in celoto naše domovine, katero hočejo na pariški konferenci kosati. Po nav- duienem in prepričevalnem govoru g. šol. ravnatelja Ant. Gnusa se je spre- jela tozadevna resolucija ter se poslala na pristojno mesto v nadaljnje poslo- vanje. Slika zborovalcev se je dala na razpolago pjsarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani. Brežice. Dne 1. tm. ob 3/<1- uri zjutraj smo nakrat zopet začutil močan vertikalni potresni sunek. Tudi ppzneje smo še večkrat čutili zemeljsko bobnenje. Sromlje. Dne 5. tm. je urnrl Žup- nik Štefan Turkuš, star 58 let. Ptujska gora. V Pcdložu so 31. maja naSli posestnika Andreja Marzidošeka ubitega ob cesti blizu doma. Kot osum- ljenega so prijeli Jože Šoštarka p. d. Jmreka iz PodloŽa. Priznal je, da ga je ponoči pričakal in trikrat z ročico po glavi udaril. Storil je to, ker mu je Marzidošekova žena obljubila, da mu plača 600 K, če moža ubije. Tudi njo so vtaknili pod ključ in tudi ona je že priznala. Iz Ormoža. Zelo neprijetno budil- nico imel je te dni znani zajrlzeni nemškutar Emanuel Bauman; dva orož- nika prijela sta tega ptiCka na vse zgodaj še v postelji, vzela seboj v Ptuj ter ga tamkaj izročila roki pra- vice. Okrajno glavarstvo v Ptuju je tega hujskača kaznovalo radi neizpol- nitve državnih naredb in obstoječih predpisov na 500 K denarne globe. Radgona. Tukaj je minoli Četrtek nenadno umrl orožniški vodja Jakob Jazbec, doma iz Zibike pri Šmarju. Ža- loslen slučaj njegove smrti je v preiskavi. TRGOVINA, OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. 0 trgovini in trgOYstvu.*) (Odlomki izporoČilaK.Bisbacnerja pri občnem zboru Trgovske zadruge sodnijskega okraja Laško v Laškem tigu, dne 30. sušca 1919) V kolikor sem poučen, ni.povoljno poslovala v vojnem času skoro nobena trgovska zadruga, ker sc je kupčija de- loma centralizirala ter se je svobodna trgovina sčasoma popolnoma ustavila. Vse trgovstvo našega okraja je med vojno hudo trpelo. Ječali smo pod stro- gimi odredbami, -katere so izdale razne politične oblasti vseh inštanc; ječali smo pod šikanami, katerirr, smo bili izpo- stavljeni od strani nakupujočega občin- stva in cvetelo je denuncijantsvo, s ka- terim se je hotelo spraviti tudi vsa- kega poštenega trgovca v kriminal. Razne centrale nesrečnega spomina so nam siloma vzele zadnji kos blaga, ki smo ga imeli še v zalogi in davčni vijak je neusmiljeno pritiskal na nas s tako krivico, da so se nam ježili lasje, ko smo sprejeli davčne plačiine naloge. Bile so nezdrave in nevzdržljive razmere, v katerih so se nahajali posebno mali trgovci in katerim je pretila nevarnost popolnega eksistenčnega pogina. !< vsem tern gospodarskim težavam pridružile so se še politične persekucije, katereso bile za marsikaterega slovenskega tr- govca naravnost pogubonosne. Znano nam je vsem, kako smo bili Slovenci v bivši Avstriji zatirani. Slovenski trgo- vec nikjer ni prišel do svoje veljave, klanjati se je moral povsod oholemu Nemcu, ki se je čutil edino poklicanega, igrati povsod vodilno vlogo. Ob izbruhu vojne so se razmere za Slovence še bolj poostrile. Mrgolelo je tedaj vse polno vohunov, ki so, prežali na nas ter z veseljem čakali trenutka, da se enega all drugega oivede v zapor. Kot pošteni Slovenci smo imeli v očeh naših na- sprotnikov to grdo napako, da smo tudi med vojno ostali zvesti svojemu narodu. Mnogi od nas, posebno vsi oni, ki so že pred vojno delovali na narodnem polju, so bili od raznih oblasti označeni kot politično sumljivi. Ta označba do- tičnih sicer ni premotila ter jim je k večjemu ovirala osebno svobodo, nika- kor pa ne trdne vere, da mora slednjiČ zmagati pravica nad brezobzirnim zati- ranjem Slovencev. Dolgoletna vojna je privedla bivšo Avstrijo k popolnemu razpadu in iz teh razvalin je zmagonosno vstala Jugosla- vija. Napočil je čas svobode, postali smo po tisočletnem robstvu gospodarji na svoji zemlji in osnovala se je jednotna država Srbov, lirvatov in Slovencev. Imamo sedaj še začasno ustavo, ker se naša mlada država še ni vsestransko priznala in ker še naze meje niso do- ločene. V naši osrednji vladi v Beogradu delujeta tudi dva Slovenca, oba šta- jerska rojaka. Eden izmed njih je sin danes navzočega gospoda Ivan Kramerja iz Trbovelj, kateremu s tega mesta k k visokemu dostojanstvu, katero je do- segel g. dr. Albert Kramer, imenom za- druge najsrčneje častitam. V Narodnem predstavništvu v Beogradu pridno delu- jejo vsi poslanci našega troimenega naroda. Posebno delavni so naSi slo- venski poslanci, od katerih se splošno pričakuje, da bodo igrali pri naši zako- nodaji odlično in vodilno vlogo. Z veliko nestrpnostjo čakamo vsi, kako se bode po dolgoletni stagnaciji razvila v Jugoslaviji zopet prosta trgo- vina. Kakor vse kaže, čakali bodemo ie precej Časa, da se vrnejo v to potreb- *) Vsled pomanjkanja prostora žal do danes nismo mogli priobčiti. Ker pa mnoge trditve v čianku tudi Se danes niso Izgubile na aktualnostl, članek vseeno prlnašamo. Uredn. ne normalne razmere. Meje so večino- ma še zaprte in to, kar se sedaj dobavlja iz drugih držav, privaža se večinoma proti kompenzaciji. Trgovina sedaj po- polnoma miruje in naš položaj je tre- nutno zelo obupen. Primanjkuje nam najpotrebnejših živil, posebno sladkorja in soli. Dolgo šmo že brez petroleja in drugih za vsakdanje življenje nujno po- trebnih predmetov. Splošno se opaža, da je v Jugoslaviji industrija Se premalo razvita in da so naše tovarne primorane mirovati, ker jim primanjkuje surovin. Na5a vlada je obljubila vsem tovarnar- jem in bodočim industrijcem dalekosežne koncesije, da se odpomore sedanjemu nedostatku glede nepovoljnega proiz- vajanja različnih potrebnih izdelkov. Pred kratkim je naša vlada odredila prost promet z nekaterimi živili, kakor zžitom, moko, živino, oljem, lesom, pol- jedelskimi stroji in še nekaterimi drugi- mi predmeti. S tern se je hotelo olajšati sedanje naravnost obupno stanje apro- vizačnih razmer, ki vlada v obrnočju cele Slovenije. S svobodnim prometom se je tudi pričakovalo padanje neznosno visokih cen. To je bila naše vlade po- božna želja, ki se pa žal ni izpolnila. Takoj po razglasu proste trgovine se je pokazalo, da imamo v Jugoslaviji §e ogromnih odvišnih množin žita in tudi več tisoč prašičev, toda v prostem pro- metu se niso cene znižale, ampak nas- protno še zvišale. Poleg tega so se že- lezniško-prometne razmere, posebno na> hrvatski progi tako poslabšale, da je sedaj popo'nomaizkljuceno spraviti kup- ljeno blago nörmalnim potom v našo pokrajino. To je v kratkih obrisih trenuten položaj, v katerem se sedaj nahaja tr- govina v Sloveniji. Razmere tiiso raz- veseljive, ni pa povoda, vsled tega ob- upati. Čakajo nas še druga razočaranja; predvsem potrebna regulacija valute, katere se ne moremo izogriiti, ako ho- Čemo zopetni mirni razvoj trgovine na zdravi podlagi. Pričakujemo od naše sedanje vlade temeljito odpravo vseh škcdljivih pojavov v prosti trgovini ter se nadejamo, da se v Beogradu ne bo ukrepalo z dvojnim, oziroma trojnim merilom. Zaupamo v naše poslance, da bodo z gorečo besedo naše zahteve v Narodnem predstavništvu zagovarjali ter pri zakonodaji dosegli izpolnitev vseh upravičenih zahtev na§ega trgovstva. V dosego te želje bode na vsak način potreba skrbne in splošne organizacije vseh trgovskih greinijev in zadrug na Slov. Štajerskem v celotno stanovsko zvezo. Živimo v dobi splošne organi- zacije ter so nas v tem oziru že vsi stanovi zdavnaj prehiteli. Sliši se, da se ravnokar pripravlja velika trgovska organizacija na Slov. Štajerskem, ki bo imela nalogo, dati našim upravičenim zahtevam močno hrbtišče ter skrbeti za to, da stopi slovensko trgovstvo vendar enkrat iz dosedanje nerazumljive pa- sivnosti. Odd ja modre galice vinogradni- korn. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani nas prosi objaviti: Ker ni bila tukajšnja deželna vlada zadovoljna z nakupom modre galice po družbi, češ, 4a je predraga, je poverjeništvo za javna d.ela kupilo meseca februarja 75 vagonov modre galice v Nemški Avstriji po znatno nižji ceni, da jo družba med vinogradnike razdeli. Tvor- nica, ki je prevzela dobavo modre ga- lice, pa svojo prevzeto dolžnost zaradi prenizke cene silno počasi zvršuje in zato še danes nimajo vsi vinogradniki modre galice v rokah. Dasi kmetijska družba za to kupčijo ni odgovorna, vendar stori vse, kar je v njeni moči, da se pospeši izdelovanje in odpoši- Ijanje modre galice, ker ji gre za njen ugled. DruŽba ima kar naprej svojega uradnika na Dunaju, ki tvornico nad- zira, je dosegla, da je tvornica prišla pod državno nadzostvo avstro-uemške vlade, pošilja se ji premog iz Slovenije in zadnje dni se je celo zapretilo av- stro-nemški vladi, da se ustavi vsak uvoz živil v NemSko Avstrijo, če se ves ostanek galice takoj ne odpošlje. Vinogradniki, ki so pri Slovenski kme- tijski družbi modro galico naročili, naj vse to vzamejo na znanje, ker ona vsako krivdo odločno odklanja in prosi, jo z urgencami ne nadlegovati, kajti ona ne more več storiti, kakor sproti odpošiljati vse blago, kakor ji dohaja* Slovenska kmetijska družba je vs» galico že meseca februarja na Dunaju plačala in tvornica ima v rokah dispo- zicije v onem redu, kakor so naročila na modro galico kmetijski družbi do- šla. Teh dispozicij prenarejati pa ne gre, če naj ne nastane velika zmešnjava. ZagrebŠka borza efektov je bila 4. tm. slovesno otvorjena v Trgovskem domu. Pri otvoritvi je naglašal ban dr. Paleček, da se more Zagreb razvijati kot gospodarsko središče, kakor se razvija Beograd kot politiČno središče. Obrtni vestnik. Izšla je že peta številka tega stanovsko-strokovnega glasila slovenskega obrtniškega stanu. Vsebina je mnogovrstna in koristna. Vsem slovenskim obrtnikom toplo pri- poročamo ta stanovski list, ki hoče koristiti slovenskemu obrtniku in pod- jetniku in širiti stanovsko zavest. Na- roča se pri upravništvu Obrtnega Ve- stnika v Ljubljani, Dunajska cesta številka 20. Vojaška živina za kmetovalce Izdana je naredba na vojaška povelj- stva, ki razpolagajo z zadostnim šte- vilom živine, naj jo dajo na razpolago kmetom za obdelovanje polja. Kmetje, ki so oddaljeni od vojaških poveljstev nad 10 km, morajo prinesti potrdilo oblasti, da jim je pomoč potrebna in da so v stanu prehranjevati živino in živino ter plačati vladi 1 dinar dnevno odškodninc. Jugoslovanski kredltni zavod r. z. z o. z., ustanovijo trgovci in obrtniki v Ljubljani. Namen jugoslovanskega kreditnega zavoda bo, preskrbovati srednjega in malega trgovca s cenim kreditom in nabavljati skupno tudi bla- go za nje. Deleži so po 100 K in je doslej že nad 150.000 K deležev pod- pisanih, zagotovljenih pa še za 500.000 kron. Do ustanovitve, ki se izvrSi kmalu, se upa, da bo podpisanih še več dele- žev. Tak kreditni zavod, ki bo ščitil baš srednjega in malega trgovca in obrtnika, je nujno potreben v dobi, ko se začenjata trgovina in obrt zopet raz- širjati. Kurz kovanih kron blvše avstro- ogrske države in kovanih srebrnih črnogorskih perpera od 1, 2 in 5 kron v srebru s kurzom dinara se izenači, t. j. da velja pri naših državnih bla- gajnah ena srebrna kovana krona ali srebrni kovani perpar en dinar. Večje števllo poljedelskih strojev nabavi naše trgovinsko ministrstvo v Ameriki. Razdelilo jih bo v krajih, ki so med vojno največ trpeli. Za nove železniške proge (Knja-' ževac-Niš, Topčider-Malakrhnja- Požare- vac, Niš-Prokuplje-Mrdar, Kragujevac- Kraljevac - Raška - Kruševac -Jankovec- KlisLira) je dovoljen kraljevski vladi kredit. Književnost. „Habsburgovci", žalostne slike iz naše preteklostl. Pod tem naslovom je ravnokar izšia knjižica, ki opisuje zločinsko delovanje Habsbursovcev od njihovega začetka kot klativitezov in obcestnih -roparjev do konca, ko se je zdrobila njihova moč, ki je bila zgra- jena na tiranstvu, v prah. Habsburgovci so bili največji sovražniki Slovanov ter so prelili cele reke slovanske krvi, bodisi na moriščih, bodisi v vojskah. Vsebina knjižice je zanimiva ter jo priporočamo našim čitateljem. Stane 1 K 20 v, s poštnino 1 K 50 v ter se dobi v upravništvu »Domovine« v Ljubljani, Sodpa ulica St. 6, kakor tudi po vseh knjigarnah. RAZNE VESTI. Na sled velikim tatvinam so pri- šli v ljubljanski tobačni tovarni. Vršile so se že od zime sem in znaša^po- zvročena škoda na milijone. Čuje se, Strafi 4, »NOVA D O B A, Štev. 59 V /Ms OfVI^TT T^^^l^iF v reglstrovana kre- ^ET ^%V?T TTT «Prefema branllne vloge lie I t/m 9^ ¦ f%| ¦ I ¦¦ ¦ fwM dltna ln stavbena V V&iiljtl 11H otoresluje if^SO/^^ t9JL^2^0 JL JL^JL JLr^^llA »adruga z am. aav. prešernova itllca f 1.15. P«trl od sio 1«S /oj Karol Vasitc? Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskeja manufakturnega blaga. da so bile v zvezi celo nekatere višje osebe. Puntar prcd vojaškim sodlščem. Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je stal 3. tm. bivši narednik Matko Radolovič, roj. 1891 v Marc&nu pri Pulju. Ob prevratu je bil prideljen stražnemu oddelku na kolodvoru v Za- logu. V drugi polovici novembra pa je prevzel poveljstvo v Zalogu tapetar Juvančič. Hotel je z železno roko na- ptaviti red. Radolovič pa ni hotel od- dati vajcti \z rok, pridobil si je nekaj vojaštva in tudi civilnih oseb, zaprise- gel moštvo na svojo osebo, in 14. nov. je prišel s svojimi ljudmi — puške nabite in bajonete nasajene! — h kape- tanu in zahteval od njega preklic ne- katerih odredb. Obtožen je tudi, da je hotel 5. dec. z svojim moštvom iti v Ljubljano, pred narodno vlado in izkli- cati republiko. Isti dan pa so ga are- tirali. Zločin veleizdaje se ni mogel dokazati. Zaradi puntanja pa je bil obsojen na 2 leti ječe. Velika žeiezniška nesreča se je zgodila 30. maja pri postaji Bender na Ogrskam. 16 prenapolnjenih vozov je popolnoma razrušenih. Doslej se je ugotovilo 11 mrtvih in 40 ranjenih, večinoma grških in francoskih čast- nikov. Kako bodo scdiiE na Češ:em zločine oderuštva? Čehoslovaški pra- vosodni minister je predložil minister- skemu svetu predlog, naj se zločini oderuštva sodijo po prekem sodu v 24 urah. V slučaju obsodbe se prcmo- ženje obsojenčevo sekvestrira za tri leta. Preblvalstvo NcmČije. Pri ljud- skem štetju 1. 1913 je büo v Ncmčiji naštetih 66V2 inilijona prebivalcev. Med vojsko je umrlo 4 milijone Ijudi več kot se jih je rodilo. Po mirovni po- godbi pa zgubi Nemčija še 6 milij. prebivalcev. Prebivalstvo Nemčije bo torej za velik odstotek padlo. Največje cerkve na svetu. Naj- večja cerkev na svetu je cerk«v Sv. Petra v Rimu, v katero gre 45.000 ljudi; za njo pride cerkev Sv. Pavla v Londonu (38.000), potem Milanska ka- tedrala (37.000), Kolinska (30.000), cerkev Sv. Petronijt v Bolonji (25.000), Aja Sofija v Carigradu (22.000), cerkev Sv. Štefana na Dunaju (12.000), cerkev v Pizi (12.000), cerkev Sv. Dominika v Bolonji (11.500), monakovaka kate- drala (11.000). Listsiica uredsiištva. Radgona; Vedeti morate. da ima- mo sedaj tri vrste cenzure Veselilo bi me, če bi mi v ostalem pošiljali od časa do časa kakšna po- ročila. Pozdrav!— Konjice, Tolstivrh, Slov. Bistrica, Šoštanj, Gornjigrad, Ormož, Mo/irje, Št. Juri ob Taboru: Pride po možnosti vse na vrsto. Hvalal Pozdrave ! Zadravec Matevž sprejme udenca za pe» karijo 2 popolno oskrbo. Teharje št. 45 808 2-1 KINO GABEJRIJ^ V pefek I3M «oboto 14., nedeljo 15. in pondeljek 16. junija. Sled v hotelu Terminus ali opica Jack. Detektivska cirkuška senzacija v štirih ogromnih dejanjih. Vsled ogromnih nabavnih stroSkov se vstopnina za nekoliko iviša. Sprcjme se mlajši slug». Hotel Balkan v Cclju. 8091 Proda so Harmonika ali se zamenja za kolo. Vprašati je v Aškerčevi ul. št. 13, 1. nadstr. soba 2. Kupim dobro fino damsko kolo, ter dobro gumijevo zračno cev in plašč ali vsaj najmanj 35 cm dolgi kos zračne cevi za popravilo pncuinatike. Ponudbe na na- slov: »kolo« Gaberje 21. 789 1 Preda eei 2 veliki sliki, 1 moška zlata ura, 100 kg alabastrovega gipsa in druge predmetc. Vprašanje na upravništvo 806 1 Prcda se vinograd blizu Vojnika. Po- izve se pri Franc Ojsteršku v Oologrančevi hiši št. 102, vrata 6. S04 2-1 NaznanilR! V restavraciji Narodni doni v Celju se nahaja pismo, došlo iz Amerike in adresirano na gospo Miro PirkoviČ v Kozjem. DotiČna gospa se naj oglasi v restavraciji. Pro da se še skoro Čisto nov frak. Poizve se pri krojaču Maksu Zabukošek, Cankar- jeva cesta. 803 IlllMmiV^ 8<11t9fl najboljše vrstc se IID nil III «ill II !ldobi »Pr5 Dnl- IfullilUI Iflel 19 matiiscu" Ivan W Vfl BUM! W fillW Matkovjč v Ce|ju> 807 10-1 Olavni trg štev.8. Iäcem službe za nadmlinarja ali pod- tntinai^ia, vešč v umetnem ali avtoma- tičnem mlinu. Ponudbe na upravništvo. 781 3-2 Nagr^do debip kdor mi preskrbi stano- vanjc, obstoječe iz 2—4 sob. Naslov vuprav- ništvu. 784 3-2 popolnoma izurjeno v trgovini meSane stroke, sprejme firma Norbert Zanler & sin, Sv. Peter v Sav. dolini. 797 3-1 Gostilničarji! Pristen bei Ijutomeržan, rudeč bi- zeljčan in temnorudeče Opolo vino, staro in novo oddaja po zelo niz- kih cenah: Anton Stern, trgovski posredovalec, Benjamin Ipavčeva (prej Gizelina) cesta 12, Celje. 805.12-1 Ali trpite revmatične in mišične .^B^^3i^ ^^K^^^fi Jf^z^mk ^^Bk. ^> Porabljajtedavno preizkuSeni najtrdo- vratneje boli ubla2ujoči, ki so ga ra- bili 2e mnogobrojni zdravniki in pri- poročali, 6 dvojnih ali 2 spccialni steklenici 24 K. Proti žclodčnim boleči- nam jemljejo Fellerjeve rabaibarnc Eisii-kFoglice. 6 škatljic 12 K. - Edin» prave pri lekarnarju Ev- genu V. Feiler, Stubica, Elzatrg 356,Mrv.Zagorje. Zavoj in poštnina se pri- računa posebej, ali naj- cencje, kolikor več se torej obenem naroči, tem- več se prihrani. VII Do 200 vagoxtov in do 5 vagonov lepega 790 5-3 ©gl|a se proda. Vreče za oglje da odjemalec. Vprašanja pismeno na Janko Božič, Celje, Prešer- nova ulica St. 15. Oskrbnftšf vo graščine LOka pri ŽUSSnU sprejme takoj več spretnih O^.arjev» Nastop službe takoi, plača po dogovoru. Isto okrbništvo kupi tudi večjo partijo ŽaliSJeV iz jute. Ponudbe z navedbo cen naj se dopošljejo na gori ime: novano oskrbništvo. 786 5-3 modnialelije T.pll® Rrožna cesta zagospode ü5llß šteu. 1 Dojaške in nracl- niške uniforme po meri u najkrajšem času. 265 52-22 G" ¦ .-.-•üja stsw. 6 spre,^;..~ . .„ . .0 stroko spadajoča dela. 31 52-21 Lepo poseslvo v Celju se zaradi premenjenih razmer takoj proda. Obstoji izmočno zidnne cnonadsiropne hiše, zidancga gospodarskega poslopja, velikega dvorišca s sadnim drevjeni, cvetličnjakom, vstom za zelenjavo in njivo s studencem. V hiSi je 14 sob s posebnim vhodotn, med temi 5 v podstrešju, dve predsobl, kuhinja, kopalna soba, pralnica, podstrešje in klet. Električna razsvetljava, telefon in vodovod. 10 sob in kopalnica z hišno opravo in pe- rilom ali brez tega. Ponudbe naslovljene na C? Ije, Benjamin Bpavčcva ulioa 20 (Oizelina^cesta). 794 2—2 Dr. FRANJO KOLTERER ORDINIRA V STROSSMAYER-JEVEM DOMU ¦ mi., ROOAŠKA SLAT1NA 22 Trgovec 43 let, zmožen slovenskega, nemškega, hrvatskega in italijanskega jezika, v vseh trgovskih strokah, kakor tudi knjigovodstva in kore- spondence zmožen,' večletni upeljani potnik, želi primeine službe kot vocija kake podružnice, skl?diščnik ali kaj enacega, tudi v kakem trgovskem uradu sprejme sluzbo. Cenj. ponudbe pod naslovom »Prva moč« na upravništvo Nove Dobe. MovrsfRQ mioei alr^o vodi razpecava fwrdba ftrgovina s špecee*ijsfeiin blagoiti; bar^ami in de- fisa«*iß* Sibečico, kraste, lišajeuniči ^***" J?**^ pri Človeku in živini mazii» zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 fonček za. cno osebo 5 K. — Po pošti k K poStnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto leScarn» Tcnköczy v Ljublj&n?, Rranjftko. , 615 34—U GOSÖlsüfl" KnlllDUK priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas top!« in mrzlo kuh lijo. Za obilni obisk se priporoča 244 104-46 A* Robek. SedSarska in f ape« iae»sk& delawnica * A f # ' 245 104-45 I Ä||Ä Samostanska %%||%j uiica sJevJ6. 1&M%&ši podgane, sfe« if&lSl» naceinščurki tes* ves mrčea moia poginiti, čc se vporabljajo moja preiz- kufieno najboljša in povsod hvaljena sredstvt, kakor: Za pcljske mišl 5 K, za podgane in mišl 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenico 2 K, posebno močna tinktura za stenlce 5 SC, uničevalec moijev 2 K, prašek proti mrče- som 2 i 11 4 K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za uši pri žlvini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinkhira za bolhe pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod sa eRspofft M. Junker, 85 —49 Zaareb 37, i>eirl.n)sl&a nltca 3. ČEVUARSKA DELAVS3ECA Kocenova (Špitalska) ul. štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104 43 gsriporača SpecBFijsKo blagofer usa'tfoursifiE bapve za obleke, s hate- plmi si lahho ysQkdo barva ^sabourstna bloga sam. 242 104-45