Posamezna Številka Din 1. St. 171. V Ljubljani, v soboto 2. avgusta 1924. PoStnlna v gotovini. Leto I« a- 1 Izhaja vsak dan popoldne. • Mesečna naročnina: I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din g.—.........—........................................... ? Neodvisen političen list 25 Uredništvo: Wolfova ulica št. 1 /I. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. ........................................................— EJ • • } Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu- ! f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? { Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633- I 0’*“ .-•'■••0 Nihie ni kriv, fili pravzaprav noče biti kriv, ne klerikalci, ne radikali in skoraj niti ne demokrati, da smo tako hitro zašli v spoiling-system. Kadarkoli se v Združenih državah ameriških menja vlada, se menja tudi upravna garnitura; uradi postanejo vojni plen (spoil) vladne stranke. Ta metoda, ki se zdi v svoji domovini vsakomur samoumevna stvar, je že zdavnaj prestopila ocean in tvori v vseh starejših parlamentarnih in še bolj v pseudoparlamentarnih državah poglavje v nepisani, a dosledno izvajani ustavi. Ne, nihče ni kriv in vsi so krivi, ker iiso znali odoleti imanentni logiki strankarske vlade, kolektivnim instinktom socijalno-političnih skupin. Kaj pa je stranka danes drugega nego armada, sateri veli po njeni zmagi obstojni in obrambni interes, da se utrdi v zavzetih zakopih, se zasigura na vse strani in postavi svoje vedete na eksponirana mesta?" To vemo vsi, s tim računamo vsi in vendar toliko vika in krika vsakokrat, kadar nova vlada prične z odpuščanjem, premeščanjem upravnih šefov v centrali in v pokrajini. Ob takih prilikah se ne utrudimo lezti v zarjavele moralične oklope in uprizarjati v časopisju solzave donkišotijade z ustavnimi in drugimi pravicami. Da pri tem strokovna usposobljenost, čisti značaj, nesebičnost in podobne dobre lastnosti prizadetih uradnikov niso odločilnega pomena, smo vajeni videti vsepovsod okoli nas in smo morali vedeti tedaj, ko se je nahajala ustava še v pripravljalnem odboru. Predati državo na milost in nemilost večinskim strankam, priznati ustavnfe potom zakonodajnemu Sinitelju neomejeno oblast, zraven pa pričakovati od uprave nestrankarsko vrnitev dolžnosti in nič kot to, je vendar skrajno nelogično in proti vsem zakonom človeške narave. Seveda v kon-stitucijonelni Avstriji je bilo kaj takega izključeno, kajti tam so kabineti prihajali in odhajali po cesarjevi volji in niso imeli prav nobenega interesa na tem, da li so sekcijski šefi in pokrajinski namestniki v svojem prepričanju klerikalci ali svobodni zidarji. Danes je pa ves interes ravno v tem; kajti vladna stranka mora izvrševati svoj program, česar vendar ne more poveriti ljudem, katerim se zdi ravno ta program gola nezmisel in narodna nesreča. Takšna je žalostna logika stvari. Žalostna radi tega, ker spravi ta logika ljudstvo ob dobrote dobre uprave. Kakšne da morajo biti praktične posledice, ako na vodilnih mestih ni nobene stalnosti, ako se skoraj sleherno leto menjajo osebni sistemi in noben šef ni-Tia časa, da se vštudira v svoj resort, io si vsakdo lahko izračuna na svojih desetih prstih. Takšna vladna metoda le zraven še draga, kajti nesigurna, nestalna uprava pomenja nepotrebno potrato časa in sil, zahteva torej večji administrativni aparat, vnaša v gospodarstvo zategovalni, riskantni moment, skratka, ljudstvo jo plača v višjih davkih, dražjem blagu in znižani življenski meri. In sedaj par besedi za dane razmere. Ni naša stvar, raziskovati, kteri ljudje, ki so se znašli zdaj na proskrip-čni listi nove vlade so si to s svojim strokovnim delovanjem, zlodelovanjem zaslužili; to spada pred disciplinarne odbore. Vendar pa moramo pribiti, da vzbuja vehementni juriš novih ministrov proti upravnim organom, ki izpovedujejo slučajno nasprotno politično vero, v ljudstvu dosti začudenja. Vsakdo si mora pač reči, da bode izvajala prihodnja vlada, ki morda niti ni daleč, osveto v še širokopoteznejšem slogu, naslednja enako in tako v geometrični proporciji naprej, tako da postane n. pr. mestna uprava le še pobožna legenda, upravna ustaljenost naivna želja in pravna sigurnost le zgodovinski spomin. Pribiti je tudi, da se šteje ta seji” '■). Trst, 1. avgusta. (Predborza.) grad 27.50—27.60, Dunaj 326—328, .a 116.75—117.25, New York 23.10—23.15, ga 68— 68.75, London 101.75—101.90, i 'i 430-432. Dunaj, 31. julija. Beograd 848, trst 3059. Pariz 3542, New York 70.935, Prag* 2095, London 312.300, Curih 13.155. Dr. Vekoslav Kukovec: Beseda v važnem trenutku. Možje, ki so vsled toka dogodkov bili v položaju v zgodovini svojega naroda s svojim sodelovanjem na odgovornih mestih pridobiti si večje poznanje razmer nego ostala množica, dolžni so v važnih odločilnih trenutkih svoje nazore neovirano objaviti, da preprečijo morebitne prenagljene odločitve. Mislim, da je za mene danes nastopil ta trenutek, ko se je nova situacija v narodni skupščini in na vladi tako zasukala, da ogromna večina mislečih Slovencev ž njo ne more biti zadovoljna. Baš nezadovoljnost izziva pa mnogokrat prenagljene odločitve. Taka odločitev bi bila, ako bi mi, ki imamo vzrok biti nezadovoljni, sklenili takoj brezobzirno borbo nasproti sedanjemu režimu, četudi naša dosedanja kombinacija ni mogla najti parlamentarnega izhoda iz situacije. Zelo vprašljivo je, zlasti za mene, ki sem dve desetletji vodil napredno organizacijo ob severni meji današnje države, da bi mogel onim, ki so mi kdaj zaupali, svetovati, da slepo sledijo pozivu Nikole Pašiča, da je zdaj najnujnejša stvar rušiti režim. Jaz sem n. pr. toliko izkusil v borbi z organizacijo dr. Korošca, da bi z ozirom na doživljaje mogel zadnji biti, ki bi njegov režim podpiral zaradi te osebe. Vendar ne morem prezreti, da je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič z ozirom na svojo odgovorno ulogo sam izjavil na seji glavnega odbora radikalne stranke, da se že naprej ne more odreči vera izjavi dr. Korošca, da hoče kot patrijot dobro te države in da hoče kot predstavnik ka- toliške cerkve inaugurirati v javnem življenju patrijotično smer te verske, sedaj v narodni državi narodne organizacije. Jaz bi ne odrekel niti Radiču in njegovi stranki pravice, da kljub najbližji preteklosti zahteva nekaj vere, če izjavi, da hoče v prihodnje graditi, kjer je dosedaj podiral. Dolžnost nas, ki težko zaupamo, bodi opreznost za slučaj, da se nade ne uresničijo, kar se mora kmalu izkazati. Narod je dovolj zdrav, da se bo zavedel položaja, kakor treba. Za trenutno nestrpnost je pa za nas danes neposredno manj povoda nego na primer celo za krono, ki se je tudi z velikim rizikom za svoj veliki predujem zaupanja novemu režimu odločila. Dokler ni zadnje upanje izginilo, da bode tudi slovenski inteligenci pod nastopiv-šim režimom mogoče z varovanjem svojega stališča pozitivno delovati na izgradbi države, dvignjenju gospodarstva in izčiščenju uprave, dotlej zlasti nam naprednjakom v mariborski oblasti ne kaže glede taktike nasproti novi vladi odločiti se definitivno, čakati nam je deklaracije in dejanj nove vlade, med tem časom pa s pozitivnim delom med narodom utrjevati moralno bazo našega programa. Če sem to mnenje izrekel v listu, ki poudarja, da je nevtralen, storil sem iz čistih patrijotičnih nagibov, iz katerega dejstva pa nikdo po pravici ne sme izvajati domneve, da hočem svobodo od-ločevanja političnih organizacij motiti. Morebiti bode razvoj dogodkov kmalu pokazal, da so bile umestne moje besede. Jusoslovenska sokolska vrsta na olimpijadi v Parizu. Pariz. 24. julija 1924. In z zmago v mislih in srcu smo hiteli čez bogato gomlo Italijo, čez švicarski planinski raj v Pariz. Vlak je drvel z velikansko hitrostjo po gladkih tračnicah v Pariz, v mesto zgodovine, lepote, a i v mesto razuzdanega življenja Zavozili smo v Gare de Lyon 13. julija popoldne. Sprejel nas je trudne popotnike del jugoslovanske pariške kolonije: med njimi smo pogrešali predstavnikov države! In odšli smo v Pariz — v vrtinec milijonov ljudi avtomobilov, tramvajev, med tisoče hiš in tovaren, med tisoče milijonarjev in stottsoče delavcev žuljavih rok. Sestanek sodnikov. Na sestankih sodnikov, ki so se vršili dne 15 in 16. julija v Stade de Colombes je določil žreb. da narežejo tekmo Jugoslovani. Ostali narod* so si sledili v tem redu: Amerika. Finska. Angleška, Italija, Švica. Češkoslovaška, Francija, Luksemburška. Nadalje se ie postavilo in pregledalo orodje, definitivno utrdile vrste tekmovalcev in odredilo sodnike za poedina orodja. Od naših sodnikov ’e bil dodeljen brat Smertnik k obvezni vaji na drogu, brat Jeras k obvezni vaji na konju na Sir z ročaji, brat Kuščer k prostovoljni vaji na bradlj*. Za vsako orodje so bili določeni po trije sodniki (za prostovoljno vajo novi trije). Za vodjo tekme le bil izbran gosp. J. Piesvaux in njemu so bili dodeljeni člani apelačnega sodišča, za vsako državo po eden; član apel. sodišča je bil za Jugoslavijo br. dr. V a s, č Iz Novega mesta, namesto odsotnega br. Ambrožiča. Pri Slovencu Klopčiču. V sredo popoldne nas je povabil na svoj dom g. Ivan Klopčič, ki živi v Parizu že 25 let s svojo družino in ki si je postavil v okolici Pariza v Sartiouville lep dom. v katerem nas le sprejela njegova družica po starem slovanskem gostoljubju. V Sartrou-villski telovadnici so mogli naši tekmovalci nekoliko potelovaditi pod vodstvom brata Smertnika, ki ie bil duša telovadcem ves čas bivanja v Parizu. Tekma. V četrtek 17. juliia ie pričela tekma. Tekmovalo se je na sedmih orodjih. Na drogu, bradlji, krogih in konju na šir z ročaji je bilo napraviti po eno obvezno in eno prostovoljno vajo; na konju na šir brez ročajev, na konju vzdolž in na vrvi po eno Po dvamesečnem skupnem vežbanju v Ljubljani se je odpeljala vrsta jugosloven-skih Sokolov na tekmo v Pariz 12. julija Ob 5. uri 24 minut. Naša vrsta. Vrsta je obstojala iz osmih tekmovalcev in štirih namestnikov. Za tekmovalce so bili izbrani ti-le bratje: l. Zilič Stanko, bančni uradnik, 27 let, sok. dr. Ljubljana; 2. Polšak Rudo1!, knjigovez, 25 let, Celje; 3. Primožič Josip, kovinski livar, 24 let. Ljubljana II.: 4. Osvald Miha, uradnik, 31 let. Ljubljana; 5. Hla-stan Slavko, trgovec, 27 let, Trbovlje; 6. Derganc Stane, trgovec. 31 let, Ljubljana I.; 7. Porenta Ivan. uradnik, 28 let, Ljubljana I.; 8. Štukelj Leon, avskultant na sodišču v Novem mestu, 27 let. Novo mesto. V tem redu so na tekmi tudi nastopili. Namestniki so bili: 1. Jeršek Pavel, krznarski pomočnik, 25 let, Ljubljana II.; 2. Lovšin Evgen, trgovec, 28 let, Ljubljana L; 3. Roknič Djordje, carinik, 24 let, Zemun; 4. Zupan Oton, poduradnik fin. kontrole, 25 let, Ljubljana I. Vrsto je vodil br. inž. Poženel Albert, za sodnike so bili Izbrani bratje: S m r e t n i k iz Celia, Jeras Josip in Kuščer iz Ljubljane od sok. društva Ljubljana II. Ekspedicijo sta spremljala br. G angl, starosta JSS ln br. Juvančič kot tolmač. Na kolodvoru se nam je pridružilo še 10 članov, tako da je štela naša pariška dniiba 28 ljudi. Pot v Pariz. Vlak je oddrdral z ljubljanskega kolodvora. Vozil nas je v tujo zemljo, v veliki Pariz, kjer so zbrani predstavniki narodov iz celega sveta, ki tekmujejo med seboj v miroljubni borbi za olimpijski lovorov venec. Mlada Jugoslavija je poslala na to tekmo svojega Sokola, da pokaže vesoljnemu svetu moč sokolske vzgoje. Prišli smo v Postojno in v Trsi I tu i tam je bil sprejem prisrčen, bratski. Svoboden brat je objel brata, hrepenečega po svobodi... Kaj so pričakovali od nas, ko se povrnemo iz Pariza? Iz njihovih oči smo brali željo, da naj zmaga ovenča jugoslovensko sokolsko vrsto. Naša zmaga bo tudi njihova, suženj bo dvignil glavo, ko bo zvedel, da njegov svobodni brat zmaguje. obvezno vajo. Prva je nastopila naša vrsta na drogu z obvezno vajo, ki je bila od vseh vaj v celi tekmi gotovo najbolj naporna in ki je zahtevala od telovadca, da je vložil vso svojo moč v njeno izvedbo. Bali smo se za Derganca in Štuklja ki sta se poškodovala v Ljubljani pr; izbirni tekmi; v Parizu s+a vložila vso svojo energijo v delo in s tem pripomogla k častnemu uspehu naše vrste, v prvi vrst' seveda br. Štukelj. Od obvezne vaje na drogu e prešla vrsta k prostovoljni vaji na i«tem orodju, nato k bradlji, k drogom Itd. Za vsako vajo ie bilo mogoče doseči največ 10 točk, pol točke za prihod in pol točke za odhod od orodja. Največ je dosegla naša vrsta na bradlji: 75.87 točk za obvezno, 76.67 za poljubno vato od 88 dosegljivih točk; na krogih 69.47 za obvezno in 76.765 za poljubno vajo; na konju na šir z ročaji 73.20 za obvezno in 62.42 za poljubno vajo. Najmanj je dosegla vrsta na vrvi: 54.90 točk. Vrste drugih narodov. Jugoslovanska vrsta je končala s tekmo 18. julija popoldne Vedeli smo takoj, da ne bomo zadnji ampak da smo si priborili prav častno mesto. Tu so bili novi narodi Ameri-kanci, Finci, Angleži, ki se še niso udeležili enakih tekem in o katerih smo bili gotovi, da bodo za nami. Zelo nepripravljeni so bili Luksemburžani in čudili smo se. da se upajo nastopiti s tako vrsto. Opaziti je bilo ta-ltoj ob začetku tekme, da se bodo borili za prvo mesto Cehi. Italijani. Francozi in Švicarji. Ceh; so med tekmo kot vrsta odstopili. ker se je eden niihovih telovadcev pri vaji na bradlji precej resno poškodoval in nadaljevali so tekmo kot posamezniki. Go- tovo je bilo sedaj, da bodo Italijani prvi. Njihova vrsta je imela za seboj smiselno in sistematično treniranje, za kar je imela tudi vse na razpolago. Harmonija in obnašanje v vrsti je bilo neoporečno. Vsega tega je manjkalo v precejšnji meri naši vrsti! Izvrstni so bili Švcarji, katere smo vsi občudovali in njihova vrsta bi gotovo odnesra prvenstvo, da so bil* holje pripravljeni, posebno na krogih. Francozi so se pripravljali za tekmo več kot eno leto. Brat Štukelj. Pozornost vseh je vzbujal naš brat Štukelj, o katerem se je že v zač-tku tekme govorilo, da bo izšel iz tekme kot ol mpij-ski prvak, kar je tudi dosegel Da ni imel poškodovane roke, ni bil gotovo dosegel polno število dosegljivih točk na vseh orodjih. Njegove vrhunške poljubne vaje so divgale vse navzoče v ekstazo in Italijani, Francozi. Amerikanci in drugi so prihajali in mn čestitali na Izvedbi posameznih vaj. Brat Štukelj je izšel iz tekme kot svetovni olimpijski prvak na vseh orodjih. Dosegel je od 118 točk 110.34, tik za njim je Čehosiovak Pražak s 110.323 točkami, tretji je Čehosiovak Šupčik 106.93, četrti Italijan Mandrini 105.83, peti Čehosiovak Vacha 105.30, šesti Švicar Guttinger 105.176, sedmi Francoz Gounot 105.153. Olimpijsko prvenstvo, ki si ga ie pridobil 1. 1920 v Anvers'' Italijan Zampoze je prešlo na jugoslovanskega Sokola Štuklja in sokolstvo si je priborilo štiri mesta od prvih šestih na letošnji olimpijadi. Slovanska sokolska vzgoja triumfira! J. I DEMOKRATSKI KANDIDAT DAWIS. Predsedniške volitve v Ameriki. Kandidatura La Fo-lettesa je popolnoma uspela in danes ie že gotovo, da se bo pri volitvah uveljavil La Folettes kot tretji tekmec. S tem so seveda zelo padli volilni izgledi Coolidgea (republikanskega kandidata) ko tudi Dawisa (demokratskega kandidata) in vedno bolj je verjetno, da sploh noben kandidat ne bo dobil potrebne večine. V političnih krogih se zato že govori, da bodo prišle predsedniške volitve na mrtvo točko in .da bo edin izhod, da se postavi poslovno ministrstvo. Temu naj bi stopil na čelo državni tajnik Hughes. Mnogi pa propagirajo celo misel, da se naj bi še pred predsedniškimi volitvami spremenil volilni red. Več ko dvomljivo pa je, da bi se v tem kratkem časti, ki ie še na razpolago, mogla tako dalekosežna izprememba izvršiti Politične vesti. = Amerika zahteva od Perzije zadoščenje. Kakor poroča »Berllner Tagblatt«, zahteva protestna nota. ki so jo poslale »Združene države« perzijski vladi sledeče zadoščenje: 1. Krivci morajo biti nemudoma kaznovani. 2 Tudi zoper sokrivce se mora kazensko postopati. 3. Perzijska vlada ima plačati transportne stroške za vojno ladijo, ki prepelje podkonzulovo truplo v domovino. 4. Kompetentne perzijske oblasti se imajo udeležiti žalnih ceremonij pri transportu umorjenega na ladijo. Za slučaj, da Perzija teh zahtev ne izpolni, grozi nota s prekinjenjem dfplomatičnih odnošajev. = Londonska konferenca. Dosežen je nov napredek. Francija je predložila nov predlog, ki se ga splošno smatra sprejemljivim. V tem predlogu izjavlja Francija, da pripušča arbitražo, če ne bi mogla priti re-paracijska komisija do soglasnega sklepa glede nemške krivde. Dalje je Francija pripravljena izprazniti Poruhrje, če bo Nemčija svojo dobro voljo dokazala. Vojaška izpraznitev bi se vršila v etapah, do avgusta leta 1926 pa bi bila dovršena. Predpogoj za evakuacijo bi bil samo ta, da Nemčija izpolnjuje vse obveznosti katere ji nalaga Da-wesov načrt. Angleški krogi smatrajo, da bi francoska delegacija še popustila. Samo od Nemcev je odvisno, če bodo dovolj spretno nastopili in dosegli še boljše rezultate. = Amerika Je spregovorila svojo zadnjo besedo. Zastopnik bankirjev je izjavil, da bo ameriška delegacija po posvetovanju s francoskimi delegati formulirala svoje protipredloge. Ce ne bodo njeni predlogi sprejeti, potem se bodo ameriški delegati v vseh komisijah zadovoljili z vlogo gledalca in bodo vse zaključke samo registrirali. Ker je bilo dosedaj ameriško posredovanje vedno uspešno, bi pomenila pasivnost Amerike resno nevarnost za konferenco. = Angleško državno konferenco namerava sklicati začetkom Jeseni Macdonald v London. Na konferenci bi bili zastopani vsi angleški dominioni. Po mnenju Macdonalda bi se morale državne konference polagoma pretvoriti v parlament, ki bi odločal o zunanji politiki angleškega svetovnega imperija. = Zakaj Jo proglašeno obsedno stanje v Romuniji. Splošno se misli, da je bilo proglašeno v Rumuniji obsedno stanje predvsem iz strahu pred komunističnimi nemiri. Toda temu ni tako. Glavno skrb povzroča sedanji rumunski vladi general Averescu, ki ima za seboj skoraj vse kmetsko prebivalstvo in ki je zato v stanu, da izvede tudi državni udai. Kakor se govori, ima sedanja vlada v rokah dokumente, ki dokazujejo, da hoče general Averescu to tudi v resnici izvršiti. Vlada ima baje dokumente, da ie izdal Averescu že povelje, da je treba sedanjega ministrskega predsednika ubiti. Po zadnjih vesteh so v okolici Bukarešte koncentrirani veliki oddelki vojske. Vsi javni lokali morajo biti ob devetih zaprti in vsako postajanje po ulicah je prepovedano. Drobne vesti. Princ Pavle KaragforgJeVič je bil dever knezu Obolenskemu in hčerki milijarderja Astorja, ki sta se te dni poročila v Londonu. Amerika bo imenovala za Irsko svojega posebnega poslanika, ker je Irska sedaj popolnoma neodvisna država. Tudi Kanada pošlje svojega poslanika v Irsko. Ford namerava ustanoviti na Madžarskem veliko tovarno avtomobilov, ki bo izdelovala avtomobile za Balkan in Malo Azijo. Grška vlada namerava izgnati iz države vse armenske begunce. Namera je izzvala med Armenci silno ogorčenje, ker morajo prepustiti Armenci svoja obdelana polja drugim. Angleški list »Times« ie ostro nastopil proti olimpijskim tekmam, ker ne zbližujejo narode, temveč samo povečujejo nasprot-stva. C. Golar: Oie Haldon. »Še plesal bom, Polona, danes s teboj, Je plesal! Zažvižgal bom na pero in godci bodo zagodli, in naokoli in naokoli pojdeva po tem pisanem polji. Juhuhu Polona!« Kmet Majdon je pil tisto popoldne pri 'deči krčmarici in se smejal solznih oči. Bled je bil v obraz in obup mu ie sijal z lic, kjer so tekle dolge proge, ki mu jih je noč bolj globoko zarisala v kote. Sedel le za mizo in natakal vedno iznova, kakor da hoče pozabiti gorje, ki ga je peklo v duši. »Polona, nič več ne bomo veseli, samo danes še pijmo in pojmo! K meni pridi, trčiva in poskočiva, kakor da sva na ženltova-nju. Kako si bila takrat zala, vsa v Židi in v rožah, in jaz sem te objel ln ženina pripeljal. Zdaj ga pa črviči glodajo, in mi smo že stari, in pojdemo za njim. kakor je šel Anton.« Zajokal se ie in solze so mu oblile upadla lica. Vse njegovo močno in koščeno telo se Je streslo, a naglo je udaril s pestjo po mizi in skočil pokonci. v »Prinesi ga še, Polona, saj se imava rada! Vsi so me zapusttli, samo tebe še imam. Sai si moja, povej, da si moja! Ha-ha-ha! Ali vidiš, kako sem zal ln kakšno rožo Imam! Saj take še -vsak ženin nima. Zlodeja, kar zares sem zal, še sam sebi sem všeč.« »Ne bodi tak, Majdon, ali ne greš nič Lomov?« »Nič ne grem, ti me pa nikar ne podi, it morem, ne morem. Prinesi vina, pa Se jaoiim prijateljem, ki sede tam-leU Pokazal je na drugo mizo, kjer sta sedela dva berača. »Saj smo prijatelji, ali nismo, Kristusova brata? Stopi ti po Ferjančka, da nam bo eno zagodel, da se nam bo srce smejalo in jokalo. « Vzel je krčmarici poln liter vina in šel točit k drugi mizi. »Le pijmo, prijatelji in radi se imejmo, saj dolgo nas tako ne bo več.« »Majdon, domov bi šel, vem, da te čakajo. In kakšen si! Plesati češ. harmonike češ imeti, tvojemu sinu pa zvoni...« Hotela je še nekaj povedati, a nehala je sredi besed. Vstrašila se je Majdona, ki je vzdihnil tako globoko. Oči so se mu zopet zasvetile v 9olzah in zablodile po hiši in po pivcih. Ustne so mu začele trepetati in čelo se mu je orosilo. Znojne kaplje so se mu nabirale nad obrvmi In bil ]e tuj in neznan v širokem klobuku, ld mu Je stal po strani na glavi, ln z veliko rožo na prsih. V izbo je stopil kmečki mož. Bil je gologlav In obstal je neodločen in v zadregi pri vratih. Njegova majhna in suba postava se ie zdela še neznatnejša, in ko je zagledal Majdona. je odprl usta. »Sin ti je umrl. Kaj boš pa zdaj?« Majdon je z vso težo svojega telesa omahnil na klop, naslonil glavo na mizo in začel jokati kakor otrok. »Sin ml je umrl!« Stisnil je obraz v roke in potegnil klobuk na čelo, da je bil ves skrit, a ves je trepetal, in med prsti so mu tekie solze. Jokal se je in ni mogel nehati, kakor da ima srce polno solz in hoče vso žalost in gorje na dan. da se izliie in umrie. »Sin Antoni« Primož ga Je prijel pod pazduho In odšla sta iz krčme. Na Majdonovinl je cvetela lipa in se usipala, rumeno cvetje je plavalo po zraku, kadar je zašumel veter med košatima vejami ln duh lipovega cvetja se je mešal z zatohlim, po svečah dišečem zraku, ki je prihajal skozi odprta okna. Samo srednje je bilo napol zadelano z visokim vzglavjem, ki sta ga delali dve butari, pogrnjeni s platneno rjuho. V hišo je stopil Primož in za njim Majdon. Snela sta klobuke in stopila bliže. Sin Anton Je ležal na odru, oblečen v nedeljsko obleko. Okoli In okoli njega so cvetele rože, ki so jih prinesle dekleta prijatelju v zadnji pozdrav. Prinesle so mu rožmarina, vedno zelenega in na vsako stran odra so mu postavile cvetoč nagelj. Vsipal se je po belem prtu, a cveti niso žareli kot pod zlatim nebom, ob srebrnem dekliškem smehu. Bili so temnordeči kot smrtno ranjena ljubezen. Majdonu so padle oči na sinovo vznožje in začudil se Je, zakaj se tein ne giblje, in se prsti ne premaknejo. »Cisto nedeljsko se je oblekel,« je pomislil Majdo, »potem pa je legel.« Pomočil je pušpanovo vejico v blagoslovljeno vodo in pokropil sina. Primož je začel na glas moliti, in njegov glas je žalostno odmeval po hiši. Majdon je molil za njim, a nenadoma se je stresel in zaihtel. Bilo je tesno in mračno dopoldne. Primož se je zmedel v molitvi in je prenehal. In oba sta molčala in premišljala. Kmet je mislil In reševal uganko življenia ln smrti. Neprijeten duh se je zgrinjal po Majdo-novini in vrt okoli hiše, lipa in jablana, vse se je zdelo temno in zamišljeno in zdelo se je, da celo solnce sije z neveselim, temnim leskom. Ni bilo življenja okoli doma, le na lipi je v gostem zelenju pela na večer tistega dne neznana ptica z otožnim glasom. Oče Majdon je ostal ves dan in večer pri sinu. • Ko je šel spat, ni mogel najti miru In sanj. Preganjale so ga misli in vprašanja. Kam je šel Anton? Ali je vse to res, kar uči duhovnik, ali pa je vse to samo tolažba lahkovernim ljudem? In ako Je res, zakaj pa je smrt tako tajin9tvena in žalostna? Pot v odrešenje bi morala biti vesela in svetla, a je polna solz in obupa. Proti jutru je zaspal in imel je čudne sanje. Bil je na svatovščini, kjer je plesala krčmarica Polona v širokem zelenem krilu. Ko se je hotel zavrteti ž njo, ga je nekdo prestregel. Bil je sin Anton, ki mu je vzel plesalko in ie plesal ž njo po mizah In po peči. In ves čas je govoril: »Le veselo, le veselo! Za menoj, oče, za menoj!« Majdon Je hotel za njim, začel se je vrteti, in v tem se je zbudil. Hiša je bila temna in je molčala. Zunaj se je delalo sivo jutro, prišlo je iz megle, in prvi veseli, razposajeni ptičji napevi so doneli iz zelenja. Majdon je šel od doma na polje, kjer je klasila in cvetela pšenica, nad njim so se spreletavali škrjanci, in v žitu je pela prepelica. Vse je bilo polno življenja in mlade moči, ln Majdon je ponavljal za sinom.; »Le veselo, Ie veselo!« Skušal je vse pozabiti in se prepričati, da 1« tudi v smrti in 90 smrti življenje. Hali Ptmerci. Kako zlato so naši Primorci in kako težko greši proti njim svobodna Jugoslavija in njeni prebivalci.’ naj priča sledeči resnični dogodek, ki ga ie z apisal v »Reči« Adam Pribičevič. V poletju leta 1923 se je izselil iz Gorice Slovenec Anton Koderman. S seboj je vzel vse svoje stvari, za katere je plačal na italijanski meji 200 Ht carine. Ko je prišel v našo državo, niso zahtevali od njega kot izseljenca nobene carine. Tako ie prišel v Skoplje Tu pa se je našel nakrat carinik, ki je zahteva! da plača Koderman carino, Ta se je seveda branil ta prosil, da se pošlje njegove stvari dalje do Obiličeva, kjer se je hotel naseliti. Carina je zadržala njegove stvari in jih iztovorila, dokler ne pride re-šenje višjega oblastva. čez pol leta je bila zadeva ugodno rešena Tedaj pa je že večina Kodermanovih stvari propadla. V žgoči vročini solnca v Skoplju se je izsušilo tisoč kosov trte in vsa semena, polno stvari je bilo pokradenih, skratka blago Kodermana je propadlo. Predno je mogel doseči Koderman ugodno rešitev carinske oblasti, je izgubil pol premoženja. Med tem mu je še umrla žena in ga pustila samega s štirimi otroki Toda nesreče še ni bilo konec. Komaj je prišla ugodna rešitev carine, že je sledil nalog železniškega ministra, da mora plačati Koderman 3397 Din 70 para vo-zarine za vagon Koderman ie nato poletel v Beograd ta poudarjal, da mu kot izseljencu tega ni treba plačati. Razložil je vso svojo bedo, povedal, da je vse svoje premoženje že potrosil in da sploh ne more plačati. Vse zaman! Interveniral je potem za Kodermana poslanec Reisner, pa tudi ta intervencija ni pomagala. Na svojem posestvu pa ie delal Koderman ko črna živina in po dveh me-sec:h je bilo njegovo posestvo najbolj urejeno posestvo v naselbini. In nato pravi Adam Pribičevič. Čuden je ta svet, ti Slovenci (moral bi reči ti Primorci). kako so udani naši državi. Na tako postopanje bi odšel tudi najlojalnejši Srb med hajduke. Ko sem pa jaz dejal Kodermanu, da bom dal njegov slučaj v liste, je vprašal: »Ali ne bo to škodovalo državi?« In sedaj vprašamo mi: Kako Pa se postopa pri nas s temi vzor-patrijoti? Kako se je pri nas sprejemalo Primorce, ko jih je vojna in avstrijska soldateska prepodila z njih domov? Kako se je pri nas postopalo z begunci? In kako se pri nas dela .za Jugo-slovensko Matico? Pa se še kdo čudi, če so posamezniki, ki so vkljub vsemu nad vse redki, izgubili vero v nas in postali fašisti. Ali jih nismo nagnali v nasprotne vrste mi. Roko na srce ta dajte pošten odgovor! ljeninov testament. Koncem leta 1922 je Ljenin težko obolel. Vsak čas se je.moglo pričakovati katastrofe. Ljenin je zato napisal svoj političen testament z določilom, da se ga prebere po njegovi smrti. Letos je Ljeninova vdova v resnici oddala ruski komunistični stranki Ljeninov testament. Ker pa je bil ta testament za nekatere komunistične voditelje zelo neprijeten, so hoteli testament zamolčati. Proti temu pa je odločno nastopila Ljeninova žena in komunistični voditelji sc se morali udati. Dosežen je bil sporazum, da se testament prečita samo glavnim voditeljem stranke. Kljub temu pa se je Ljeninov testament zelo razširil po vsej Rusiji in vsa prizadevanja sovjetskih generalov, da bi razširjenje testamenta preprečili, so bila zaman. Kakor pa je pri takih stvareh že navada, je tudi o Ljeninovem testamentu razširjeno vse polno variacij in bogve, katera od teh je prava. »Neues Wiener Journal« priobčuje sledeči odstavek iz Lje-ninovega testamenta in trdi, da je avtentičen. Ker je Ljenin hotel s testamentom preprečiti, da bi njegovo mesto zasedel slab voditelj, je napisal v testament tudi karakterizacijo prvih komunističnih voditeljev. Ravno to pa objavlja »N. W. J.«. Kamenjov; Nestalna narava, oportunist, kar je dokazal tudi v letu 1907. Nezanesljiv, treba ga zato držati pod stalnim nadzorstvom. Zinovjev: Popolnoma breztalentni individuij. človek, ki stremi po moči Ker more postati za komunistično stranko zelo nevaren, ga je treba postavit pod najstrožje nadzorstvo. Stalin: Človek brez soli, pa hoče postati diktator Rusije. To bi bila katastrofa za sovjetsko Rusijo. Pod nobenimi pogoji ne sme biti izvoljen za generalnega tajnika komunistične stranke. Buharin: Omejen človek in slab poznavalec Marxove teorije. Od dialektike ne razume ničesar, silno rad pa mnogo piše. Trockij: Zelo talentiran, ljubi pozo, Po krivici se govori, da je menševik. Trockij je bil vedno prepričan boljše-vik. Trockij je edin človek, ki je poklican, da postane voditelj komunistične stranke, ker ima moč, da ohrani disciplino stranke. Pjatokov: Zelo zmožen, toda v zadnjem času se je preveč lotil administrativnih poslov. Zinovjev in Stalin sta poskušala testament osmešiti in sta zato trdila, da izhaja od bolnega. Ampak vse zamso-Ljudstvo veruje v testament in to J® vzrok, da je veljava Trockega tako n*' rastla. Inštruktorja matematike za prvošolca realke JŠčeffl za takoj. Vprašati Knafljeva ulica št. 1 r III. nadstr. levo. Dnevne vesti. — Prestolonaslednik obolel. Iz dvorskih Krogov se doznava, da je prestolonaslednik Peter nalahno obolel, vsled. česar je kralj I>ospešil svoj odhod na Bled. — Prepovedan komunistični shod. Za Včeraj zvečer so sklicali komunisti v veliko dvorano Mestnega doma v Ljubljani iaven shod, katerega pa ie policija v zadnjem trenutku prepovedala, ker se je bilo nadejati izgredov. Kljub temu pa se je nabralo pied Mestnim domom precej komunistov, katere Pa ie močan oddelek policije razgnal in za-Stražil vhode v Mestni dom. — Povečanje zgradbe podoficirske šole v Beogradu, Vlada je odobrila kred't v znesku 500.000 Din za dozidavo še enega nadstropja na podoficirski Soli v Beogradu. — Kužne bolezni v Beogradu. Po podatkih ministrstva narodnega zdravja je Pretekli teden bilo v Beogradu spolnn bolnih 89 oseb, od katerih sta dve umrii, a 85 l'h je ostalo še v bolni«. Dve osebi sta bili Opuščeni kot ozdravljeni. — Kiparska dela na palači Narodne **apštlne v Beogradu. Strokovno udruže- iugosl. obl. umetnikov nam javlja: Ministrski svet je v svoji seji dne 3. maja 1924 odobril predlog žirije za naročila skic za kiparska dela, s katerimi se bo okrasila skupščinska zgradba. S tem je docela osvojen Predlog S. U. J. O. U.. po katerem se naroča po ena skica med drugimi od sledečih «0venskih kiparjev: Berneker, Dolinar, Kos Kralj Tone, Napotnik, Repič in Sever. Pravilniku, ki ga je sestavila žirija in ki *a ie potrdilo ministrstvo javnih del, se pa toore udeležiti izdelovanja skic vsak kipar-■'Ugosloven ter bodo tudi event. nenaročene skice prišle pred ocenjevalno komisijo. 'Se skice morajo biti na mestu (v ministrstvu javnih del) do 15. novembra t. I- Kdor se izmed drugih kiparjev brez ozira na ®> ali je član S. U. J. O. U. ali ne, zanimal {a ta dela, dobi potrebne informacije pri tajniku udruženja, Ljubljana, Levstikova ilica 211. — Sprememba voznega reda. V dobi 3. avgusta do vključno 15. septembra \ 1. bosta imela dnevna zagrebška brzo-£*aka št. 706 in 709 postanek v post ai ah Rimske toplice in Laško, in sicer brzoviak f- 706, ki odhaja iz Zagreba glav. kol. ob uri, -odhaja iz Rimskih toplic ob 12. uri ® min. iz Laškega ob 13. uri 6 min; brzo-y*ak št. 709. ki odhaja iz Maribora glav. M, ob 14. uri 10 min., odhaja iz Laškega ob uri 42 min. in iz Rimskih toplic ob uri 49 min. — Sestanek maturantov-učiteljev, ki so Maturirali pred 55 in 50. leti, se vrši dne J- ^ m. na verandi restavracije g. Krapeža T Zvezdi. Zvedeni učiteljski tovariši naj se sestanka polnoštevilno udeleže, da si po Poteku polstoletja poda}o roke in si med-sepojno čestitajo. Sestanek je ob 3. uri po-Poldne. — Poziv! Odbor za Malgajev, spomenik v Guštanju prosi vse one p. n. osebe, ki imajo še nabiralne pole ali razglednice na Prodaj, da zaključijo izkupiček in pošljejo ^enar odboru. Nerazprodane razglednice fiaj pošljejo tudi nazaj. Odbor se nahaja v likvidaciji, zato se prosi, da se vpošteva po- in s tem omogoči odboru hitrejše likvidacijsko delo. — Prevroča atletova ljubezen. Na pe-nteriji Beograda se je te dni dogodil v neki Manjši kavarni zanimiv slučaj, ki je vse navzoče spravil deloma v dobro voljo, deloma Pa tudi v strah V kavarno je namreč stopil *nani ruski atlet Aleksander Gromov, ki je svojčas tudi v Ljubljani razkazoval svoja Velikansko moč. Neka mlada natakarica mu •f bila tako všeč. da jo je brez nadaljnega »Prašal, če bi ga hotela vzeti za moža. Ko dekle izrazilo nekatere pomisleke, 1o je *°1'ostas nenadoma zgrabil, jo dyignil in “^nesel pod pazduho sladko breme iz ka-•arne. Gostje v prvem presenečenju niso ®deli. ali naj se smejejo, ali naj kličejo na J^fttoč. Slednjič so jo mahnili za Gromo-katerega so na ulici že ustavili trije rožniki in nekateri pasanti. Gromov je bil Prijet v trenutku, ko je hotel s svojim živim pod pazduho stopiti na neki voz. n Velik vlom. železniški komisarijat v rfavogradu je brzojavno obvestil zagrebško pičijo, da ie bilo v noči od 30. na 31. tn-'I)a vlomljeno v grad Pušten, okraj Slovenj-padec. Vlomilci so odnesli lastniku ?radu zlate žepne uTe (ena je obložena z drahmi kamni), zlato verižico, zlato zapestnico, 50 tolarjev Marije Terezije, 17 cekinov n 8000 Din gotovine. V gradu se nahajajočemu avstrijskemu grofu Lavalle so tatovi Sjtaesli 2 milijona avstrijskih kron in 2000 , n gotovine, francoskemu majorju Andreju JOcartu 200 francoskih frankov. Dosedaj »žotovljena škoda znaša 280.000 Din. n — Dekle ubilo fanta. V vasi Vrbanja v “almaciji je živel neki Marko Justinjanovič ; nekim kmeskim dekletom v ljubezenskem razmerju. Posledica tega razmerja je bilo , ezakonsko dete. Dekle je zahtevalo od svo-*iubimca. naj prizna otrokovo očetov-in da n}o vzame za ženo. Marko Da ni j°tel o vsem tem ničesar slišati in je očital Spletu, da je imelo z drugimi razmerje ter ~a on ne more vedeti, če je samo on otro-oče To je deklico tako razžalilo, da w je sklenila maščevati nad brezsrčnim jarkom. Počakala ga je nekega večera na SP«. koder je prihajal z veselo družbo va-Wh fantov in mu vrgla v oči živega apna. S*to je potegnila nož in ga zabodla Marku * Prsa. Nezvesti ljubimec se je zgrudil ^rtev na zemljo, a dekle je bilo aretirano. c — Madžarski kmetje pri bivši cesarici It*.1, 22 madžarskih kmetov, ki so se ude-v*‘>li romanja v Lurd. je obiskalo na po-Jatku bivšo cesarico Cito v Liquietu, Po ?,aSi. ki je bila opravljena v grajski kaoeli g navzočnosti Cite, njenih otrok in vseh r mrških romarjev je povabila Cita kmete 5 zajutrek. Ob tej priliki se je Imel Ir. v JI ^stolonaslednik Oton priliko zabavati v jjliistejšl madžarščini s svojimi gosti nad “o uro. ... — Svolo ženo Je zaklal. Nek! 54letni J j1 ar na Dunaju Je te dni prišel popolnoma »|>an domov in se pričel prepirati s sw>io k^0, prepirom je planil v kuhinjo, odit™ *e PrineseI dolg kuhinjski nož ter ga do ročaja zabodel v prsa z besedami: (a,u imaš kanal j a * Nesrečna žena le bila yK°i mrtva, a pijanega moža so aretirali, bl^dnjem času beleži dunajska,dnevna kro-vedno več podobnih krvavih dogod-rtr;: ki se navadno dogajajo v delavskih »lo.mah. Skoro v vsakem slučaju na ie avni vzrok teh bestijalnost! alkohol Qv — 300.000 kron letnega davka na — pse. ,upno finančno stanje graške mestne obči-Ito Povzročuje vedno nova povišanja dav-d««’. zadnjem času je povišan letni pasji v Gradcu od 100.000 oa 300.000 kron. Ljubljana. 1. avgusta. — Esperanto v cerkveni službi. V nedeljo se vrši v minoritski cerkvi na Dunaju služba božja v esperantskem jeziku, o — Aristokratinja — tatica biserov. Pred graškim sodiščem se zagovarja te dni dama iz zelo odličnih aristokratskih krogov. Je to bivša baronica Aliče Konrad Konradsheim, žena bivšega podpolkovnika, Obtožena je, da je večim damam iz plemenitih družin na pretkan način kradla bisere. Svojo obrt je navadno prakticirala tako: Prirejala je na svojem domu prijateljske sestanke, na katere je vabila seveda samo odlične aristokratske družbe. Ti sestanki so kmalu vzbudili sum, da je pri baronici Konrad Konradsheim zbirališče avstrijskih monarhistov. Razume se, da so se povabljenci radi posluževali gostoljubnosti baronice in med drugimi sta se odzvali tudi gospe Attems, in Hcrbersstein, obe nekdanji grofici. Ljubez-njiva baronica je sprejla svoje prijateljice kar najprisrčneje. Ko je vstopila gospa Her-bersstein. jo je baronica Aliče objela in poljubila. Ta objem in poljub oa je stal gospo Herbersstein 78 biserov, ki so manjkali na njeni ovratnici, kakor se je kmalu prepričala. Telefonirala je baronici, če se morda niso pri njej nršli Izgubljeni biseri. Z obžalovanjem je odgovorila baronica, da ona ni našla nobenih biserov. Obdolžili so slednjič nezvesto in nepošteno služinčad tatvine biserov. Med tem pa je vrla baronica prodala nekemu iuvelirju 78 biserov za 55 milijonov kron. Tako je prišla ta biserna zadeva na dan :n baronica Aliče Konrad Konradsheim ie morala na zatožno klop. Sodišče je tekom preiskave ugotovilo, da ie dična aristokratinj? napravila ob raznih prilikah še več takih plodonosnih posegov za vratove svojih povabljenk in so prizadete dame tudi javile. Sodišče je ravnalo z obtoženo baronico zelo milo in jo je takoj, ko je dejala, da je živčno bolna, izpustilo do glavne obravnave na proste Te dn- pa se VTŠi ta zanimiva obravnava ob zasliševanju številnih prič. Tudi soprog baronice — tatice bi moral biti zaslišan, a se je odpovedal pričevanju. Obtoženka se zagovarja, da je tatvino počenjala pod uplivom svojih razkrojenih živcev, a priče izpovedujejo, da je bila gospa baronica pri prodaji biserov zelo podjetna in popolnoma logično misleča. Tudi pomanjkanje navaja baronica kot vzrok svojega dejanja. Proces še ni končan in se nadaljuje. Vsekakor je tu pričakovati zelo zanimive razsodbe graškega sodišča. — Samomor v krsti. V okolici Mfinche-na je izvršil te dni neki tesar Jožef Turner samomor na ta način, da se je vlegel v krsto, katero je sam napravil še pred 20 leti, vzel samokres in se ustrelil v senca. Mož baje ni bil pri pravi pameti in je že večkrat poskusil samomor. — Popolnoma varno naložite flenar v Ljubljansko posojilrroo r. z. z o. z., ki Ima jako lepo novopreurejene prostore v Ljubljani na Mestnem trgu št. 6. Opozarjamo na oglas. L!yhl!sg?«3. — Novi prometni minister v Ljubliani. Včeraj je prispel v Ljubljano novi minister sacbračaja g. Anton Sušnik. Na kolodvoru, kjer se je nabralo nekaj občinstva, je pozdravil ministra ravnatelj Borko. Minister Sušnik se mudi v Ljubljani službeno. 1— Umrla sta v Ljubljani: Dr. Karel Schmidinger, notar, 72. — Katarina Kisovec, tovarn, delavka, 49. let. 1—Aretacije. Anton Bevc, Iz Sore ker je beračil v kolodvorski ulici po hišah in prodajalnah; Jože Kos iz Vrha pri Krškem, ker je beračil v vlaku od Litije do Ljubljane; Anton Javornik Iz Šmarja, ln Jožefa Pančur, iz Zg. Tullnja pri Kranju radi suma v splošnem in postopanja. Dobili so ju na Golovcu. 1— Policijske prijave. Prest, paslega kontumaca 1, prest, cestnopolici.iskega reda 4, telesna poškodba 1, prest, zdravstvenih predpisov 1, nevarna grožnja 1, pijanost 1, prekoračenje policijske ure 1, poneverba 1, izgred 1, 1— Izgubljena je bila v poljanskem okraju rjava usnjata listnica z raznimi potrdili ter s približno 700 dinarji vsebine. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi lastniku, čigar naslov je v denarnici. I— Jadranski "ečer, katerega priredi društvo »Jadran* v soboto v Narodnem domu, obeta biti najprijetnejša družinska prireditev v večjem obsegu Na progTamu so izbrane pevske točke, katere Izvaja društveni pevski zbor. ki nastopi takrat prvič pred večjim krogom izbranega poslušalstva. Sodeluje orkester žel. glasb, društva »Drava«, za zabavo pa bo skrbel poročni in raz-poročni urad, šaljivo kegljanje, ples ln drugo. V paviljonih bode pripravljeno za priboljšek. — Jadranska Straža opozarja slavno občinstvo, da veljalo polovične vozne karte samo za posebni vlak, ki pelje iz Ljubljane v soboto ob 13. uri in se vrača Iz Bleda od nedelje na pondeljek ob 24. url. Legitimacije za polovično vožnjo se dobivajo v Tourist-Offlce na Aleksandrovi cesti. — Udruženje JugoMovensklh Inženlerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi svoje člane na sestanek, združen s predavanjem v torek dne 5. avgusta 1.1. ob 8. uri zvečer »Pri Mraku« na Rimski cesti. Predava gosp. inž. Josip Otahal »O organizaciji inžener-jev v Češkoslovaški republiki«. Na dnevnem redu je tud! razgovor o organizaciji dela strokovnih odsekov. Pristop imajo tudi po članih vpeljani gostje. Maribor« — Težka borba med tatom in stražnikom. Sinoči okrog 21. ure je stražnik Ivan Krajcer ustavil v Stritarjevi ulici Ivana Se-ropa, delavca v železniških delavnicah, ker je vozil z ročnim vozičkom po trotoarju. Obenem pa je stražnik zahteval, da mu pove, kaj da vozi. Serop se Je hotel rešiti na ta način, da je stražniku priznal, da vozi v delavnici ukradene predmete, in ga je prosil, naj molči ln naj ga pusti naprej. Tat se je hotel stražnika osvoboditi in cddal nanl 3 strele, izmed katerih ga je eden zadel v desno roko pod ramo. Sele vojaški patrulji se je posrečilo Seropa ukleniti in odvesti v zapor. Stražnik pa le bil prepeljan v bolnico. Ljubosumnost. Včeraj sta se v Tomanovi ulici srečali neka poročena žena In neko dekle, katero je poročena žena obdolžila, da zapeljuje njenega moža. Ljubosumna žena se je spravila nad svojo rivalinjo^ ji polomila dežnik in jo udarila s steklenico po glavi, tako da ji je prizadejala lahko telesno poikodbn Nesreča. Včeraj popoldne sta na Aleksandrovi cesti trčila skupa) mesar in gostilničar. V. in gostilničar S., prvi z vozom, drugi pa s kolesom. S. je padel s kolesa in se lahko poškodoval. Tatvine. Vajencu Francu Deutscherju je nekdo ukradel iz stanovanja raznega perila in obleke za 2000 Din. — Ključavničarju Francu Maharju je nekdo odpeljal iz gostilne »Črni Jurij« kolo znamke »Hermes« vredno 2000 Din. Velika poneverba. Pri zavarovalni družbi »Vardar« je bil do predvčerajšnjim zaposlen kot knjigovodja neki Robert Fuhs. Manipuliral je dalje časa z denarjem, vendar pa je zavarovalnica komaj sedaj ugotovila, da ji manjka okrog 76.000 Din. Fuhs je bil včeraj aretiran in je na policiji poneverbo priznal. Šport. Srbsko planinsko društvo. Z ozirom na neugodno vreme ni pričakovati velikega števila izletnikov SrPD od 2. — 10. avgusta, vsled česar ni potrebno, da bi se drugi turisti izogibali planinskih koč ob dnevnih izletov SrPD. Kolesarski podsavez Slovenije v Ljubljani priredi v nedeljo dne 10. avgusta t. L IV. zvezdno dirko v Celje. Dosedanje zvezdne dirke so pomenjale velik napredek na kolesarskem športnem polju, ker so združile v Celju ne samo vse kolesarje in motocikliste iz cele Slovenije, ampak tudi iz naše bratske Hrvatske — posebno Iz Zagreba. Letošnja zvezdna dirka bode imela tem večji pomen, ker se bo ob tej priliki proslavila 25 letnica obstoja kluba Celjskih kolesarjev v Celju. Z ozirom na to. je upati, da bo letošnja zvezdna dirka v vsakem ozira nadkrilila vse slične prireditve prejšnjih let. Športna k omislila kolesarskega Podsaveza za Slovenijo je že razposlala tozadevna vabila in razvrstitev dirke, ter so vsa tehnična dela v najboljšem teku. Ker je za kolesarske klube, kateri dirkajo iz Ljubljane, prirejen cilj na Ljubljanski cesti, za Mariborske klube v Gaberjih ln za Zagrebške klube na Bregu pri Celju, so se vse dirke tako razvrstile, da bode mogoče občinstvu prisostvovati na vseh treh ciljih. Za izletnike iz Ljubljane, kateri bodo odhajali z zjutrajšnjim celjskim vlakom ob 5. uri 28 minut, je prvi cilj v Gaberjih tako urejen, da bodo mogli po prihodu vlaka pravočasno tja dospeti. Klub Celjskih kolesarjev priredi v soboto zvečer ob 8. uri '■-ozdravnl večer s koncertom v hotelu »Balkan« in v nedeljo popoldne ob 3. uri veliko športno veselico v mestnem parku. Odbor kolesarskega Podsaveza vabi torej vse športnike in ljubitelje športa k tej prireditvi. Dopisi. SLOVENSKA BISTRICA. Pred kratkim so našli na cesti tik ob progi lokalne železnice nekega Albina Vidmarja iz Slov. Bistrice, ki je ležal vznak v trdem snu. Ko so ga spravili domov, je speč napisal na listek, da so ga v St. Jurju ob južni železnici neznani ljudje hipnotizirali, mu odvzeli nad 300 Din gotovine in ga potem v takem stanju odnesli na mesto, kjer so ga ljudje našli. Nato je zahteval speč in pismeno jedil in pijače, pa mu vsled tega nekateri ne verjamejo, da bi ga bil kdo v resnici hipnotiziral. — Usnjar Anton Marčič je te dni kupil hišo svetnika Jakoba Versolatija za poldrugi milijon kron. — V našem mestu in okolici je letos opaziti izredno veliko letoviščarjev iz vseh večjih mest naše države. Tudi iz dežele zelenih klobukov in »Roseg-gerjaukelnov« je precej. Doslej se obnašajo še precej lojalno. — V soboto dne 2. avgusta priredi nekaj Avstrijcev v prostorih tukajšnje okrajne hranilnice večji koncert v prid fonda za prenovljenje samostanske cerkve. Ničesar nimamo proti temu, da kdo pri nas prirejuie koncerte, ne vemo pa zakaj bi to morali biti ravno Gradčani, ko imamo vendar naše domače godbenike, katere bi v Gradcu brez dvoma drugače sprejeli. Prosveta. Ročni zemljevid mariborskega okrožja I. Pohorje-Kozjak, II. Slovenske gorice. Dravsko-Ptujsko polje, risal Slavoj Dimnik, založilo društvo Učiteljski dom v Mariboru, tisk in litografija Mariborske tiskarne. Navedeni zemljevid v merilu 1:150.000 v pripravni ročni obliki, izvršen v osmerobar-vnem tisku, je lično in temeljito izdelan in je bil nujno potreben. Razvidni so vsi kraji z ljudsko šolo, župnije, poštni uradi, gradovi, razvaline, industrijske naprave, ceste in železnice, električni daljnovodi in centrale, rudniki, kopališča itd. Zemljevid je pregleden, ne preobložen ter bo dobrodošel vsakomur, zlasti šolski mladini in tujskemu življu. Zemljevid toplo priporočamo. Cena 10 Din. Kakor smo doznali, sta v pripravi enaka zemljevida Prekmurja z Medžimurjem in Celjskega okoliša. Za kratek čas. Dober nasvet. — Pridite hitro, gospod doktor! Moj mali je požrl miš, »Naj poŽTe še mačko in stvar je v redu. Junak. Svojo zaroko sem praznoval pod božičnim drevescem, svojo srebrno poroko pa pod posteljo. Za čast se bojuje. Avstrijski major vpraša vojaka Črnogorca: »Za kaj se ti bojuješ?« Črnogorec molči in ne da odgovora. Dobro, pravi major, če te je sram povedati, ti bom povedal pa jaz: »Bojuješ se za to. da moreš krasti po Bosni konje in krave. — A vi, gospod major? »Jaz se pa bojujem za čast!« — E, vidite gospod, vsaki se bojuje za ono, česar nima. « ^ dobavlj* | DRUŽBA ILIRIJA LJUBLJANA Kralja Patra M 6 Telefon štev. 220 Plačilo tudi na obroke! , rssTsr« Oospodarstvo. Špekulativna kampanija proti velesejmu Kljub temu, da je Ljubljana najbolj konservativna pri sprejemanju tujih trgovcev in posredovalcev v svojo sredo, se je vendar vselilo že večje število raznih inozemskih posredovalcev in špekulantov, katerim je ljubo kaliti čisto vodo. — So to več ali manj razni nejavljeni in neregistrirani »zastopniki« inozemskih tovaren, katere ponavadi niti ne vedo, da eksistirajo zanje ti »dobrotniki«. Velikokrat jim nasedejo razni neprevidni kupci, zlasti obrtniki, ki kupujejo stroje; vse to pa je v največjo kvar dobremu glasu slovenske reelne industrije in trgovine. Ti temni elementi so se skušali vtihotapiti tudi na velesejem, da tu ribarijo pod raznimi sijajnimi naslovi v kalnem, vendar pa jih je sejmska uprava kmalu pregledala in — odpravila. Nepridipravi, katere je treba iz Slovenije izčistiti, razširjajo pa sedaj razne tendencijozne vesti o velesejmu, da se isti ne vrši, da je vse blago na velesejmu dražje kot drugod in drugo in skušajo izrabljati lahkovernost poslušalcev v svoje svrhe. Velesejmu, kateri je znan po reelnosti razstavljavcev in uživa že največji ugled in sloves v tu-in inozemstvu, ti temni elementi ne morejo škodovati, vendar pa zahteva ugled našega industrijalca, trgovca in obrtnika, da se jih iztrebi in da ne diskreditirajo v naprej tukajšnje pridobitne kroge, ne velesejem. — Uprava velesejma je storila že svojo nalogo, da jih ni sprejela kot razstavljalce in pokazala vrata, dvignite se tudi drugi in jih iztrebite. Odlični gostje letošnjega velesejma. Med letošnjimi odličnimi gosti bomo zamogli letos pozdraviti tudi naše brate Čehoslovake. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da prisostvuje letošnji otvoritvi tudi čehoslovaški trgovinski minister, čehoslovaški poslanik v Beogradu in zastopniki Praškega velesejma tčr čehoslovaško - jugoslavensko narodnogospodarskega udruženja v Pragi. X Carinski dohodki v drugi dekadi meseca julija so znašali 41,937.513 Din, proti 43,178.804 lanskega leta. Največ dohodkov je imela zagrebška carinarnica na južnem kolodvoru, namreč 6,274.987 Din. Za njo se vrste carinarnice: Beograd- Sava 5,193.791, Beograd železniška postaja 4,110.438, Ljubljana 3,205.fi83, Zemun 2,785.714, Subotica 1,943.038, Maribor 1,826.218, Metkovlč 1,737.858, Novi Sad 1,714.289 in Split 1,108.183. Ostale carinarnice niso dosegle milijonskega zneska. Vsi letošnji dohodki carinarnic so znašali 472,792.633 Din, dočim so znašali lanski samo 457,334.458 Din. X Kdo dela draginjo. Pekovska obrtna zadruga javlja, da mora vsled podražitve moke dvigniti ceno kruha. Beli kruh bo veljal odsedaj 6.25, polbeli 5.75 in črni kruh 5.25. Ce bedo cene moke padle, se bo pocenil tud', kruh. Kako le ta podražitev neumestna, se vidi najlepše iz tega, da se je moka podražila samo za 40—50 par, zagrebški peki pa so podražili kruh za 75 par, beograjski pa celo za en dinar. Ampak nihče se ne zgane in ljudstvo mora prenašati samovoljno podražitev. X Bosanska sliva. Kakor se poroča »Trgovinskemu Glasniku« v Beogradu, bo letošnja žetev sliv mnogo slabejša od lanske. Rpčuna se, da bo znašala žetev največ 400 vagonov sliv. Trgovina s slivami se še ni pričela. Posestniki starega blaga pa so zelo rezervirani. DOBAVE. X Oddaja Izdelovanja bluz za orožnlkei Pri komandi 8. žandarmerijskega polka V Ljubljani se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. druga ožja ustmena licitacija zaradi izdelave bluz za orožnike in sicer v količini do 50.000 Din iz oa države dostavljenega su-kna, eventuelno tudi ostalega blaga in potrebščin, če se te licitacije udeleže vsaj 4 interesenti. Natančni v smislu zakona sestavljeni pogoji so interesentom najpozneje do 12. avgusta t. 1. med uradnimi urami na pogled v pisarni poveljstva 8. žandarmerij-skega polka v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 3, pritličje, desno. Neobhodno potrebno je. da se interesentje že preje informirajo in v glavnem, da sl pravočasno preskrbe potrebnih dokumentov, ker legitimiranje s čisto navadnim starim obrtnim listom ne zadostuje. Dajanje pojasnil itd. na dan licitacije je izključeno. X Dobava tračnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave tračnic («feniks«), X Dobava spojnic (netov). Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 28,000.000 komadov okrogli! spojnic za stroj. X Dobava krušne pšenične moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo yršila dne 18. avgusta t 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 300.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80 odstot). X Dobava smirkovega platna In pa* pirja. steklenega papirja In karborundnm- praška. Pri ravnateljstvu državne železnice v Sarajevu se bo vršila dne 25. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine smirkovega platna In papirja, steklenega papirja in karborundum-praška. X Oddaja kožubov v popravilo. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici ima oddati 900 kožuhov v popravilo ter sprejema do 4. avgusta t. 1. tozadevne ponudbe. X Dobava cementa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30 vagonov cementa. X Dobava blagajn. Pri upravi držav-... nih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 32 blagajn (Panzer). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubliani Interesentom na vpo« gled. Sodišče. POPADLJIV PES. Orožnik prižene Marijo Kopač in Franceta Jenkota. Izgledalo je torej, da sta dva nevarna zločinca Stvar se je pa hitro pojasnila. Zakaj sodnik ju ogovori z besedami: »Zakaj pa sama ne prideta, če Vaju sodnja kliče za priče?!« Marija Kopač in France Jenko sta spadala namreč do sedaj v ono kategorijo ljudi, ki ne vedo, da ie državljanska dolžnost, da se odzoveš, ako te sodnija povabi kot pričo, temveč mislijo, da Je od njihove dobre volje odvisno, če pridejo ali ne. Da temu ni tako, si bosta sedaj pač dobro zapomnila. — Prignal ju je torej orožnik. In zakaj ju je prignal? — Zaradi čisto navadnega kmetskega ščeneta ... Marija Štrus Ima namreč hudobnega psa na verigi, ki se rad odtrga in ki uporabi vsak trenutek svobode za to. da koga popade. Da se odtrga, se mu pa večkrat posreči. Ker je lastnica odgovorna za to, da je pes dobro priklenjen, in je to dolžnost zanemarila, io Je državno pravdni-štvo posadilo na zatožno klop. Obravnava je bila preložena, zakaj gori omenjeni priči se vabilu nista odzvali. Gre za tri slučaje. Pes ie ugriznil in lahko poškodoval Marijo Kopačevo, Franceta Jenkota in Marijo Pipan. Da ni ugriznil še četrte osebe neke Hedvike Zrinšek, Je le srečno naključje: lastnica ga je namreč pravočasno prjela za ovratnik. V vseh slučajih zadene — kakor je obravnava dokazala — krivda Marijo Štrusov©, zakaj pes je bil vselej tako slabo priklenjen. da se je odtrgal. Radi tega je spoznalo .sodišče obdol-ženko krivim prestopka § 391. k z. ter ji je naložilo 100 Din globe, v slučaju neiztlr-ljivosti pa 48 . ur zapora. Obdolženka sodbe sprva ni dobro razumela. Vprašala je: »A plačat bom mogla pa zaprta bom tud?« Sodnik: »Zaprti boste samo v slučaju, da ne bomo mogli od Vas globe iztirjati.« Obdolženka: »Oh gspud, 100 Din je pa res preveč. Mal pomlslte, de sm mogla že na glavarstvu dost plačat.« Sodnik: »Nič ne dene. Boste pa še pri nas. da si boste zapomnili, da popadljiv pes ne sme biti na dratu’ pripet. Za občinske reveže boste plačali...« Obdolženka (»trdna« posestnica): »Oh, kdo je nek več revež kokr ml kmeti, k’ se mormo toJk martrat?!« Sodnik: »Pa se .dejte’ Še malo bolj ,martrat’, da boste lahko psa bolje privezali ...« ROP ALI PA FANTOVSKA SALA. Mirko Kranjc iz Male stare vasi je srečal pri belem dnevu na cesti fanta I. Podržaja, ki je imel nov klobuk na glavi. Kranjc ni zinil nobene besede; stopil Je k Podržaju ter mu potegnil klobuk z glave. Podržaj je začel prositi in naposled jokati. Kranjc pa je dejal: »Nič ne pomaga — sedaj je moj.« Pozneie mu le klobuk sicer vrnil, a kljub temu je bil ovaden sodišču in danes stoji pred mladinskim sodnikom — zakaj fant še nima 18 let. Sodnik meni: »To je rop ali pa fantovska Šala.« Z ozirom na vse okoliščine smatra stvar za fantovsko šalo in izreče oprostilno sodbo. NA URO JE ŠEL GLEDAT. Vinko Hrovat sfcer še niti 18 let ni star. vendar je stal že dostikrat pred sodiščem, celo s pornto se ie že seznanil Umevno je. da ie »odnesel« tudi že več kazni in med temi nekaj prav občutnih. Poboljšal se kljub temu ni. Nedavno je hotel zopet krasti. Vtihotapi’ se ie v zaklenjeno kuhinjo posestnika Ivana Rusa. Nesreč? pa je hotela, da Je pršel takoj nato Rus in tud! krenil proti kuhinji. Hrovat je smuknil iz kuhinje In ker drugače ni bilo mogoče, sta se 7 Rusom srečata Rus ga je ustavi in vprašal, kaj Je imel v zaklenjeni kuhinji opraviti. »Na uro serr «el gledata se je odrezal zviti tatič. Tega pa mu Rus ni verjel in tudi sodnik mu ni verjel, temveč mu je naložil danes dva meseca strogega zapora zaradi poskušene tatvine. Zmanjkalo namreč ni ničesar, ker je Imel Hrovat premalo časa Popolnoma varno naloiite denar v Ljubljansko posojilnico, | r. z. t o. X. ki posluje v novopreurajenlh prostorih j v UublJani, Mestni trg Stev. 6. t Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 87, do 10°/{, f ter Uh Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpo- i vednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. i j Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in f posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter spre- ? jema cesl]e in Inkaso faktur. i. To in ono. : Epidemija samomorov v Szegedinu. V zadnjem času so se samomori v Szege-dinu naravnost ostrašljivo pomnožili. Istočasno pa se tudi množe hrupni kravali pri pogrebih samomorilcev. Ko ie pred kratkim izvršila samomor neka šivilja, je prišlo k pogrebu 400 žen. ki so hoteli njeno mater linčati, ker da je bila kriva samomora njene hčerke. Pri pogrebu neke samomorilke Hehn, je skušala množica ubiti njenega hišnega gospodarja, ker da jo je pognal v smrt. Zlasti pa napadajo pri pogrebih duhovščino, da je bila ta prisiljena prositi policijo za zaščito. Od sedaj spremlja vse pogrebe samomorilcev policija. : Prebrisan žld. Ko se je za časa mirovnih pogajanj med Japonsko in Rusijo govorilo, da hočejo Japonci vzeti Rusiji Vladivostok. je pisal prebrisan gališki žid ruske- mu carju sledeče pismo: »Ljubi car! Slišal sem. da Ti hočejo Japonci vzeti Vladivostok. Proti temu si prav lahko pomagaš. Prepiši Vladivostok na svojo ženo, potem pa naj vzamejo Japonci Vladivostok, če morejo!« Tako približno si je mislil tik pred svojo smrtjo tudi Stinnes, ki je zapustil vse svoje premoženje svoji ženi in na "ta način osleparil Nemčijo za ves davek. : Stavka v gornje-šleziških rudnikih se je poostrila. Razven v rudniku Bismark, kjer je zaposlenih 50 odstotkov vsega delavstva, vlada povsodi generalna stavka. Vrše se pogajanja med delavci in podjetniki. Če bi ostala ta brezuspešna, potem bo napovedana generalna stavka. Več komunističnih voditeljev je bilo aretiranih in oddanih sodišču. : Kako so lagali. V »Wiener Journalu« sporoča časnikar Levaj svoje spomine iz vojne. Levaj je bil ob izbruhu vojne ravno v Zemunu. Med drugim pripoveduje tudi, kako so delali nemški in madžarski listi vojna poročila. Avstrijska vojska je pričela bombardirati Beograd. Takoj so časnikarji poslali svojim listom dolga poročila. Kmalu nato so Srbi pognali železniški most v zrak. Avstrijci so bili silno presenečeni in pričelo se je divje streljanje, ki pa ni zahtevalo nobene žrtve. Časnikarji so seveda takoj hiteli na pošto, da bi telefonirali svojim listom o poteku dogodkov. Pa telefon je bil za časopisne vesti že zaprt. Tedaj se spomnijo, da gre o polnoči brzovlak v Budimpešto. Hite hitro v Batajnico, da oddajo pisma železničarjem1. Toda vlak ni več vozil. Zato niso dobili budimpeštanski listi nadaljevanja poročil. In tako se je zgodilo sledeče: Velika popoldanska lista »Az Est« in »A Nap« sta prejela poročilo o pričetku bombardiranja Beograda, nista pa prejela konca poročila. Klicali so zato po telefonu svoje poročevalce, pa nobenega odgovora ni bilo. Uredniki so zato mislili, da je Beograd čisto gotovo že zavzet in da so poročevalci v Beogradu, vsled česar se ne morejo javiti. In ob dveh popoldne je izšel »Az Est« in objavil v velikih črkah sledečo brzojavko: »Zemun. Kakor izvemo, so naše čete danes zjutraj vkorakale v Beograd.« Ko je bral to vest glavni urednik »A Napa«, ki izhaja ob 4. uri popoldne, je razumel, zakaj nima še konca poročila od svojega poročevalca in je naročil zato enemu uredniku, da sestavi obširno poročilo o zavzetju Beograda. Uspeh članka je bil popolen. Budimpešta je rajala. Iz Budimpešte pa je šla vest na Dunaj in v Berlin in po vsej Avstriji in Nemčiji so praznovali zavzetje Beograda. V resnici pa se je ravno tedaj morala avstrijska vojska umakniti in v Zemunu je bila pri armadi nad vse potrta šti-munga. Zakonska matematika. — Kako! Tvoja žena ima dva ljubimca in Ti to trpiš? »Kaj pa naj storim, ko pa sem v manj* šini. Resnično. Deček je silno joka!, ker je padel in sc potolkel. Pa pride mimo njega gospod in ga skuša potolažiti. Pa vse zaman. Tedaj rcce gospod: »Ne jokaj vendar tako zelo. vsaj bo jutri že vse dobro.« . . Tedaj reče deček jokaje: »Ampak jutri tudi jaz ne bom več jokalU , Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika** Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v LjubliaDi. 68 EDGAR RICF BURROUGHS! TARZAN IM SVET »Ima grof pismo?« ga je vprašal Rokof. »Vsak hip se odpravi domov,« je dejal Pavlovič. »Dobro! Moja grofica bo sedela sedaj v negli-geju v budoirju. Čez eno minuto bo zvesti Jaques pripeljal k njej Tarzana, ne da bi ga prej naznanil. Pojašnjevanje bo trajalo par minut. Olga bo v svoji spalni obleki čarobna, posebno ker bodo njeni čari le napol zastrti. Bo sicer presenečena, toda ne nejevoljna.« »Ce ima grof le kapljo rdeče krvi v svojih žilah, bo treščil približno čez pet minut v prijazni ljubavni prizor. Zdi se, dragi Aleksej, da sva vse skupaj sijajno inscenirala. Pojdiva ven, in izpijva pošten absint na zdravje gospoda Tarzana. Zraven ne smeva pozabiti, da je grof de Conde mojster sabljanja v Parizu in da je gotovo najboljši strelec v celi Franciji.i * Ko je Tarzan prišel do Olgine hiše, ga je čakal 'Jacques pri vhodu. »Vstopite tu, gospod!« je dejal in ga peljal po Širokih marmornatih stopnicah navzgor. V prihodnjem trenutku je odprl neka vrata, odgrnil težko zaveso in spremil Tarzana v medlo razsvetljen prostor. Potem je izginil. Na drugem koncu sobe je Tarzan uzrl Olgo pri njeni mali pisalni mizi, kjer je stal telefon. Nestrpno je bobnala po mizni plošči. Njega ni opazila. »Olga,« je dejal, »kaj se je zgodilo. Ona je prestrašeno zakričala in se obrnila. Naš preljubljeni oče, gospod notar dr. Karl Schmidinger je danes po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv, vere v starosti 72 let mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 2. avgusta ob 4. popoldne iz stanovanja na Dunajski cesti štev. 15. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. julija 1924. Inž. Friderik in Maks Schmidinger, sinova. Maria, Gusti in Edit Schmidinger, hčere. Larisa Schmidinger, roj. Barsova, snaha. Tatjana in Peter Schmidinger, vnuka. »Jean,« je kričala. »Kaj delate tu? Kdo vas je spustil noter? Kaj naj to pomeni?« Tarzan je bil kakor od strele zadet in v trenutku je uganil del resnice. »Kaj me niste klicali, Olga?« »Jaz vas? V tem času — sredi noči! Moj bog, Jean, kaj mislite, da sem znorela?« »Francois mi je telefoniral, naj pridem takoj; da ste v zadregi, in da želite govoriti z menoj.« »Frangois? Kdo za boga je ta Francois?« »Dejal je, da je vaš sluga. Govoril je tako, kakor bi ga moral poznati.« »Jaz nimam nobenega sluge, ki bi mu bilo ime Francois. Nekdo se je pošalil z vami, Jean!« In Olga se je smejala. »Kaj mislite? Menda ne bodete verjeli, da...« »Kje je grof?« jo je prekinil. »Na nemškem poslaništvu.« »Tu ima zopet vaš častivredni brat prste vmes. Jutri izve grof. Izpraševal bo služinčad. Vse je tako urejeno, da — no, da bo grof mislil ono, kar želi Rokof.« »Podlež!« je kliknila Olga. Vstala je in stopila k Tarzanu. Boječe je zrla k njemu navzgor. V njenih vprašujočih očeh je plamtel isti izraz, kakoršne-gr. vidi lovec v očeh uboge, preganjane srne. Vsa se je tresla in da bi se vzdržala na nogah, se je oprijela njegovih širokih ram. »Kaj naj storiva, Jean?« je šepetala. »To je strašno! Jutri bo bral cel Pariz — on bo že skrbel zato.« Njen pogled, njene besede, njena postava — v vsem j-e prosila žena v stiski pomoči svojega naravnega varuha, moža. Tarzan je vzel eno teh malih toplih ročic, ki so ležale na njegovih prsih v svojo močno roko. To se je zgodilo čisto nehote in ravnotako je položil svojo roko krog pasa mlade žene. Ta dotik je učinkoval kakor elektrika. Nikdar se ji še ni tako približal. Naenkrat sta se spogledala kakor dva presenečena krivca. Kjer bi morala biti Olga de Conde močna, je bila slaba, ker se je tesneje privila v možev objem in mu ovila roke krog vratu. Tarzan pa je objel težko dihajočo postavo s svojimi mogočnimi rokami in pokril njene vroče ustnice s poljubi Ko je Raoul de Conde prebral listič, se je naglo poslovil od svojega gostitelja. Svoj odhod je opravičil s poljubno pretvezo. Vse mu je kar plesalo pred očmi, dokler ni stal na pragu svoje hiše. Potem se je pa umiril in stopal hladnokrvno in previdno dalje. Iz nekega, njemu nerazumljivega vzroka je Jacques odprl vrata prej, predno je prekoračil polovico stopnic. V tem trenutku ni o tem razmišljal, vendar se je pozneje spomnil tega nenavadnega dejstva. Potiho je šel po stopnicah navzgor do budo-irja. V rokah je držal težko palico. Bil je odločen, da pobije roparja svoje časti. Olga ga je zagledala prva. S krikom groze se je Iztrgala iz Tarzanovega objema in opičji človek se je baš pravočasno obrnil, da je prestregel strahoviti udarec, namenjenega njegovi glavi. Enkrat, dvakrat, trikrat je po bliskovo zažvižgala palica po njem, toda vsak udarec je pahnil opičjega človeka bolj in bolj nazaj v življenje njegove džungle. Renčaje kakor orjaška opica je planil na moža. Iztrgal mu je palico iz rok, jo zlomil kakor žveplen-ko in ga naskočil kakor pobesnela zver. Olga de Conde je z grozo opazovala strašni prizor; potem pa je planila k Tarzanu, ki je hotel zadaviti njenega soproga in ga je stresel kakor podgano. Kakor nora ga je grabila za njegove velike roke. »Jezus, Marija!« je kričala, »ubili ga bodete, ubili ga bodete! Jean, ubili mi bodete moža!« Tarzan je bil gluh od besnosti. Naenkrat je treščil telo na tla in zagnal grozni zmagoslavni krik, kakor zmirom v pragozdu, kadar je premagal divjo žival. Ko so ti strašni glasovi zadoneli po palači grofa de Conde, je služabništvo prebledelo in vztrepetalo. Oglaiulte v Narodnem Dnevniku! DRVA bukovih, kupimo vsako množino. V ponudbah je navesti ceno, množino in dobavni čas, ker se samo na iste ozira. Ponudbe pod ,Drva‘ na upravo lista. Jzdelovalnici krepčila hrane „Juhan" v ljubljani. Javim Vam, da rabim že več časa »J uhan« v svojem gospodarstvu in da ga tudi priporočam bolnikom, posebno rekonvalescentom. Opazil sem, da »Juhan« zelo dobro učinkuje na apetit; da, bolniki ki so bili več časa popolnoma brez apetita, po porabi »Juhana« so začeli jesti in pridobiti na telesni teži. Tudi jaz osebno in moja družina rabimo vsak dan »Juhan* in tudi pri nas sem opazil, kako dobro učinkuje »Juhan« na splošno telesno stanje. Jaz bom vedno priporočal Vaš preparat. Z odličnim spoštovanjem Hrastnik, dne 19. julija 1924. Dr. Avgust Kumar, rudniški zdravnik. Mestno županstvo Kočevje razpisuje sSužho obratovodje na mestni elektrarni in vodovodu. Obratovodja mora biti zmožen vseh elektro-tehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in odmontiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in akumulatorno baterijo. Vešč in upoznan mora hiti z vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne. Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta. Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference. Nesftno županstvo Kočevje« dne 28. julija 1924. Zupan: Ivan Novak i. r. : : s : : © Tekstilna tovarna Mite Rističa in sinovi, Niš sprejme takoj glavnega vodjo (direktorja) za tkalnico in štiri tkalce za navadne statve. Ponudbe s pogoji poslati na gorenji naslov. : : jt Dobro izvežban kotlar (Kesselschmied) se ižče za trajno službo. Ponudbe z navedbo spričeval pod ,Kotlar* na upravo lista. ne ordlnlra od 1. avgusta do 16. avgusta. Grofica pa je trepetaje padla poleg telesa svojega soproga na kolena. Počasi je izginila rdeča vizija izpred Tarzanovih oči. Stvari so dobile zopet svojo podobo in °n sam je postal zopet podoben civiliziranemu človeku. Pogledal je klečečo ženo pred seboj. »Olga!« je šepetal. Ona ga je pogledala; toda dočim je mislila, da uzre nore oči morilca, je videla Tarzana vsega za* lostnega in potrtega. »O Jean!« je kliknila. »Glejte, kaj ste storili! On je bil moj mož! Ljubila sem ga in vi ste & umorili!« Tarzan je previdno dvignil telo grofa de Cond® in ga položil na posteljo. Potem je položil uho o3 njegove prsi. »Malo konjaka, Olga,« je dejal. Ona je prinesla konjak in vlila par kapljic grofa na ustnice. Rahel dih se je izvil iz ust. Glava se Jf obrnila in de Conde je zastokal. »Umrl ne bo!« je dejal Tarzan. »Hvala bogu!* »Zakaj ste to storili?« je vprašala grofica. »Ne vem. Udaril me je in tedaj sem pobesnel' Tako sem se učil pri opicah mojega plemena. Ni' kdar vam še nisem povedal svoje povesti, Ol28, Moda 19241192?- Dospeli so najnovejši modni listi28 jesensko in zimsko sezijo: London Styles . . . Paris-Confection . . Star-Album .... Smart-Album . . . Confection Moderne * L’ Enfant-Album (za otrc Perfekt-Kindermode . L’ Ideal-Parisien . . Toilette-Moderne . . Schone Wienerin . . Record................... Din 60'-'' 77 50'— 77 45'— 77 40'— 77 35'— ► * 35'- 77 33'— 77 28'— 77 25'— 77 12'- 77 • I 12'— «• Marijin trg št 8. ■■ MALI OGLA/I ■■ Miistii absolventinja 2. razr. trgovske šole, vešča strojepisja, stenografi ie ter vseh pisarniških de), poštena iz siromašne družine Išče službe kot kontoristinjn ali prodajalka v mestu ali na deželi. Ima 1 */, letno pisarniško prakso z dobrimi referencami. — Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem Sasu lahko opora gospodinji. — Začasno reflektira samo na oskrbo v hiši; pozneje po dogovoru. — Ponudbe prosi na upravo lista pod .Marljiva*. z gostilno in trgovino ter lepim vrtom ob cesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic, gost. Zavrstnik 14, Litija, išče gospod za stalno. Ponudbe pod „Stalno" na upravo lista. Lap postranski zaslužek se nudi potnikom in Mtvnim »firtnnmbnm ki bi hoteli i prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in z na tančno navedbo, katere tvrdke in stroke sedaj zastopajo, je pošlati na upravo lista pod „Lep postranski zaslužek”. IM došlL Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna. lepi, 6 tednov stari napiodaj. Cesta mestni log S, Ljubljana boljšo, pet vrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Roino doline 94, Ljubljana. Lepo ooseslio Visi, pripravno za vsako obrt, posebno za trgovce In gostilničarje, radi družinskih razmer ca prodaj. Naslov v upravi lista. _____ večjo množino, se odda v pisarni tajništva Narodno Radikalne stranke v Ljubljani, Wolf-ova ul. lil. prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 80) ki ima veselje posebno do poljedelstva in živinoreje, Išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe |e poslati pod „Ekonom“, na upravo lista. Lemi strokovnjak. jugoslovanski državlian, išče službe kot upravitelj žage, skladišča in gozdne manipulacije v svrho nadzorstva ali kontrole. Je dober računar In organizator, pošten z dolgoletno trgovsko in tehniško prakso v mehkem in trdem lesu. Cen), dopise pod ..Marljiv*' na upravo lista. Ali ste ie poskusili z malim oglasom v našem listu ? Ne zamudite ugodnosti cene in uspeha. -j.iiuu JL posojlln se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi lista. „Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 190, Ze-lena Jama, Ljubljana v juhi in v prikuhah izboljša hrano nepopisno. s kapitalom želi znanja t» ,fl katera Ima svoje «tanoVJW pohištvo, ponudbe s upravo lista pod Inski poioifk izučen v manufakturni *‘Vf0gt, OArltelrl a+rnlri VOlMSČiH® * . Mi cerijskl stroki, vojaščin« P jj. išče mesta za takoj, ki po-Gre event. tudi ia potnik • a nudbe pod „Pošten“ na u” lista. tvrdke ..Kmetec" dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava Usta. .10011, t<„, boljšo, petvrstno, tvrdk® jjšo. prodam ali zamenjam * 34 pri Pot v Rožno dolino »• Štefanu, Ljubi j*11*' ^ Prvovrstne premos® j belo *a ,n” na drobno in deB . ^.javo dustrijo in d0 « ; L dobavi Dom. Čebin trgovl«1* * Pr«mosom „„bll.na, WQ»o« ul 1/11