Lete. Vil, St. 72.
PoStnlna platana v gotovini.
V &iubl|ani, v soboto 31. marša 1923.
Posam. il. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Kriza delavstva.
Predvčerajšnjim smo v članku »Kriza inteligence« pokazali, kako daleč je že Prišlo tisto delavstvo, ki se imenuje po krivici duševni proletariat. Duševnosti ni v njem prav nič več in tudi razumnosti ne. ki je tej vrsti proletariata dala ime »inteligenca«. Ne enega ne drugega ni; če bi bilo, bi se temu proletariatu, ki je v resnici proletariat ker živi od prodajanja svojega telesa, ne godilo tako po pasje.
Danes poglejmo, kako je s tistim proletariatom ki se ne imenuje inteligenca in ki ne prodaja vsega svojega telesa, češ, da razumnosti nima v glavi in zato kapitalisti za njegovo glavo nič ne dajo in mu plačujejo samo ročno delo; ki prodaja torej po splošnem nazoru samo del svojega telesa, svoje roke.
Pri inteligenci smo videli, da strada že tako hudo. da je pripravljena po svojem navadnem dnevnem poslu delati še nadalje delati tudi kakšno dozdaj zanjo oreumazano ročno delo, mizarstvo, kro-jaštvo. čevljarstvo itd. Svoj dosedanji 6-umi delavnik hoče s tem žrtvovati in svoj duševni napredek, ki ga je že dozdaj zanemarjala s svojo brezbrižnostjo, hoče za orihodnjost sploh onemogočiti. Kajti dokler so bile plače take da je mogel dati inteligent svoje čevlje popraviti pri čevljarju, so vsaj pametnejši imeli čas skrbeti za izobrazbo, odzdaj bodo pa vsi prisiljeni v svojem prostem času krpati, žagati itd. Da bodo s tem svoje plače po-
tisnili še nižje, o tem se jim niti ne sanja ne...
Ročno delavSvo je že dolgo časa na istem. Redki, zelo redki so danes tisti delavci, ki si s svojim Surnim delavnikom zaslužijo toliko, da lahko izhajajo. Veči-noma vsi so se ob času brezposelnosti naučili prijeti za vsako delo in so pripravljeni eno ali drugo tako delo opravljati po Surniku, da si tako pribore svoj obstanek na račun svojega izobraževalnega časa. S tem pada pa ne le delavčeva izobrazba, ampak tudi še vse več. človek, ki se navadi tako živeti, tako »izhajati«, tak človek niti ne ve ne, da Šumika že nima vec! »V naši tovarni pa še imamo in si ga ne damo vzeti,« tako pravi ponosno tak revež^— ko bo pa izgubil svoj postranski zaslužek, bo pa sam prosil tovarnarja za 10 in 12urno delo. ker z Šumikom še za suh krompir ne bo imel.
_ Tak človek pa se preneha zanimati tudi za svoje organizacije. Kdor pride le enkrat na leto na sestanek, ali kdor čita delavski časopis samo na vsake kvatre, ta ne more razumeti, o čem se na sestanku govori ali o. čem časopis piše. Vse mu je novo in tuje. Tam. kjer je večina delavstva tako tepena, tam so sestanki po navadi tudi slabo obiskani — seveda, če greš samo na vsak deseti sestanek in drugi tudi tako. potem je navzoča vselej samo dna desetina. Potem si pa misliš, sai se drugi še manj brigajo, da drugi še mani delajo da organizacija ni za nič itd. itd. Tvoja moč je strta, ker je strta tvoja izobrazba, tvoja zavednost, tvoja volja.
Skavtizem.
V zadnjem času so se začeli pojavljati na naših ulicah mladi ljudje v rjavkasti srajci in z značilnim ameriškim klobukom na glavi.
Kdo so to in kaj hočejo?
To so skavti, člani skavtske organizacije. Ta organizacija ima namen vzgajati mladino v smislu gesla »nazaj k naravi«. spopolnjevati rodbinsko in šolsko vzgojo ter nuditi mladini, kakor tudi odraslim zdravo in romantično življenje v prosti naravi.
Skavtska organizacija prireja v svrho utrjevanja mestne mladine tabore v prosti naravi in počitniške kolonije na temelju minimalnih življenskih potreb, goji tu-ristiko po ravnem in v gorah, goji vse Primerne in dostojne športe in igre. goji vse gimnastične sisteme v svrho izpopolnjevanja telesne vzgoje.
Skavtizem vežba mladino v spretnostih, ki so za življenje v naravi potrebne |n koristne n. pr. postavljanje šotorov, k uhani e na prostem, prva oomoč pri nezgodah. plavanje, smučkanje, čitanje specialnih map. signaliziranje čitanje sledov, vezanje vozlov itd.
Skavtizem navaja mladino k spoštovanju ročnega dela, goji smisel za vzajemnost in skupnost, za red in disciplino, za bratstvo med ljudmi in mir med narodi ter smisel za prirodne krasote in zdravo romantiko.
Skavtska organizacija odvaja mladino od slabe druščine in slabe okolice s tem. da se jo zaposli v prostem času v skavtskih družabnih prostorih, taborih m počitniških kolonijah, odvaja od škodljivih in grdih navad, posebno pa od uživanja alkoholnih pijač in pušenja.
Geslo Skavtov je: Bodi pripravljen! To pomeni, da mora biti Skavt vedno pripravljen vršiti svoje dolžnosti napram bližnjemu, napram narodu in človeški družbi v smislu skavtskih zakonov, ki so sledeči:
1. Skavt je pošten, resnicoljuben in pravičen:
2. Skavt spoštuje vse, ki delajo za blagor ljudstva:
3. Skavt je koristen član družbe;
4. Skavt je prijatelj vsem dobrim ljudem:
5. Skavt je napram vsakemu prijazen in vljuden:
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Draginja, ki bi naj ti odprla oči. ti jih na ta način še bolj zapre ...
Toda za nekoliko je ročno delavstvo vendarle na boljšem nego inteligenca:' svoje razredne organizacije ima in te organizacije kolikor toliko še drže naval reakcije. Žal. da te organizacije dandanes le vegetirajo, da prihaja le desetina delavstva na sestanke in da ta desetina na takih sestankih ne vidi organizatorične moči — kakor smo zgoraj rekli. Delavstvo je odvisno od organizacij, organizacije pa od delavstva. To dvoje se od sebe ne more in ne sme ločiti, če hoče eksistirati.
»Svoboda« je delavska izobraževalna organizacija, ki je poskušala v vsem sedanjem nejasnem delavskem položaju ostati nepristranska. Vendar je imel občni zbor ljubljanske podružnice 29. marca še manj nego desetino udeležencev, od 142 olačujočih članov jih ie bilo samo 12 na zboru, desetina bi bila 14! Po Ljubljani sicer ne smemo presojati delavskega položaja na Slovenskem, Ljubljana ni nika-ka posebna luč. nasprotno. Vendar nihče ne more tajiti, da tudi ljubljansko delavstvo na enak način zapravlja svoj 8urnik, kakor smo zgoraj omenili. Ugotovili smo tudi, da neka delavčeva žena ni bila na zboru zato ker je delala do 22. ure. (do 10. zvečer), čeprav je delala tudi ves dan od ranega jutra. Pri vsem ta žena še nima otrok, kaj bo. kadar jih dobi ? Pa njen mož je kvalificiran delavec!!
Kriza delavstva je tu in ta kriza se da rešiti samo na dva načina: bodisi propademo vsi skupaj še bolj. bodisi bo mo-
6. Skavt je prijatelj narave;
7. Skavt je poslušen napram svojim pred postavljenim:
8. Skavt je vedno dobre volje;
8, Skavt je varčen;
9. Skavt se izogiblje škodljivih, nepotrebnih ih grdih besed in dejanj, ne pije alkohola in ne puši.
Vsak Skavt mora pred končnoveljav-nini sprejemom položiti obljubo, da bo stremel vedno za tem. da ostane zvest svojemu narodu in dober član človeške družbe, da bo vedno in povsod pripravljen pomagati bližnjemu in da bo vestno izpolnjeval skavtske zakone.
Ustanovitelj skavtizma .ie v prvi vrstf angleško-ameriški prirodopisec in živalski slikar Ernest Thompson Seton, ki je ustanovil leta 1902. v Ameriki (Kanadi) organizacijo »gozdovmških Indijancev« (The Woodcraf League of America). V Evropi pa je ustanovil v letih 1903. do 1908. bivši angleški general Baden Powel no vojaškem vzoru prikrojeno organizacijo pod imenom »Izvidniški dečaki« (The scout Boys). Temu drugemu vzoru je sledila večina narodov v Evropi. Danes irha skavtska armada celega sveta že nad dva
ralo delavstvo vzeti valeti svojih organizacij bolj odločno in bolj vztrajno v svoje roke. Od svojih ust in od svojega počitka si je treba utrgati, če ni drugače, nikakor na ne gre. da bi delavstvo nasedalo kapi-alistom, ki najprej s svojim sistemom potisnejo delavca na nezaposlenega prosja-ka. ootem ga za borno mezdo priklenejo v 16urno delo. potem pa mu pravijo, da so delavske organizacije krive vse te bede, kakor je rekel nekdo vdovi po delavcu, ki je padel na Zaloški cesti: »Zakaj niste naučila moža. da bi bil ostajal doma.« V resnici bi pa do Zaloške ceste nikdar ne bilo prišlo, če bi se bilo delavstvo res stalno udeleževalo sestankov in vsega izobraževalnega dela. Tako delavstvo ne bi bilo sledilo hujskačem, ker bi bilo samo vedelo, česa mu je treba.
Žalostno oa ie posebno to. če slišimo, da se kak delavec nepovoljno izraža o organizacijah, čeprav ne dela v njih, čeprav se niti sestankov ne udeležuje, člani »Svobode«, ki so z njo nezadovoljni, nimajo prav nobene pravice kritizirati jo, posebno pa ne njenega odbora. Če ste hoteli Imeti to ali ono drugače, bi bili prišli na zbor in prevzeli vodstvo sami v svoje roke, 12 bi vas bilo dovolj...
Podobno je z našim tiskom. Kapitalisti so v zadnjih letih zelo spretno operirali in posrečilo se jim je organizacije razdeliti s par ljudmi, ki so jih nastavili. Seveda s tem niso ubili organizacij, samo raztrosili so. da ie delavsko gibanje razcepljeno in s tem so samo še povečali delavsko mlačnost, tako da ima lakota še lažje delo in da se udeležuje delovanja res danes ta, iutri druga desetina, samo desetina! Da dobiva na ta način odbor vedno večjo moč v roke je jasno. Potem se začne pa ta odbor blatiti in obrekovati, da izgleda vse delo umazano.
Disgustiranie imenujejo kapitalisti to delo in priznati jim moramo, da jim je precej uspelo. Disgustirano je delavstvo in v tem disgustiraniu ne razume »Na-preja» in njegovih resnih in strogih opominov. Ne razume niti tistega, kar je še pred kratkim dobro razumelo — Krista-novsko gospodarstvo namreč. Nikdar ni »Naprej« pisal proti konsumu, Čobal se je
milijona članov. Največ jih je v Zedinjenih državah Amerike, kjer jih je čez pol milijona. Izmed slovanskih narodov iih ima največ Poljska, in sicer okoli 35.000, češkoslovaška. kjer obstoja kakih šest različnih skavtskih organizacij jih ima vseh skupaj okoli 20.000, v Jugoslaviji jih je danes okoli 3000. Omenimo še posebej, da jih ima Ogrska nad 15.000.
Prvi. ki je opozoril slovensko javnost na to novo vzgojno metodo, je bil H. Pa-jer. ki je priobčil v »Našik zapiskih« v prvi in drugi številki letnika 1913. članek pod naslovom »Scout«. Med Slovenci se je porodila skavtska organizacija lansko poletje, med Srbi pa že leta 1911. Usta-noviLse ie v Ljubljani pripravljalni odbor, ki je izdelal pravila in jih predložil oblasti v potrjenje. Zasnovana skavtska organizacija bo obsegala vso Slovenijo in bo z ozirom na svetovni nazor in politično prepričanje članov strogo nepristranska. Na temelju nekega odloga ministrstva za prosveto je dovoljeno vsem šolam sodelovanje v skavtski organizaciji.
Skavtizem, kakor se tudi na Slovenskem razširja, ima torej mnogo skupnega z našo »Svobodo«, vsaj Da z njenim namenom in cilii. Socialistični organizaciji je sploh zelo blizu, samo da se mi v par točkah ne strinjamo popolnoma. Tako za-
na kongresu strašno blamiral, ko je hotel to natveziti delegatom. Pač Da smo v »Napreju« nastopali proti napakam, kakor je dolžnost delavskega tiska. Obsojali smo da ie dal Konsum za Kristanovske kandidature leta 1920. četrt milijona kron brez vednosti članov, ker ie to in ako gospodarstvo povzročilo resnični razdor med delavstvom. Nikdar pa nismo rekli, nai člani zato izstopijo, nasprotno, svetovali smo naj vse delavstvo vstopi in naj napravi red. Za to odkritosrčno de'o za konsolidacijo našega zavednega proletariata je začelo vodstvo Konsuma delovati proti »Napreiu« in zdaj mu je še celo in-serat odtegnilo To se pravi. Ji bo »Naprej« še za 3000 Din vsak mesec na slabšem in plačati bodo morali seveda naročniki. Obračamo se na vse delavstvo, da dobro preudari vse to in se vpraša, ali je še čas za disgustiranje, ali bo treba že resno začeti z odločnim delom za razširjenje našega tiska med trpečim ljudstvom.
Zavedni sodrugi moraio biti mnogo bolj požrtvovalni če hočemo, da pride naša ideja tudi med dozdaj še nezavedne ali oa zaradi kapitalističnih intrig »dis-gustirane«!	________________________
PoIitSirte vesli.
4 »jutranje novost!« prihajajo v zaključku, da so vsi drugi voditelji razen radikalnih splezali po delavskih žuljih navzgor. Gotovo, Pašiča je delavstvo prav gotovo izvolilo za ministrskega predsednika.
4 Cesar Janez je že zapustil svoj tron in ga prepustil velikemu županu dr. Lukanu.
rt- V notranjepolitičnem položaju še
ni bistvenih izprememb. Zadnja poročila vele, da vlada ne namerava razpustiti nove skupščine, pa tudi odstopiti še ne mara. Dokler bo na Hrvaškem mir, ne bo intervenirala. Dr. Laza Markovič je izjavil, da o kaki reviziji ustave ni govora. V Spahovi skupini je opažati nezadovoljnost s sporazumom v Zagrebu. Opozicija se oglaša, naj bi se šla ta skupina sama z vlado pogajat.
4 So že notri! V Belgradu so naši opatijski delegati z vladnimi možmiimeli
hteva skavtizem v 7. točki svojih zakonov še izrečno poslušnost do predstojnikov. dočim poznamo mi le disciplino do organizacije, kar se tiče raznih predstojnikov pa ne veljajo zanje nobene posebne izjeme v občevanju, temveč občujemo ž njimi, kakor določajo etični principi z vsakim drugim človekom. Dalje se ne moremo strinjati s tem. da bi človek razredno socialističnega svetovnega nazora sodeloval v organizaciji, ki je kar se tiče svetovnih nazorov, na popustljivem stališču, zlasti pa če imamo mi v »Svobodi«, ali pa bi morali imeti v nji organizacijo, ki zastopa v tem oziru čisto določeno stališče. Po drugih deželah si zato socialistično gibanje prizadeva tudi v tem oziru izvesti isto ločitev kakor jo je n. pr. že izvedel na Češkoslovaškem napram Sokolstvu. Baš na Češkoslovaškem ob-stoia v podobni delavski organizaciji, kakor je naša »Svoboda«, v Zvezi delavskih telovadnih enot. poseben odsek, ki je urejen čisto tako kakor skavtizem in ta odsek je obsegal, kakor nam je razvidno iz 2. številke »Kresa« že začetkom lanskega leta krog 3000 članov.
Isto bomo morali uvesti tudi ori nas in letošnji delegadjskl občni zbor SD1Z »Svobode« bo moral tudi v tem oziru razpravljati o tozadevnih sklepih.
sestanek, na katerem so padle besede, da se paritetna komisija najbrže več ne sestane, ampak da bosta italijanska in jugoslovanska vlada zaprosili za orbitražO (razsodbo) švicarskega predsednika. Položaj je čist kakor voda: Ko se ne more med seboj sporazumeti? Markirajoče delegacije. Kdo se je že sporazumel? Obe vladi. Če prideta obe že s sporazumom pred švicarskega predsednika, ni zlodja, da bi jim ta štrene zmešal: štrene kupčevanja na račun ljudske neumnosti.
4- Železn’6arske draginjske doklade je finančni odbor v načelu sprejel. Sedaj je treba samo še čakati, da jih vlada predloži novi narodni skupščini v odobritev. Kdaj bo to!
4 Vlada je odklonila avstrijsko prošnjo, da bi se predrugačile nekatere točke v trgovinski pogodbi. Pogodba ostane nespremenjena v veljavi.
-f Vprašanje Južne železnice so na konferenci v Rimu rešili. Železnica se ne podržavi.
4 Francoski vojni petelin Je zgubil pamet. V pariškem parlamentu so sprejeli s 414 proti 154 glasom predlog za podaljšanje vojaške službe na 28 mesecev.
4 Strokovno organizirane delavce so začeli na Španskem, zlasti v Barceloni, znova napadati in s palicami iz zasede ubijati...
V ODGOVOR.
»Rdeči praoor« »Naprejevega« članka »Na vse naslove« večjidel ni »razumel«. »Rdeči prapor« še mnogih stvari ne bo razumel, kajti če te kdo zgrabi na kakem neprijetnem mestu, je ono najboljša metoda, da se izogneš odgovoru. Tudi če kakšno vprašanje potvoriš, se lahko izogneš odgovoru. »Rdeči prapor« to ve. Zato je n. pr. potvoril smisel raznih vprašanj v članku »Na vse naslove«, med njimi tudi naslednje: ali zaslužijo, da socialistično delavstvo nanje pljune, tisti ki mu stranko izdajo? Gospoda se je obesila na neeste-tičnost pljunkov, odgovora Da ni dala. čeprav bi lahko vsakemu človeku dopovedala da ona ne zasluži talcih pljunkov, če bi se ji posrečilo dokazati, da stranke ni izdala. Pa to ni vse: gospoda bi molčala naibrže tudi na vprašanje, ali je zmožna navšalnosti. V najboljšem slučaju bi odgovorila s kratkim »ne!« In vendar ie v zadnjem »Praporu« zagrešila tudi pavšal-nosti. Stvar predstavlia tako. kakor bi bil naš sodr- tajnik napisal tisti članek v »Na-preju«. V njenih očeh je sodr. tajnik alfa in omega vse naše organizacije in si ko-runovstvo menda res domišlja, da bo organizacijo ubilo, če se mu posreči ubiti njega. Pa so že drugačni gospodje skušali organizacijo spraviti s sveta in se jim ni posrečilo. Predvsem zato. ker so bili sami lopovi tisti, ki so nam očitali lopovščine, ker so bili sami razdiralci tisti, ki so nam očitali razdiralstvo. ker so bili sami oavšalovci. ki so nam očitali pav-šalnosti. Gospodje, tistega članka ni napisal sodr. Bernot, ampak jaz. Jaz sem mnenja, da zaslužijo izdalalci delavskega gibanja pljunek. Ne morem nič zato, če so pljunki neestetični in čeorav mi mnogi zameriio. ne bom nikoli prenehal praviti KHukcu Kljukec. tatu tat. izdajalcu izdajalec in bom pljunil nanj. Takta in rokavic ne priporočam nikomur, ki imajo kaj opravka s takimi ljudmi. Tisti, ki so pripravljeni za obrambo ideje na najskrajnejše, bodo to razumeli ,če se pa skri-iejo za »nerazumevanje« oni. ki imaio navado stisniti reo med noge In zbežati z obzidja, kadar pleza sovražnik po lestvah v grad. ne bo take škode. Vsaj eno
'dobro lastnost Ima naše pisanje tud! kadar je »nevzgojno« in proti estetiki: pisano je javno, dočim se poslužujejo advokati rajši obrekljivih tajnih okrožnic. _________________________________K. K.
Dnevne vesti.
OPOMINI.
Zamudnikom smo te dni začeli razpošiljati opomine za naročnino. Prosimo jih, naj se potrudijo čimprej poravnati za-stanek. da jim bo potem olajšano redno plačevanje.
S tirjanjem je mnogo posla. Eventualne pomote naj nam vsak takoj sporoči.
Uprava »Napreja«.
Položnice. Današnji številki »Naore-ia« prilagamo položnice. Prosimo vse naročnike. ki bodo poslali zdaj naročnino šele za marec, naj pošljejo še tudi naročnino vsaj za en mesec vnaprej.
Uprava.
»Tak človek, kakor je Bernot, zasluži samo še klofute, ker je polemika žnjim nemogoča.« (Žargon z »Zarjo« zedinjenih zadnjih »Delavskih novic« v eni celi koloni.) — »Tak človek, kakor je Fabjančič, zasluži samo še medajce, zato ker hodi svoj socializem na kolenih kazat pred meščanskega ministra.« (Pisava »Napreja«, s katero absolvira s par vrsticami one, ki priznajo po celi koloni polemike, da mu niso kos )
Profesorjem na srednjih šolah je prosvetno ministrstvo prepovedalo izvrševati nad dijaštvom druge kazni, nego so predvidene v zakonih. Ce bi prosvet-no ministrstvo poskrbelo dijakom za kruh in pravi pouk, bi kazni sploh odpadle.
Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje dve službi okrožnih zdravnikov za zdravstveno okrožje Središče in Grosuplje. Razpis v »Uradnem listu«.
Praktični zmlsol Angležev in Amerl-kancev je že davno spoznal, da ni nošnja gumastih oodpetnikov samo radi cene in dolgotrajnosti bolj ekonomska, temveč tudi zdravju ugodnejša, ker se tresenje pri hoji znatno zmanjša. Dajte na vaše čevlje prave Palma kavčukove pete in se boste sami o teh prednostih prepričali.
Delavcll kuou:te čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboliši in nalcene ši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
LiubBisftSi.
Nedavno le magistrat do listih opozori! javnost, da je vožnja gnojnice po mestu dovoljena le med 10. zvečer in 6. zjutraj. Ker ima pa obstoječi ljubljanski cestno-Doliciiski red-strožje določilo, se smejo stranišča prazniti in prevažati gnojnica ter drugi smrdljivi in ostudni predmeti le med 11. zvečer In 5. zjutraj.
Paznikov mestnih nasadov potrebuje mestna občina ljubljanska za letošnje poletje. Plača 1200 K mesečno. Neomadeže-vano življenje. Upoštevajo se predvsem potrebni upokojenci. Reflektanti naj se zelase med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu.
Stavbena in gostilničarska zadruga »Delavski dom« na GUncah vabi vse zadružnike na redni občni zbor. ki se bo vršil dne 7. aprila 1923 ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru »Delavski dom« na Glincah štev. 2. Dnevni red: 1. čitanje zanlsnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev odbora. 5. Raznoterosti. —
Udefležba vseh zadružnikov dolžnost. — Odbor.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Dratna: V nedeljo. 1. aprila ob
8.	zvečer »Otok in Struga«, izven. V ponedeljek ob 3. popoldne »Za pravdo in srce«, izven: ob 8. zvečer »Othello«. izven. V torek ob 8. zvečer koncert opernega baritonista Aleksandra Balabana. izven. V sredo »Otok in Struga«, red B. V četrtek »Othello«. red E. V petek »Otok in Struga«, red D. — Opera: V nedeljo. 1. aprila ob pol 8. zvečer »Gorenjski slavček«, izven. V ponedeljek »Carmen«. izven. V torek ob 6. popoldne »V kraljestvu palčkov«, mladinska predstava, izven. V sredo »Vrag in Katra«, red D. V četrtek »Nižava«, gostovanje gospodične Hane Pirkove iz Bratislave, red C. V petek »Čarostrelec«, red A. V soboto »Janko in Metka«, izven. V nedeljo »Seviljski brivec«, izven.
Celle
Plenarno zborovanj© strokovnih organizacij v Celju. V sredo 28. marca se je vršilo plenarno zborovanje strokovnih organizacij v dvorani g. Janžeka. Razen železničarjev in kemičnih delavcev so se udeležile vse organizacije zborovanja. Sodrug Mikič je predaval k prvi in drugi točki dnevnega reda »Amsterdam ali Moskva«. »Socialistično napredovanje in njega pripomočki«. Njegov referat je bil izvrsten in ga bo deloma objavil »Delavec« v debato. Zanimiv je bil tudi drugi del referata o »Socialističnem napredku in njegovih pripomočkih«, s katerim ie statistično dokazal, da je socialistična stranka na Švedskem rastla s pomočjo abstinentskega gibanja. Cim več je bilo abstinentov v stranki, tembolj se je stranka razvijala. Zborovanje sta posedla tudi ss. Svetek in Vrankar iz Ljubljane. Prvj ie govoril k referatu mimo. vendar je drugi nastopil v zelo glasnem tonu, kar je celjske kovinarje in tudi druge zaupnike precej razburilo. Sodrug Leskošek je kot predsednik pomirjevalno uplival na zborovalce. Nato je sodr. Mikič repliciral na kritiko sodr. Svetka. K 3. točki je sodrug Leskošek prečital resolucijo, ki je bila sestavljena povodom izzivajoče pisave v »Delavcu«, n. pr. »Zastrupljevalci vodnjakov v Celju«, ter je zavzel stališče, da se mora taka pisava ukiniti in že storjena napaka popraviti. Navzoča sodruga gosta nista hotela o tem nič slišati, marveč sta govorila proti resoluciji. Sodr. Vrankar je naglašal, da je tisti, ki delavske duše zastrupila. hujši in nevarnejši nego tisti, ki res vodnjake zastruplja. (Medklici: Res ie to- ampak zastrupljevalci so v Ljubljani. ne v Celju.) V bistvu so se z izvajanji sodr. Mikiča vsi strinjali in tudi Svetek in Vrankar vendar se nista zadnja strinjala s predloženo rasolucijo sodr. Leskoška. Bili so pa zanjo navzoči zaupniki, in zato je bila z večino sprejeta. (Resolu-ciia se bo Po 8. aprilu v slučaju potrebe priobčila in njene določbe izvajale). V debati so še nekateri celjski sodrugi stavili vprašanje na sodr. Svetka, s kakšno pravico je kovinarski tamik odgovorni urednik seoaratističnega lista »Rdeči prapor«, ter so naglašali. da škoduje to organizaciji. Sodr. Svetek je skušal sicer Golma-jeria zagovarjati, vendar se Celjani niso pustili prepričati da je separatizem koristen. na čeprav je samo političnega značaja. ker so si svesti, da ravno razkol političnih delavskih strank dela nesoglasje v strokovnih organizacijah. Nato se Je zborovanje zaključilo
Matrltaor,
Klub »Grohar« otvori s 1. aprilom v veliki kazinski dvorani šesto slikarsko razstavo. Udeleže se je tri Hrvatice (Na-sta Rojc, Tereza Paulič, Anka Martinič), skupno z 215 deli.  ________________________
VŠčipNI GA!
»Zahtevaj od svoje strokovne organizacije, naj pove, katera stranka je delala za zboljšanje socialne zakonodaje!!«
Kdo je to napisal?
18. januarja v »Ljudskem glasu«, davno potem, ko so se mu na celjskem kongresu »odprle zašite oči«, neki človek, da bi pri strokovnih organizacijah agitiral za SSJ.
Takrat še ni bil »pameten«, ampak prav pa je le imel, ker razen SSJ ni nobena stranka nič storila za strokovne or-ganizacje, SSDL jih je pa celo razbijala.
Isti človek je potem, ko je postal pameten, v »Delavcu« zavzel ostro stališče proti onim, ki so in bi še s strokovnimi organizacijami vršili politično agitacijo. (Sam se je naenkrat zavzel za »enotno fronto«, torej za SSDL.) Kdor je tekom volilnega boja strokovne organizacije rabil za politično agitacijo in bi jih še hotel, tega bo omenjeni človek postavil pred tribunal. Kajti ta človek bi imel pri tem tribunalu nekake predsedniške funkcije, ki bi ga oproščale od tega, da bi ga zaradi njegovega političnega udejstvovanja v strok. org. postavili med obtožence.
Videti je torej, če hoče človek nekaj doseči, ni treba samo, da je lažnjivec, demagog, hohštapler, hijena, nedosleden, pameten itd., ampak tudi prebrisan.
Tisti človek je, mimogrede povedano, one. ki jih sedaj kliče pred sodbo, še po 18. januarju, davno, davno potem, ko je gledal na celjskem kongresu čudne stvari, sam navajal na politično delo v strok, organizacijah, n. pr. tako: Koj po strok, shodu otvorite volilni shod.
Kdo je tisti človek?
France Svetek, najdi ga in vščip-ni ga! ________________
= Vrednost denarja. 1 dolar stane 96.25—97.25 Din. 1 češka krona 2.90 do 2.92 Din, 1 francoski frank 6.45 Din, 100 avstrijskih kron 13.8—13.9 para. 100 mark 47—49 para. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.50 švicarskih frankov.
= Redni železniški promet med našo državo in Madžarsko in sicer po vseh progah se otvori na Veliko noč.
= Kdo je dobil? Poljedelsko ministrstvo je izdalo uradne podatke, po katerih je dobila lani naša država na račun vojne odškodnine: iz Bolgarske 12.000 ovac, 5000 konj, 6000 krav in 6000 bikov, iz Madžarske 3443 ovac, 700 konj i.r 3275 glav goveje živine, iz Nemčije 18.262 konj in 809 glav govede. Letos smo dobili iz Madžarske 124 konj, 710 goved in 1561' ovac, iz Nemčije 290 konj. Torej lepe številke. Ampak komu so pomagali s tem olajšati vojno škodo? Bivši minister Pucelj bi vedel o tem mnogo povedati, n. pr. o tistih konjih in živinčetih, ki so nam jih pošiljali iz Nemčije, pa so oboleli kar na stotine, še predno so bili čez nemško mejo. In, ker so oboleli, so jih pač trije, štirje vladni licitanti bolne prodali. (Kdo je pa nevarno bolne kupoval?) In provizije so bile pri tem. hajsasa, tralala! Pa ne samo Pucelj, še marsikateri nekdanji sedanji in bodoči minister bi vedel o tem ka> povedati! Pa gvišno nejn hotel! ____________
2.	številka »Kresa« je. kakor smo že poročali, izšla pred par dnevi. Njena vse-bena ie zelo boeata in raznovrstna, še boljša nego v 1. številki. Ernest Tiran priobčuje pesem »Na praznik«, polno polet-
upton Sinclair: France Kremen. 62. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o I e k a.)
Kremenu, ki je živel obskurno in primeroma mirno življenje socialističnega agitatorja, je bilo vprašanje »sabotaže, nasilja in zločina« bolj akademično, o njem so sodrugi razpravljali le na sejah in ga navadno položili na polico z veliko večino. Ali zdaj je bil France sam med »strigalicami« in »kočarji« — neiztnučenimi delavci, ki niso imeli nikjer svojega doma, niti imetja razen svoje delovne sile, katero so ponujali na prodaj. Bil je na prvi črti razredne vojne. Ti ljudje so se klatili od dela do dela, poleti so bili izpostavljeni vročini, pozimi pa mrazu. Ker niso imeli stalnega bivališča, niso imeli volilne pravice, niti državljanskega prava; prav tako niso imeli prilike za organiziranje in sploh so izgubili značaj človeških bitij. Navadno so delali v rudnikih na Zapadu, na plantažah, železnicah in šumah. Družbe so jih nastanile v umazanih lesenih barakah in jim dajale ničvredno hrano, a če so količkaj protestirali, so jih šerifi in privatni stražniki pretepali in zaprli v ječo.
Tako so jim vcepili v duše neomajano sovraštvo do družabnega reda, in »kočarji« so se bojevali s svojimi tlačitelji z vsemi sredstvi, ki so iim bila na razpolago.
France in njegov tovariš sta naposled prišla v šume, v proletarski džungel«, kjer so se »strigalice« in »kočarji« zbirali, kadar so bili brez dela. Tam — bilo je pravo pravcato šotorišče — se je France seznanil z najnižjimi elementi razrednega boja, z guerilci, ki se niso zanesli nič na politični boj, pač pa le na svoje pesti in sabotažne trike. Ko so ob večerih sedeli in ležali okrog ognja, je Kremen slišal grobe revolucionarne pesmi parodije na mnoge krščanske himne, ki W pripravile marsikaterega vernega kristjana v omedlevico, če bi jih čul. Tam so počivali in izmenjali novice o napredku svojega boja, razpravljali o bojni taktiki, preklinjali socialiste in druge »političarje« ter »delavske mazače« in proslavljali »eno samo veliko unijo, masno stavko in direktno akcijo« proti in-dustrialnim magnatom. Pripovedovali so drug drugemu o svojih doživljajih in bojih in France jih je molče poslušal; včasih se je zgrozil, kajti tako brezupnih in drznih ljudi še ni videl.
Med njimi je bil neki Kuran, kateremu so rekli »Malina« zaradi njegovih rdečih lasi in pegastega obraza. Bil je Irec po narodnosti, še mlad fant plavili oči, katerega bi človek imel za cerkvenega pevca, če ga bi srečal kje v mestu. Ta mladenič je povedal kako je bil v boju za svobodo govora v nekem daljnem mestu na zapadu. Policijski šef je vodil napad na zborovalce, toda »strigalice« so mu kmalu plačale njegovo brutalnost. »Brcnili smo ga s sveta,« je dejal »Malina«, ki je imel navado, da je vselej rekel, da so tega ali onega »brcnili s sveta,« kadar so koga spravili s pota. Drugi je bil »Ploščatoglavi Jože« iz indijanske dežele, ki je povedal, kako je nekoč položil dinamit pod stebre, na katerih so slonele stope pri rudniku. Razstrelba je pognala vso stavbo po slemenu eno miljo navzdol v kanjon. Tretji je bil šepavi »Kokodakal« Peterson. Pripovedo-
val je o boju z lastniki hmeljnih nasadov v Kaliforniji. Dva
voditelja stavkarjev sta bila zaprta v ječo in od tistega časa se vsako leto ponavljajo požari in pustošenje na dotičnih nasadih.
Govorili so o teh rečeh kakor vojaki, ki opisujejo dogodke na bojišču. Vsi so bili ponosni na svoja nasilna dejanja, ki so nekaj neizogibnega v vojni. Razredna vojna te vrste se vrši že cele veke in ima svojo etiko in svoje tradicije. Vsi tisti, ki se udeleže bitk, govore o junaštvu in slavnih delih do pičice tako kakor vojaki. Zavratni napadi in sabotaža ni zanje nobena sramota. Radi bi stopili na odprto bojno polje, toda nasprotna stranka ima vse topove na svoji strani. Kadarkoli se »strigalicam« posreči, da organizirajo delavce za veliko stavko, tedaj navadno planejo na nje vse sile kapitalizma; kapitalistični policisti jih pretepajo, kapitalistični šerifi streljajo na nje in koncem konca se znajdejo v kapitalističnih ječali, v katerih stradajo in zmrzujejo — stavka je razbita in delavske vrste razpršene. Če se to večkrat ponovi, tedaj se ni čuditi, da se najbolj vroče glave med njimi lotijo tajne osvete in napadajo s silo predstavnike kapitalistične družbe, kjer morejo. Družba pa, ki ne ve ali hitro pozabi, da jih je ona izzvala, pritisne »strigalicam« na čelo pečat zločincev in jih preganja kot divjačino. Ampak čudni so ti zločinci! Med njimi so posamezniki, ki so dokončali študje na vseučiliščih v Ameriki ali v inozemstvu, intelektualci in talenti godbe, pisateljstva in slikarstva. France je z odprtimi ustmi poslušal, ko so ležeči okrog ognja v šumi. predavali o starem Egiptu, o življenju sužnjev na Grškem in vstaji gladiatorjev v starem Rimu; drugi so recitirali Homerja, Strindberga, Stirnerja ali sceno iz Synga; tretji so pravili, kako so presenetili družino samotnega kmeta z igranjem Rahmaninove »Predigre« na kakšnem slabem gla-sovirju.
Vsi tudi niso bili desperadi. V .njihovi sredi si našel ljudi, ki so ohranili oliko, krotkost in plemenitost svoje duše, ljudi izredne potrpežljivosti, katerih ni odvrnilo od njihove vere v človečanstvo bratstvo tudi najbrutalnejše nasilje. Oni se drže svoje vizije odrešenja sveta, ki ga prenove zavrženi in potlačeni, vizije, katero je prinesel na svet neki židovski tesar in katera straši po svetu že devetnajst sto let. Razlika med idejo omenjenega tesarja in njihovo idejo je ta, da vedo »strigalice« natančno, kako jo mislijo uresničiti; imajo definitivno filozofijo in program, katerega oznanjajo kot svoj evangelij mezdnim sužnjem vsega sveta. Dalje vedo, da njihova ideja nikoli ne umrje — ne zatro je vse ječe v Ameriki, vsi policijski koli in strojnice, vse zasmehovanje niti glad, mraz, ne bolezen. Ne! Kajti delavci jo spoznavajo in osvajajo; delavce je dosegel dragoceni nauk solidarnosti. Delavci se zanimajo za »eno samo veliko unijo« in se pripravljajo za oni čas, ko prevzamejo industrije v svoje roke in jih bodo upravljali potom svojih delavskih svetov, ki nadomestijo parlamente in legislature. To je tista velika ideja, na kateri sloni organizacija »Industrial Workers of thd World«! to je tista ideja, ki pomeni »direktno akcijo«, ne pa tistega strašnega nasilja, o katerem blebeče kapitalistično časopisje, ki zavija pomen besede. (Dalje prih.)
nega solnca in barv, nekako impresionistično sliko v obliki verzov; Tone Seliškar. čigar zbirka »Trbovlje«, je pravkar izšla kot ena najlepših naših knjig po prevratu, na vsak način pa najgloblje segajoča in najsrniselnejša. kaže v mrkem, apokaliptičnem »Čuvarju vojaških grobov« še vedno samo napredovanje, čuvar grobov — duh umorjenih milijonov vstaja in se razširja iz teh grobov, da uniči sistem, ki je kriv milijonerih smrti. Mlad. še malozuan pesnik Joško Krošelj je zastopan z dvema pesmaima. ki kažejo stalen napredek. Joško Krošelj je iz naj-naimlajše. ki je še vezana na objavljanje po rokopisanih dijaških listih, morda naj-jačji talent. Čulkovski je zastopan s »Ho-hotom smrti«. Kadar se bo ta samouk, še nedavno preprost manuelni delavec, nekoliko umiril oprostil se raznih uplivov in »šel bolj vase«, kakor pravimo, ga bo-
mo lahko veseli. Danes nam je lep dokaz, da doseže lahko tudi preprost delavec na duševnem polju, kar hoče, če je prinesel nekaj talenta s seboj na svet in če v ostalem hoče. Isti Čulkovski je zastopan tudi z živo pisano razpravo o predhodniku ruske revolucije, pisatelju Leonidu Andrejevem. Angelo Cerkvenik nadaljuje svoj vojni roman »Mariško«. Sodr. Vinko Moderndorfer je prispeval z eno svojih lepih koroških narodnih pripovedk. Ruski filozof Solovjev je napisal velikonočni poem »Krist je vstal!«, ki ga je bilo vredno ponatisniti v »Kresu«. O »Materialistu in idealistu« razpravlja živahni ameriški mislec in skitalec Mulford. Zanimiv je pregled delavskega telovadnega in športnega gibanja v II. polletju 1922. Morda nas bodo taki pregledi vendarle zbudili iz naše tipično slovenske nezmožnosti za vztrajno in pozitivno delo. Še več drugih
stvari je v »Kresu« in pri tem ne smemo še pozabiti na dobro vzgojno delo, ki ga je začela izvrševati »Listnica uredništva«. Bogato gradivo, smo rekli! Delavstvo naj pazi na svoj »Kres«. Uredništvo se trudi ž njim, kolikor mu je mogoče, zato bo samo delavstvo krivo, če ne bo neprestanega napredka. To je odvisno sedaj samo še od njegove pomoči. Razširjajte list, da postane večji, da bo gradivo še mnogovrstnejše! Zaradi 30 Din letno za »Svobodaše« oziroma 40 Din za dijake oziroma 50 Din za druge, 1 dolar za Ameriko in 70 Din za ostalo inostranstvo, vendar ne boste zanemarili svoje dolžnosti. zlasti še ker lahko plačate polletno! Uprava »Krdsa« je v Židovski ulici 1, I. nadstropje. ________________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Ravnokar došlo:
pomladanske
H2.I Mestni trg 19.
>fte naš tisk!
Dnevnik „NAPREJ“ slano mesečno ...	.	.	Din	15'—
Tednik „LJUDSKI GLAS“ stane mesečno ....	»	3'50
Mesečnik „NASI ZAPISKI" stane letno ....	.	25'—
j Oskar Wilde: .PRAVLJICE*, j	elegantno vezane ...	„	12'60
j Karol Marks in Friderik
Engels: ..KOMUNISTIČNI
MANIFEST*..............
Bauer - Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ...............
SOCIALIZEM IN VERA"
broširana..............
lepo in trdno vezana . . F. Engels - Žagar: „RAZVOJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane .	.	.
Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. 168.
1 —
7 — 9—
5-
NOVOSTI
za damske kostume
v na j večji izbiri pri
A. & E. Skabemi
Ljubljana* Mastni trg St. 10.