Pestniua plačana t gotorini. Posamezna številka Din 1’—, ŠT^.V. 274. V LJUBLJANI, ‘■■ohofa. 3. decembra 1927. LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.(533. Nerazčiščene afere. Slovenija bo lunalu postala dežela nerazčiščenih afer. Od preobrata dalje dobivamo vsako leto nove afere, a niti ena od njih ne doživi svoje razčiščenia. Kakor da ne bi nikdar poznali korektnih Političnih razmer, tako bi se moralo sklepati iz vseh teh nerazčiščenih afer. In vendar je pri malo dobre volje in fnalo odločnosti vsa stvar tako enostav-nai da ne more biti bolj. Kajti afera je nemogoča, če kdo o njej ne. govori in če imenovana čisto določena oseba, ki je zagrešila nekorektno dejanje in tako Povzročila afero. Je torej tu oseba, ki trdi in je tu oseba, o kateri se trdi. Ni treba nič drugega, ko da oseba, o kateri se trdi, da prime osebo, ki trdi, za besedo in stvar bo takoj razčiščena. Ali bo morala oseba, ki trdi, priznati, da je govorila le tja v en dan, brez konkretnih podatkov in torej afere sploh ni, ali pa prevzame za svoje besede vso odgovornost in tako omogoči sodišču, da ono odloči, če obstoji afera ali ne. Včasih se je tako tudi vedno postopa- lo kn zato ni bila družba nikdar v teni neprijetnem položaju, da ne bi vedela, s kom ima posla. Zato pa včasih tudi ni bilo onega nelepega sumničenja, ko ni tudi najbolj pošten delavec nikdar varen, da tudi on ne bo zapleten v kako afero, ker nekateri ne znajo brzdati svoje zgovornosti. Eden glavnih vzrokov naših nezdravih Političnih razmer je ravno v teh nerazčiščeni]! aferah. Vsled njih ni mogoče Priti do konstruktivnega sodelovanja strank in kakor mora se vlegajo na vse javno življenje in ga s svojo negotovostjo zastrupljajo. Ljudje izgubljajo čut za odgovornost in pričenjajo misliti, da je dovoljeno vsako govorjenje. Zopet drugi pa pozabljajo, da je dolžnost obrambe časti tem večja, čim bolj je kdo na visokem mestu. Skoraj pa bo pri nas tako, da visoko mesto oprošča od te obrambe. Prihajamo tako do laksnosti, ki mora imeti sauso katastrofalne posledice. Ne gre pri vsej stvari za prav nobeno m°raliziranje, temveč le za osnoven na-nauk, na katerem mora sloneti vsaka družba in ta nauk je, da sme igrati v javnosti vlogo le tisti, kateremu nihče ne more očitati nobene nekorektnosti. V tem je jamstvo neprecenljive važnosti za vse prebivalstvo, da bodo z javnim imetjem upravljali samo ljudje, katerim se s pravico denar zaupa. Je v tem predpogoj materielnega blagostanja za ljudstvo in gamo zato govorimo o nerazčiščenih aferah. Kje bi bil mogoč velikanski napredek našega naroda v 70. in 80. letih, če ne bi bila na čelu naroda samo inteligenca in družba, ki je z največjo rigoroznostjo pazila na svoje ime. Rešpekt pred tujcem so nam priborili samo ti ljudje. In mirno lahko danes rečemo, da je bila celo burševska sablja nekoč prvovrstno vzgojno sredstvo, pa čeprav je spominjala ta sablja na srednji vek. Največje zlo vseh nerazčiščenih afer pa je, ko vidi mladina, da so take afere sploh mogoče. Mladina mora izgubiti vero v čistost političnega boja, ona mora pričeti misliti, da je politika le trgovski posel. Gorje narodu, če vstopi mladina s takimi idejami v javno življenje. Neusmiljeno bo vrgla politično življenje še za par stopinj nižje, kakor pa ga je našla. Vse te stvari, o katerih govorimo, so seveda nerodne zadeve in to radi priznavamo. Ali ravno zato ,ker so nerodne, »e jih je treba čim preje rešiti. Ture treba z nožem izlečiti, ne jih pa prikrivati. Ni drugega sredstva. In če že ne moremo doseči nič drugega, potem moramo vsaj to, da ne dobimo novih ne- 1 Konferenca šefov vladnih strank. Beograd, 3. decembra.. Včerajšnji sestanek dr. Korošca z dr. Marinkovičem in Vukičevičem je vzbudil pozornost vseh političnih krogov, ker se smatraj da je pri teh pogajanjih šlo za končni vstop SLS kluba v radikalna klub. Dr. Korošec je imel prvo konferenco z Vel jo Vukičevičem in dr. Vojo Marinkovičem. Na tej konferenci se je razpravljalo o raznih vprašanjih gospodarske prirode v zvezi s trgovinskimi pogodbami, ki se sedaj sklepajo z raznimi tujimi državami. Po tej konferenci je imel dr. Korošec sstanek samo z dr. Marinkoviem in na tem sestanku sta razpravljala v vprašanjih zunanje politike. Tretja konferenca se je vršila med dr. Korošcem in Vukičevičem. Ta konferenca je bila posvečena notranji politični situaciji. Na vseh sestankih se ni razpravljalo o vprašanju vstopa SLS v radikalni klub. Neki ugledni član SLS, ki dobro pozna razvoj dogodkov, je izjavil: Vprašanje vstopa SLS v radikalni klub je zasedaj in suspenso, a lahko postane vsak dan aktuelno. Tu gre za mnoge politične momente, ki se morajo še razviti in ko pride potreba za to, se bo to vprašanje tudi rešilo. Po vsem je torej podoba, da vprašanje vstopa SLS v radikalni klub še ni na dnevnem redu, a ni izključena možnost, da pride do fuzije v najskorajšnji bodočnosti. Lahko se zigodi, da bo to vprašanje rešeno takrat, ko se bodo politični krogi tega najmanj nadajali. Vsekakor se smatra, da bo Vukičevič, ko bo proučil situacijo zlasti v radikalnem klubu, sklical sejo kluba na skupno sejo in na tej seji se bo izvršila formalna fuzija klubov. Za predsednika v radikalnm klubu bo izvoljen dr. Koro-šc, za tajnika pa kak vplivnejši član SLS. Seja vlade. Stalnost sodnikov ostane. Bograd, 3. decembra. Sinoči je bila seja sekcije zakonodajnega odbora za pretres predloga o ustrojstvu sodišč. Na sinočnji seji je bilo završeno delo na tem zakonskem predlogu, potem ko je vlada opustila stališče, ki je bilo v zakonskem predlogu izraženo, da se namreč vsa sodišča v državi formalno ukinejo in se vsi sodniki stavijo na razpoloženje. Izpremenjeni so bili samo tisti členi zakonskega predloga, ki govore o tem vprašanju in je njihova vsebina spravljena v sklad s sklepom, da se sodišča ne ukinejo, ampak da dobe nekatera sodišča samo nova imena. Tako dobi n. pr. banski stol v Zagrebu naziv apela-cijsko sodišče, uvedejo se okrožna sodišča s funkcijami kakor v ostalih krajih. Za kasacijsko sodišče je bilo sklenjeno, da se vsa dosedanja kasacijska sodišča v državi zedinijo in se ustanovi eno kasacijsko sodišče za celo dr-^av0 7. ^a£rebu, ki naj začne s svojo funkcijo 1. aprila 1929. Ustanovilo se bo tudi še apelacijsko sodišče v Osijeku in na Sušaku. Danes dopoldne se bo izvršila redakcija teh izpremenjenih členov, a popoldne bo vzela sekcija zakonodajnega odbora v pretres zakonski predlog o sodnikih. SUBOTIČ 0 DELU ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 3. decembra. Minister za pravosodstvo dr. Subotič je po seji zakonodajnega odbora izjavil novinarjem: Završili smo načrt zakona o ureditvi sodišč v sekciji zakonodajnega odbora. Jutri bomo vzeli v pretres zakonski predlog o sodnikih. Ko bo sekretar sestavil zapisnik, se bo sestal plenum zakonodajnega odbora. Vem, da je ta zakonski projekt sestavil dr. Lukinič za časa PP vlade. V sekciji pa je Budisavljevič vendarle kritiziral ta projekt kot delo partizanstva ali kljubovalnosti. Ni naš cilj partizanstvo niti kljubovalnost, ampak prijateljsko sodelovanje z onimi, ki žele delati na iznačenju zakonodaje. Sprejel sem njihovo stališče in zato so oni meni čestitali iz jaz njim. Zato bodo tudi vsi v plenumu glasovali za ta zakonski projekt. SEJA ODBORA ZA IZENAČENJE DAVKOV. Beograd, 3. decembra. Včeraj popoldne je imel odbor za zakonski načrt o izenačenje davkov sejo. V začetku seje je poslanec Jankovič odgovoril na govor Juraja Demetroviča. Nato se je prešlo na pretres predloga. Člen 20. je sprejet z malenkostnimi stilističnimi izpremembami, istotako čl. 21. Pri členu 22. se je diskutiralo zato, ker ta člen določa, po kakem redu se bodo obavljale razne komiisje za ugotovitev dohodkov. Določilo se je, da naj velja ta red: Vojvodina, Hrvatska, Slovenija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora. Dosežen je bil sporazum, da se črta in da naj komisija dela brez ozira na pokrajine, kakor smatra za primerno. Člen 23. govori o razdelitvi davkov od 1. januarja 1929. Sprejet je bil z večino glasov. Opozicija je zahtevala, da naj stopi zakon v veljavo 1: januaTja 1928. Člen 24. je bil sprejet. Člen 25. je izpremenjen tako, da uredba o delovanju komisije za določitev dohodkov od zemljišč pride pred finančni odbor. Člen razčiščenih afer, če so postale ie stare — nedotakljive. 26. je bil tudi sprejet z manjšimi izpremembami. Člen 27. je rezerviran za konec. Prihodnja seja bo danes popoldne ob 4. uri. OPOZICIJA ZAVLAČUJE IZENAČENJE DAVKOV. Beograd, 3. decembra. Predsednik odbora za zakonski projekt o izenačenju davkov Slavko Šečerov se je pritožil zoper nastop opozicije v tem odboru in vali vso opozicijo za počasno delo na opozicijo. Pravi, da bo priisljen se strogo držati poslovnika, ako bo opozicija tako nadaljevala. Ta izjava Šečerova je značilna zato, ker vali opozicija krivdo na vlado in konstatira, da so njene pripombe tako umestne, da jih sprejema tudi vladna večina. ITALIJANSKO-ALBANSKA POGODBA BO REGISTRIRANA PRI ZVEZI NARODOV. Rim, 3. decembra. V službenih krogih se trdi, da bo takoj po ratifikaciji itali-jansko-albanske vojaške zveze, ki bo izvršena v skupščini in senatu, predložena pogodba sekretarijatu Zveze narodov v registracijo. Registracija mora biti vsekakor izvršena pred božičem. Beograd, 3. decembra. Sinoči je bila seja ministrskega sveta, na kateri je vlada nadaljevala diskusijo o centralni upravi in o zakonskih predlogih, ki naj se obravnavajo v narodni skupščini prve dni njnega zasedanja. Beograd, 3. decembra. Na sinočni ministrski seji, ki je trajala od 5. do 5. in pol so najprej pretresali zakon o centralni upravi in je bil predlog v glavnem sprejet. Izvoljen je bil poseben komitet ministrov, katerega člani so dr Kumanudi, Velja Popovič in Angjelino-vič. Ta odbor naj da temu zakonskemu projektu definitivno stilizacijo. V predlogu je ostalo 12 ministrstev, | kakor je bilo določeno. Sprejet je bil tudi predlog o nošenju orožja in o pobijanju živinske kuge. Ta zakonska projekta bosta predložena Narodni skupščini. Ministru socialne politike je bil odobren kredit 365.000 dinarjev za višja invalidska sodišča. Na sinočnji seji ni bilo nič sklenjeno, kdo naj določa ministra financ, ko pojde v inozemstvo. Dr. Mhr-kovič je sinoči izjavil novinarjem, da ostane še nekoliko dni v Beogradu. DRŽAVNI PROSVETNI PROGRAM. Beograd, 3. decembra. Včeraj se je m-čela diskusija v komisiji za izdelavo dr-/.avnega prosvetnega programa. Sejo je otvoril dr. Kumanudi. Po njegovem mnenju so tri glavna vprašanja, ki jih je treba rešiti. Prvo vprašanje je, pod čegavo uprarvo naj pridejo šole. Kake kompenzacije je treba | dati krajem, kjer se bodp ukinile gimnazije. Tretjič je treba izdelati program z» široko narodno prosveto. Ko je minister odšel, je predsedoval seji Jeremija Ivanovič, glavni Teferent je bil Jovan Kangrga. Rista Jojič je predlagal, da se izvoli odbor, ki bo spravil pred plenum vsa glavna vprašanja, ki naj pridejo v šolski program. Plenum se sestane danes in izvoli posebne sekcije, ki bodo potem šle na delo. ZVEZA NARODOV SE MORA ODLOČITI. Ženeva, 3. decembra. Velikansko ooaa-; zacijo je vzbudil mtrvievv z maršalom ; Pilsudskim. Izjava Pilsudskega znači j ultimat Zvezi narodov, ker je Pilsud* : ski v svoji izjavi naglasil, da je mobili-! azcijo proti Litvi odložil samo za tako dolgo, da dobi odgovor Sveta zveze narodov. KOMUNISTIČNI KONGRES ODOBRIL IZKLJUČITEV TROCKEGA. Moskva, 3. decembra. Včeraj se je pričel 15. kongres komunistične, stranke. Stalin' bo podal poročilo o političnem položaju in o postopanju opozicije. Kongres je odobril izključitev Trockega in tovarišv iz stranko. Zatrjuje •eT da bo Stalin po kongresu odstopil. ŠE NEPOTRJENE VESTI 0 VOJAŠKIH j V RUSIJI. Bukarešta, 12. dec. Tukajšnji listi objavljajo alarmantne vesti o izbruhu državljanske v«j-i ne v južni Rusiji. Tako poroča »Poli tiča < is Černovic, da so tja dospele vesti o uporu rdečih čet v južni Rusiji. Celi oddelki čet da s» prestopili k opoziciji. Sovjetska vlada je hotela uporne čete odpoklicati iz južne Rusije, čemur pa se je uprl poveljujoči general Lo-čievič. Vsled tega je bil od Čeke aretiran, toda od svojih vojakov oproščen. Odposlane« scvjet9ke viade, komisar DanČenko, Id ja skušal uporne vojake pomiriti, je bil od rojakov ubit, njegova glava pa nasajena n* sulico. Pred Odeso so se vladi zve«et čete utaborile in prišlo je ie med njinp in upornimi polki do boja. — H ukarešLanske vesti o Rusiji *o znane po svoje nezanesljivosti in uto jih je tre^a sprejeti z rezerro. S pogreba Bratiana. SOKOLSTVO. Telovadna akademija Ljubljanskega Sokola. Ljubljanski Sokol je priredil v soboto zvečer telovadno akademijo v proslavo Uje-dinjenja in obenem zgodovinskega degedka (odpisa prijateljske pogodbe med francosko republiko in našo kraljevino. Akademija je krasno uspela in je odlično občinstvo, ki je veliko dvorano napolnilo do zadnjega kotička, navdušeno sledilo posameznim telovadnim t da mora stopiti na stol, če hoče dejati klobus na glavo. To in ono. STATISTIKA 0 »BUBIKOPFU«. Pravzaprav bi morala biti moda »bubi-kopfa« že davno za nami, kajti brivci in izdelovalci lasnih igel so sklenili na svojem zadnjem kongresu v Washinglcnu, da bodo to modo iztrebili. Toda Američanke se zaenkrat z vsemi štirimi branijo, da bi jo opustile. Miss Lane, ki izdaja neki ženski list, je sedaj izračunala, da je v Ameriki že 14 milijonov »bubikopfov«. Sklicujoč se na to statistiko vpraša, kdo more teh 14 milijonov žen pri" siliti, da naj nosijo zopet kite, ko so se navadile na komodni »bubikopf«. Odkar je^uve-den »bubikopf«, je bilo v Ameriki odstriženih — Draga gospodična, dovolite, da vam malenkost poklonim. — Oprostite, toda jaz od moških ne sprejemam daril. — Oh... no, poklonil bi vam rad svoje stihe ... — A tako. To darilo sprejmem... mislila sem, da gre za darilo večje vrednosti. lija Erenburg: 95 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) Aglaja ni zajokala in ni dobila napada. Nataknila je na glavo klbbuk in vzela iz omare izpod kupa umazanega perila, zlato zapestnico s turkizom in z biseri. Šest let ji je ležala v omari, vseh šest črnih let revolucije. Še kadar je bila Aglaja -brez kruha, ji ni niti v glavo prišlo, da bi to zapestnico, ki je nekoč krasila tenko roko Andrejeve matere in ki ji jo je podaril Andrej na dan poroke, prodala. Andrej ji jo je bil nataknil na roko, nasmehnil se ji je in ji -je poljubil mehke prste. Potem se je pa Andrej nehal smehljati Zdaj je pa Aglaja vzela ta okras iz predala omare, ki ga je le redko odpirala in ni jokala, ker je imela preveč dela. čutila se je bodro ip močno. Kar je poginilo, tega ne vrneš. Aglaji se je spet zasvetilo upanje. Zdaj ima spet cilj. Našla bo Andreja. »Čislas« — saj to je on! V Krem»lju tiskajo vsakovrstne potvorjene listine, nemške, amerikanske, kakoršne kdo ftbče. Kaj pa denar? Ah, tudi denar ponarejajo. Vprašajte, kogar hočete! Vprašajte Darjo Jevlampijevno iz stanovanja št. 14! Njen nečak »tam« služi. »Tam« tiskajo najrazličnejši denar. Andrej se je soglasil na vse samo radi one vlačuge. Mogoče še sam ponareja, denar, Popiva in se vlači, v srcu ga je pa najbrž strah. Saj piše Asija: tam je red. Povsod so policaji. Tam ni komsomol! Tam ga bodo hitro priščenili. Tam ji Andrej ne bo ušel. V državi, kjer je red, velja, da je nerazvedljivo, če je poročena. To je od Boga in to ni nobeden sovjetski zakon. Francozi ji bodo Andreja vrnili, vlačugo pa bodo posadili na hladno. Kar legitimacijo ji bodo vsilili — evc! Če si že taka, pa se tako tudi imenuj! Aglaja je či-tala nekoč, ko je bila še knjižnica na Petrovskih linijah, strašen roman. Ona ve, da v Parizu takih ne božajo. Posadili jo bodo v jetnišnico Saint Lazar, kjer jo bodo nune obščipale. Tako je prav in to ni greh, ker je zaslužila. Ali je Aglaja malo prejokala zaradi nje? Sam je pa tudi lep! V »dansingu« — ie sama beseda ni poceni! Tam žre in se smeje. »Dansing« — to bo najbrže nočen lokal, kakor je »Strelnja«. Aglaja mu bo že pokazala. Si ga bo že privoje-vala! In Aglaja je stekla na Iljinko. Vsi na-daljni njeni koraki so po svoji metodičnosti in absurdnosti spominjali na vedenje luna-tika. Po sklepu, da se odpelje v Pariz, se je čutila kakor romarica starodavne Rusije, ki se je s palico in krajcem kruha odpravila preko Ugrinje v valaške zemlje, v mesto Bar, k svetemu zaščitniku Nikolaju. Kakšen -potni list naj si neki preskrbi v državi, kjer so že popi postali potvorjeni. Naj preide mejo z boljševiškim polnim listom, jo tam obesijo kot čekistko. Aglaja je sklenila, da bo šla čez mejo tiho ko miš. Za denar, ki ga je dobila za zapestnico, je kupila štiri »čiže«, to je dolarje, in še nekaj angleških bankovcev od nekega znanca, ki se je zaklel pri svojem sinu Vasji, da niso ponarejeni, ampak pristni, londonski in so se še pomazali, predno so prišli do Moskve. Aglaja je prišla v Minsk. Tam so se šele začele prave muke. Štiri dni jo je mučil neki Juk-Zabotko, bradat slepar, ki je tihotapil čez mejo begune, svilene nogavice in kavijar. Peti dan je šla Aglaja s svojim vodmaom Juk-Zobotkom v gozd. Šla je hrabro in se ni bala. Vedela je, da gre po Andreja in da ga bo dobila. Včasih se je ustavila, ker jo je dušel kašelj. Gozd je bdi v takih minutah poln njenega prehlajenega lajanja in kri je pljuvala na mah. Juk-Zabotko se je bojazljivo oziral in šepetal: — Tiho! Slišali te bodo. Zadržuj kašelj. Na Poljskem se boš lahko še dovolj nakašljala. Pokazala se je luna. Bilo je tiho, vlažno, žalostno, blizu meje, mogoče že na Poljskem, mogoče še v Rusiji, v temnem, gostem gozdu. Naenkrat se je Juk-Zabotko ustavil. Aglaja je čakala. On se pa ni zganil. Oba »ta zamrla. Tedaj se je pa Jok-Zabotko odkašljal, potisnil čepico na oči in tiho rekel: — Daj mi denar! — Saj sem vam dala, kakor sva se dogovorila. -r Daj mi vse, kar imaš, če ne te bom tukaj pustil. — Nimam več. — Pa ne pojdeš naprej. Tukaj te bodo bolj-ševiki ugonobili. Aglaja se je sesedla na mah, vzdignila krilo in začela jemati izpod šiva, ki ga je preparala, angleški papir. — Na ga, londonski denar. — Ne maram, daj mi zlato. — Nimam drugega. (Dalj* F* > Naš kmet in socialnost. V »Pondeljku«, ki se je hvalil, da zaredi njega niso v Ljubljani več pondelj-ki dolgočasni, je objavil od vseh visoko-spoštovani gospod in bivši urednik Slovenca«, g. Josip Fr. Knaflič »Slovensko pismo«. Z zelo kratkočasnim modrovanjem o naši ljudski vzgoji. Med drugim tudi pravi, da naš kmet ne pozna socialnosti in da mu treba še pridigovati o ljubezni do bližnjega. Kakor so »Siovenska pisma« g. Knaf-liča priznano nad vse globokoumna, tako Pa je modrovanje o nesocialnosti na-kmeta sama nezabavna fantazija. Kajti naš kmet je svoj smisel za socialnost že davno dokazal. Starostno preskrbo je rešil naš narod s kotom in ta na-ln ima še to prednost, da ni treba tu plačevati prav nobenih upravnih stroškov in vendar so bili ljudje na starost preskrbljeni. Bolniškega zavarovanja seveda naš kmet ni rešil, ker so pač na deželi bili bolj trdni nazori in je tul pravzaprav edin lek — zdrava natura. Zlasti pa se je na kmetih vedno pokazal socialen čut kmeta, kadar je koga v vasi zadela elementarna nesreča. Vsa vas je tedaj vedno vaščanu v nesreči pomaga-■ In da se je oprostil slovenski kmet oderuhov z lastnimi hranilnicami, ali ni živ dokaz socialne zavesti kmeta? In cerkve, šole, razne zadruge in vse ono pozitivno, kar je v čast našemu kmetu, ali to ne priča v smislu našega kmeta za skupnost! Vseskozi socialen je naš kmet in nasprotno more trditi le »Pon-deljek«, ki preganja dolgčas. Pač pa je res, da je naš kmet v svojem jedru individualist. Drugače pa tudi biti ne more. Kje je še na svetu zemlja, ki bi bila tako raznolika ko naša lepa Slovenija. Vsak dolinica je svet za sebe, vsak potoček ustvarja drugo pokrajino. Visoke Alpe in trdi kraški svet, vesele gorice, nesekani gozdovi, primorski kraji in madjarska nižina, vse je združeno v Sloveniji. Zato je slovenski kmet individualist, zato se noben drug narod ne more ponašati s takim bogastvom dialektov ko slovenski. Na vse to pa je od vseh visokospoštovani g. Knaflič pozabil in zdihuje o pomanjkanju socialnosti, mesto da bi pisal s ponosom o individualnosti našega kmeta. Marsikaj je že bilo napisano o našem kmetu, vendarle pa le redko tako za lase privlečena fantazija, kakor si jo je dovolil g. Knaflič v svojem zadnjem »Slovenskem pismu«. Naša sreča samo, da je naš kmet tako zdrav, da ga take nezdrave fantazije niti ne dosežejo. Poravnajte naročnino! ‘3SMaBMMMHmBBaaaaBnaMBa »Makedonija — evropsko vprašanje/' »RAZKRITJA« MUSSOLINIJEVEGA »POPOLA D’ ITALIA«. Da bo sedaj po sklenitvi francosko - jugoslovanske prijateljske pogodbe fašistovska »talija skušala še podvojiti, potrojiti svoje dosedanje spletkarenje na Balkanu, je bilo pač umljivo samo po sebi. Prišel je novi tiranski pakt, s katerim se je Italija kar za celih dvajset let trdno zasidrala v Albaniji in si s tem zavarovala pravico vmešavanja v balkanske stvari. Toda to ji še ne zadostuje, temveč hoče predvsem še vloviti v svoje mreže Bolgarsko, kar je jasno razvidno iz že naravnost vsiljivo prijaznega in ljubeznivega stališča, ki ga zavzema v zadnjem času faši-slovski tisk napram Bolgarski, in načina, kakor razpravlja o »makedonskem vprašanju« kot vprašanja, ki baje postaja prava pravcata nevarnost za evropski mir, seveda po krivdi Jugoslavije, ki se ni samo polastila -bolgarske akademije, kateri danes vlada z bičem in puškinim kopitom, temveč bi hotela nakloniti isto usodo i Bolgarski sami. Ni ga danes fašistovskega lista, ki bi ne sodeloval J' tej tekmi izkazovanja italijanskih simpatij Bolgarski, in tako seveda noče zaostajati i glavno glasilo fašistovske stranke, Mussolinijev »II Popolo d’ Italia«, ki je v zadnjih dneh objavil že par skrajno nesramnih dopisov svojega izrednega, v Beograd poslanega poročevalca Piera Parinija — enega teh odpisov smo podali našim čitateljem v ponedeljkovi številki našega lista — o naši državi in^sedaj nadaljuje svoje hujskanje proti naši državi v novem dopisu pod zgornjim naslovom. Dopis je datiran iz Beograda, 23. t. •n. in mu je dodan zemljevidih »Makedonije«, ki sega, kar se tiče naše države vse tam gori nekam do Kosovega polja. Dopis se glasi: >Evr°pa si dela nespametne iluzije, če mi-šph 111 *r mogel dolgo vladati, če se bo . i Igo časa ne bo hotelo vedeti za makedonsko vprašanje. Ne ponavlja se navadna Jraza, če se trdi, da je na Balkanu evropska sniodnišnica in da je ta smodnišnica v »talni nevarnosti, da se vžge. Za čuvaja ji je Evropa nastavila Srbe, ki so požigalci po značaju. »Na zapadu zaposlujejo duha javnosti druga politična vprašanja, nacionalna in gospodarska, ki so gotovo bolj nujna, kot pa makedonsko vprašanje, toda upamo se trditi, da se to vprašanje kaže nevarnejše, ker so, kar se -tiče onih drugih vprašanj, sile, ki si stoje nasproti tako zapletene, da se sama po sebi svetujeta opreznost in odgajanje, tu pa je občutek, da je vse le nekaj začasnega, silno utrjen in more vsaka najmanjša malenkost zanetiti vojno. »Francozi in Angleži se zanašajo, da bodo mogli brez konca in kraja preprečevati vojno z odločnim diplomatskim posredovanjem v Sofiji po vsakem krvavem dogodku v Makedoniji, toda stara in nova balkanska zgodovina učita, da so dogodki vedno prehitevali diplomacijo. »Stvar bi se mogla dogoditi tako-le: Nekega dne, ki morda ni daleč, bo Srbija, katero vlada skupina generalov, ki so omamljeni po vojaški pustolovski sreči in jih še priganja megalomanski narod, enega onih v Makedoniji običajnih umorov vzela za pretvezo, da bo udarila na Bolgarsko, obtožujoč jo, da pospešuje te umore. Vojska, ki bo vdrla na Bolgarsko, bo zasedla del bolgarskega ozemlja iu celo Sofijo, ki leži samo štirideset kilometrov od jugoslovanske meje. »Bolgarska s svojimi sedemnajstimi tisoči poklicnih vojakov, kajti toliko in nič več jih ne sme imeti po neuillyski pogodbi, se bo le slabo mogla upirati mnogoštevilni, dobro opremljeni jugoslovenski vojski, katera more postaviti do 'poldrugega milijona vojakov. »Kaj bodo storile velevlasti v takem nevarnem slučaju? Kaj bo storilo Društvo narodov? »Možnosti ste dve: ali se bodo prilagodile novemu položaju, sprejemajoč ogromno odgovornost, da bodo trpele srbsko nadvlado na Balkanu od Jadranskega do Egejskega in Črnega morja ter nacijonalno smrt bolgarskega naroda; ali pa bodo posegle vmes, da urede stvar, in tedaj izbruhne evropska voj' na. Drugačna rešitev se ne more -predvide- vati, kajti dovolj je, da se samo površno ogleda položaj v teh pokrajinah, da se spozna, da je Društvo narodov organično nezmožno, da bi zajamčevalo mir med narodi. »Makedonija je bila eden trajnih vzrokov vojne na Balkanu in je tudi še dalje. Leta 1885 so Srbi izkoristili za Bolgare težki trenutek, ko so bili le-ti v boju s Turki in so vdrli na njihovo ozemlje, da bi se polastili Makedonije. Bili so pa čudežno poraženi v razdalji 18 kilometrov od Sofije. Leta 1913 sta zaradi posesti Makedonije Srbija in Bolgarska šli v boj druga proti drugi in nastop' Bolgarske proti antanti v letu 1915 je imel svoj vzrok izključno le v makedonskem vprašanju. »Bila je to ena onih neštevilnih zmot, ki jih je zagrešila antanta, oziroma, ki so jih zagrešili Francozi in Angleži. Hoteli so poslušati in zadovoljiti absurdno megalomanijo že poraženih, čez drn in strn bežečih Srbov v Albaniji in so odklonili vse bolgarske težnje glede Makedonije. Proti zgodovini, pravici, zemljepisju in proti razglaševanemu načelu svobode narodov so odstopili Srbom Makedonce, ki so hoteli biti Bolgari. Od plebiscita v letu 1874 so Makedonci izjavljali v ogromni večini svojo željo, da bi pripadali Bolgarski, in celo neki srbski geograf, profesor .Tsvnitch (menda Cvijič), je objavil pred vojno zemljepisno delo o Balkanu, v katerem je označal Makedonce za Bolgare. Njegovo delo je bilo potem zaplenjeni in vzeto iz prometa, toda kak azvod pa se še nahaja v italijanskih knjižnicah. To pa ni zadrževalo profesorja Tsvnitcha, da ne bi bil na mirovnem kongresu poudarjal zgodovinske, zemljepisne in narodopisne razloge, ki so govorili za priključitev Makedonije Srbiji. Bolj jugoslovenski pač ni mogoče biti... (V izvirniku: »Piu jugoslavo di cosi...«, kar pomeni, -da bi se pravzaprav moralo še dostaviti »o si erepa.«) »Bolgarski nastop proti antanti je imel za posledico vojaški neuspeh v Dardanelah in i pa to, da se je istočna armada umočvirila se- ! verno Soluna. Končni uspeh je bil tak, kakor ! ga vidimo danes, namreč absolutna nestalnost j miru. Stran 3. n&t. o-«?*'*-** • * sebej. Toda tudi mi pravimo tako, kakor zaključuje »Popolov« poročevalec: »V Italiji naj si ne delajo iluziji« £ « mT « »Pravi Makedoniji je na severu meja srednji tok Vardarja in Šar planina, na vzhodu Rodopa, na jugu pa Egejsko morje ter je narodnostno kompaktna skupina, ki šteje en milijon osemsto tisoč duš, razdeljenih v tri države: Bolgarsko, Grško in Jugoslavijo. Na Bolgarskem ozemlju uživajo Makedonci vse pravice, so ljubljeni in spoštovani državljani ter postajajo novi bolgarski vodilni razred. Na Grškem jih trpinči zahrbtna politika brez krutosti, ki obstoji v tem, da se neprestano naseljujejo na njihovem ozemlju -tisočere iz Male Azije pobegle grške družine. V Srbiji pa žive pod terorjem. »Fašistovski italijanski idealizem vidi zelo jasno, kako se začrtava novi balkanski spor, in zato opozarja Evropo prav posebej na srbsko Makedonijo, kjer se 600 tisoč ljudi pretvarja v 600 tisoč političnih razbojnikov vsled zatiranja po Srbih. Drugih 500 tisoč Makedoncev živi kot begunci na Bolgarskem in kako se more misliti, da bi na balkanskem polotoku nad milijon neustrašenih dud jasnih možganov in neukrotljive volje, kak-or ao Makedonci, moglo trpeti -tako žalosten in tako krivičen položaj? »Ta bojeviti narod se bo še dalje boril za svojo svobodo. Francija in Anglija upata morda, da ga bosta s svojimi opomini bolgarski vladi pripravili do tega, da bo opustil ta boj? Zmota, zelo težka zmota, ker Bolgarska ne more nadzorovati Makedoncev in je ona sama v nekem smislu pod njihovim gospodarstvom. »Da bi se ublažil srbski režim v teh pokrajinah pač ni pričakovati. Srbski značaj je nasilen, in če misli, da ima dovolj moči, rajši rešuje vprašanje z udarcem meča kot pa s spretno politiko. Makedonijo posrbujejo generali in si je lahko predstavljati, kako taktno se ravna pri tem delu. »Je pač ježim »kundaka«, to se pravi, puškinega kopita. »Po krivdi Srbov in vsled nezanimanja nekih velesil dozoreva na Balkanu neki tragičen položaj, veliko bolj nevaren kot je bil položaj v letu 1914. »V Italiji si ne smemo delati iluzij!«--------- Ka mmeri vse to, pač ni treba praviti po- Franeoaki maršal Franche d'Esperay. Dr. Anton Schvvab: IPAVCI IN NJIH PESMI. Gospod profesor in vladni svetnik Emil Li-lek, predsednik ljudske univerze v Celju me je povabil, naj o tem predmetu predavam dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer. Vabilu se odzovem. Zdi se mi pa potrebno, da o tem predavanju nekaj že preje omenim: Častna naloga vsakega naroda -je, da pazi da se mu njegovi velmožje ne poizgubijo. Našega velikega cerkvenega skladatelja iz 17. stoletja Petelina so skoro ugrabili kot Gallus-a tujci; našega Vego so skoro poha-mali kot Veho — Španjolci, našega Kocena in Miklošiča so skoro osvojili kot »nemške učenjake« Nemci, našega Gustava Ipavca pa so ignorirali kot brezpomembnega Slovenca! Bistveno nalogo vidim v tem, da se reši dr. Gustava Ipavca, zdravnika in skladatelja v Sv. Jurju, da ne utone v literarnem morju svojega brata dr. Benjamin Ipavca, zdravnika in že priznanega slovenskega skladatelja v Gradcu. Oba sta že umrla — njih pesmi pa živijo, a javnost meče vse v eno malho, tako kakor da je žive lle en sam Ipavic. V CeJju imamo »Benjamin Ipavčevo ulico« — dočim bi se pravilno morala imenovati »Ulica bratov Ipavčev«. To se lahko popravi, a občinstvo mora vedeti zakaj? Da na to vprašanje odgovorim, moram poseči za več desetletij nazaj v našo zgodovino. V predavanju bom omenil črtice, ki zadevajo druge znane osebe kot dr. Vrečko, Šuk-lje, Končnik, Levstik, dr. Bra in drugi, katere vežejo gotove zanimive črtice na Ipavce in te črtice moram opisati, da bo fotografija teh mož jasnejša. Omeniti pa bom moral tudi sebe; tudi mene vežejo premnogi od noša ji z Ipavci — a slavno občinstvo naj ne sluti, če te omenjam, v tem kake* nečimernosti. če omenjam le za narod teko velepomembne može in poleg sebe, bo stvar enostavno taka, da potem stoji veliko poleg malega. Brata Ipavca sta brata, ki sta razprostrla veje po vsej Sloveniji in daleč preko mej. V vejah so ptički, ki pojejo, to so njih pesmi, jaz pa stojim poleg in poslušam. Poslušal sem celo življenje. In če mu vprašate: »Kakšno pa je bilo to petje?«, vam odgovorim: »pridite na predavanje vsi, povem vam.« I. P. PISMO IZ VIN0D0LA. Sredi Bribira na griču leže ostanki nekda-nJega gradu grofov Frankopanov. Od gradu samega je.ostalo samo nekaj v razvaline izpadajočega zidovja, na katerega se zdaj naslanja nova občinska hiša z jedne in nova šola z druge strani. Pač pa je še dobro ohranjen čveterooglat stolp, raz katerega plapola ob slavnostnih prilikah hrvatska trobojnica. Razgled s tega stolpa je lep, na eni strani na morje, na drugi pa po Vinodolu. V občinski hiši dobiš ključ, 8 katerim odpreš železna vrata, ki vodijo v stolp. Če te zanima napravit majhen sprehod v srednji vek, potem pa zamudiš lahko nekaj časa po temnih ječah, katere te v marsičem spomnijo na ječe v doževi palači v Benetkah tam ob mostu vzdihov. V teh, po mnogih drugih gradovih enakih, ječah je zdihoval, stradal in umiral hrvatski seljak v tistih časih, ko je bil en seljak manj vreden kot en vol v hlevu. V časih, ko je moral dajati desetino, hčor, ženo in kri. S solzami je zalival zemljo in s kletvijo jo je blagoslavljal. Je to vse eno, ali so bili Frankopani, ali Zrinski, grofje so bili in zemlja cele domovine je bila njihova, seljak pa je bil suženj. To so bili tisti časi, ko je Evropa rodevala kapitalizem, ki se je razvijal v imperializem, oba pa v fundament, na katerem so zrastii vsi imperialistični in nacijonalni konflikti poznejšega časa. Čas razvitka je sicer gradove, grofe in temne ječe zdrobil v razvaline, toda iz istega materi-jala — znoja in krvi sužnjev — iz katerega so bili prej zidani ti gradovi in ječe, iz istega materijala se zidajo dandanes banke in tovarne, pa ko*arne .po »vetu. Po teh moder- • nih gradovih pa krajuje dandanes prav isti | duh, kot je kraljeval pred stoletji po grofov-: skih gozdovih. Na bistvu ne spremeni prav nič, da je ta duh pomadiziran s frazo demokracije, kot ne spremeni nič na bistvu to, da se opajajo v trpljenju sužnji s frazami soci-jalizma. Ob velikih praznikih zakrije grehe palač in trpljenje bajt zastava nacijonalizma. V župni cerkvi v Brihiru se nahaja pri glavnem vhodu na levi strani pod korom zelo stara in velika slika, katera predstavlja Kristusovo zadnjo večerjo. Kristus umiva apostolu Petru noge. Apostol Peter sedi, Kristus kleči pred njim z obrazom pa je obrnjen na lepo ženo, ki stoji ob njegovi strani s posodo dišav v eni roki, z drugo pa podaje Kristusu prt, da bo ž njim obrisal apostolu umiti nogi. Vse druge osebe na sliki so potisnjene v ozadje. Posebnost te slike je to, da je naslikano pri zadnji večerji ženska in sicer kot tretja glavna figura. Največja posebnost pa je izraz Kristusove glave in pa svetloba, o kateri se zdi, da prihaja 'iz njegove notranjosti na obraz in se zliva po sliki. To je nekaj tako, j lepega, nekaj tako posebnega, da se ne moreš ločiti od slike. Kristusov obraz in izraz je preprosto človeški, ampak tista čudovita svetloba ga dela nebeškega. Žena ob njem je edeta v dragoceno belo, z zlatom našito oble- ; ko in tudi posoda za dišave v njenih rokah je dragocena. Barve so močne, ampak mehko ise zlivajoče v harmonijo. Obrazi figur živi, pozicije in črte teles naravne. O letnici rojstva te slike, o umetniški šoli in o slikanju samem ne ve nihče nič povedati, niti g. dekan ne. On ve samo to, da so prišli že opeto-vano gospodje od muzeja v Zagrebu, ki so povedali, da je slika — če bo ostala tu v cerkvi , — zapisana smrti. Pregovarjali so ga, da naj i jo odstopi zagrebškemu muzeju. Obljubili sd, da pošljejo cerkvi v Bribiru kopijo te slike in da bo original v Zagrebu označen kot last cerkve v Bribiru. Potem so še obljubili, da dobi cerkev vse nove klopi. Toda Bribirci so rekli: ne! Med 'ljudstvom pa se je razširil glas o milijonski vrednosti te slike... V ce- li bribirski cerkvi ne najdeš niti ene zanimive stvari, ki bi vzbudila tvojo pozornost. Oltarji so zdelani vsak v drugem štilu. Vse je znešeno od raznih vetrov in zgleda kot kramarski št ant. Edino ta slika privablja ob poletni sezoni mnogo tujcev letoviščarjev v Bri-bir. Zal mi je, da vem, da je zapisana smrti. Naprosili so me, da naj predavam. Pa sem predaval v Hrvatskem Sokolu mladim fantom. Pripovedal sem jim,, da hočejo prav tako hrvatski, kot hočejo jugoslovenski Sokoli in kot hočejo Orli, da postanejo njih -člani dobri ljudje. Vzor dobrega človeka pa da je prav tako Sokolu, kot Orlu oni človek, ki je zdrav močan, samozavesten, trezen moralen človek odločne volje, ki se ravna po načelih pravice in resnice. Človek, ki čuti v sebi bratsko Iju-bav in ki zapostavlja svoj osebni interes interesu celine. Človek, ki poleg s telovadbo tudi z moralnim življenjem krepi svoje zdravje. Človek, ki ne govori samo lepo, ampak tudi lepo dela; ki ne deklamira in nazdravlja samo domovini, ampak za njo tudi dela. To in še mnogo drugega sem jim povedal o sokolskih in orlovskih idealih. Opozoril pa sem jih tudi na to, da je ta razlika med Sokoli in Orli, da si prvi izbirajo druga sredstva v dosego teh idealov, kot si jih izbirajo drugi. Prvi pravijo, da je v njih samih moč in snaga, iz katere morejo te ideale doseči, in da so dani tu na zemlji vsi pripomočki, da se more človek dvigati, rasti in napredovat du- I ševno n materjelno. Drugi pa pravijo, da more človek sam iz sebe le malo in da potrebuje zato pomoči od zgoraj, v kar mora verovati, v kar mora upati, kar mora ljubita. Ob tem vprašanju so se nam ozke meje sokolskih 'in orlovskih osnovnih učilnic - telovadnic raztegnile in preko ozkih mej domovine smo pogledali v svet, na človeštvo. 'Našli smo, da je celo človeštvo ob tem glavnem, ob tem temeljnem vprašanju razdeljeno na dva velika tabora: ali z Bogom ali brez njega? Pa smo šli še delj in posegli še globočje. Videli smo, da se je začel svet po vojski in po ruski revoluciji deliti v še dva večja tabora, v katerih je potisnjeno vprašanje ali z Bogom ali brez njega, v stran, oziroma se zliva v glavno vprašanje: ali s kapitalizmom, ali z marksizmom. Takrat pa sem videl, da moramo v Bribiru še precej Čas počakati, da se bo moglo o tem vprašanju govoriti. Morda tedaj, če bi se kdaj ti fantje vrnili iz Amerike in Aleksandrije zopet v sokolsko telovadnico. Ampak takrat bodo vedeli najbrže že več o tem, kot vemo mi. Zato smo ostali tisti večer pri Sokolih in smo se vprašali: zakaj imajo v Hrvatski dvoje vrst Sokolov — hrvatske in jugoslovenske? Fantje so bili zadovoljni. Spoznali so, da je vendar še nekaj več, kot sta Radič in Pri-bičevič, da je več. kot samo zagrebško hr-vatstvo i beogradsko srbstvo. Uvideli so, da človek ni še sokol, če samo telovadi, in da ni ne naprednjaštvo in ne svobodoljubje, če s kamenje mna cesti in s psovkami v gostilni obdeluje onega, o katerem misli, da je zato njegov nasprotnik, ker ne čita tistih listov-kot jih čita on in ker ne veruje tako, kot veruje on. To spoznanje je bilo začetek. Dnevne vesti. — K resoluciji proti okrnitvi univerze slovenskih komponistov. Pod resolucijo, sprejeto na zborovanju slovenskih komponistov, so pomotoma izostali še sledeči podpisi: Matija Bravničar, Marij Kogoj, dr. Fran Kimovec, Zorko Prelovec, p. Hug. Sattner in L. M. Škerjanc. — Učiteljstvo za našo univerzo. Predstavniki slovenskega učiteljstva, včlanjenega v UJU — poverjeništvo Ljubljana, zbrani na seji širšega sosveta v Celju 27. novembra 1927, so sprejeli soglasno sledečo resolucijo: Zahtevamo najodločneje, da se črta člen 41. načrta novega finančnega zakona, ki predvideva okrnitev po dolgih letih težko priborjene slovenske univerze, simbola našega narodnega osvobojeenja. — Pozivamo Narodno skupščino, posebno vse slovenske poslance, da zastavijo vse svoje sile v boju za odklonitev navedenega člena. — Praška kolekcija slovenskega modernega slikarstva je razstavljena v Jakopičevem paviljonu do četrtka, 8. t. m. Zbirka, ki je sestavljena iz javne in zasebne lasti, obsega okoli 200 del. Janeza in Jurija Šubica, Ažbeta, Petkovška, Kobilce, Vesela, Jakopiča, Groharja, Sternena, Jame, R. Ster-nenove, Vavpotiča, Tratnika, Pilona, G. A. Kosa, F. in T. Kralja, Jakca, Spazzapana in Maleša. Razstava je prava revija izbranih umetnin in 50 letneg razvoja slovenskega modernega slikarstva in grafike ter nudi poleg visoke umetniške vrednosti tudi vir za nakup umetnin, ki so povečini naprodaj. Razstava je odprta od 10. ure no 16. ure in znaša vstopnina le 3 Din. Ker bo odprta samo do četrtka, 8. decembra, vabimo vse ljubitelje na obisk. — Narodna galerija. — Slovensko umetniško udruženje v Ljubljani je sprejelo sledeči protest proti okrnitvi ljubljanske univerze: »Proti kakršnemukoli poskusu okrnitve ljubljanske runiverze slovenski likovni umetniki, organizirani v Slovenskem Umetniškem Društvu, enoglasno in najodločneje protestirajo. Ukinitev medicinske in tehnične fakultete bi značila veliko kulturno izgubo in težak udarec vsemu slovenskemu narodu. Ko ogorčeno protestirajo proti uničenju ljubljanske univerze vse slovenske univerze, vse slovenske upodabljajoče umetnike zlasti bridko zadeva grozeča izguba arhitekturnega oddelka na tehnični fakulteti. Ta integralni del univerze nadome-stuje slovenskemu narodu vsaj v eni panogi umetnostno akademijo. Zato tembolj zasluži, da se spopolni, razširi in razvije, dokler ne dobimo lastne akademije likovnih umetnosti. Okrnitev univerze in vsakršna omejitev plo-donosnega razvoja njenih fakultet in oddelkov bi značila kultumo-reakcionarno dejanje in težko žalitev celokupnega Slovenstva.« — Prepovedani listi. Madjarskim listom »Az Est«, »Pesti Naplo« in »Magyarosrag« je odtegnjen poštni debit, ker pišejo proti interesom naše države. — Napredovanje učiteljev. V prosvetnem ministrstvu so podpisani novi ukazi o napredovanju učiteljev osnovno- in meščansko-šolskih učiteljev iz vse države. — Z ljubljanske univerze. Redni profesor tehnične fakultete ljubljanske univerze dr. Milan Vidmar je pomaknjen v višjo skupino. — Iz politične službe. Za upravitelja srez-kega poglavarstva v Šmarju pri Jelšah je imenovan politično-upravni uradnik istega sreza dr. Herbert Karlin; premeščeni so po-litično-upravni uradniki dr. Josip Hubad iz Ljutomera v Celje za upravitelja celjskega srezkega poglavarstva; dr. Leo Brunečko iz'Celja v Ljutomer za upravitelja ljutomerskega srezkega poglavarstva; dr. Fran Krašovec iz Šmarja *pri Jelšah k velikemu županu mariborske oblasti, dr. Janko Vidic pa od velikega župana ljubljanske oblasti k srezkemu poglavarju za ljubljansko okolico. — Iz poštne službe. Za pogodbena poštarja sta imenovana M. Senčar v Mali Nedelji in G. Cizelj v Zgornji Poljskavi. — Premeščeni so pa uradniki F. Nadrag iz Rogaške Slatine v Ljubljano, A. Križ iz Beograda na Jesenice, M. Štrukelj iz Zg. Sl. Kungote v Litijo, K. Horaa iz Litije v Mursko Soboto, V. Trifald iz Štor v Ljubljano, J. Marušič iz Rogaške Slatine v Ljubljano, M. Globočnik iz Lesc v Zire, M. Kiler z Bleda v Kranj, A. Kurent iz Celja v Slatino-Radence, Z. Grobelnik iz Slatine-Radence v Celje, K. Jeglič iz Jesenic v Maribor, A. Ažman iz Železnikov v Tržič, T. Lovšin iz Sodražice v Štore, T. Radovan iz Novega mesta v Št. Vid pri Stični, C. Močan iz Vorov na Bled, K. Mirtič iz Črnomlja v Metliko. — Iz vojaške službe. Imenovani so: za upravnika stalne vojaške bolnice dosedanji načelnik sanitetnega oddelka komande Dravske divizijske oblasti sanitetni podpolkovnik dr. Dobrivoje Stojnic; za načelnika sanitetnega oddelka komande dravske stare bolnice dosedanji upravnik bolnice, sanitetni polkovnik dr. Rihard Jug; za pomočnika komandanta 2. konjeniškega polka »Carja Dušana« podpolkovnik Vladimir Seunig, doslej v službi pri kralje' adjutant uri. Na razpoloženje vojnemu ministrstvu sta stavljena poročnik vojnega breda I. razreda Vladko Naglič in artiljerijski podpolkovnik Ferdinand Janož. — Iz Planine pri Rakeku. Na praznik, dne 8. decembra priredi Dramatični odsek U. V. I. iz Ljubljane pri nas gledališko predstavo »Mrak« drama v 3 dejanjih. Občinstvo vabimo, da se te prireditve udeleži v velikem š*evilu, ker je ta igra res nekaj lepega. Predstava se vrši v Vilharjevem domu, začetek ob pol 4. uri popoldne. — Smrt goriške Slovenke v Kavkazu. Vsled zastrupljenja krvi je umrla te dni v Kavkazu bivša učiteljica na Goriškem Dragica Pavšič. Dragica Pavšič je službovala svoje dni v Tolminu in v Breginju. Še pred vojno se je poročila z bogatim ruskim posestnikom, ki je pa zgubil ob prevratu vse svoje premoženje, nakar si je ustvaril novo eksistenco kot učitelj tujih jezikov. Kot tak je služboval tudi v Kavkazu. Pokojnica je vživala v krajin, kjer je službovala kot učiteljica splošne simpatije. — Grazia Dcieuua pri Mussoliniju. Italijansko pesnico Grazio Deleddo, kateri je bila, kot smo poročali, podeljena te dni No-biova nagrada, je sprejel te dni Mussolini. Duce se je zabaval s pesnico celo uro ter je podaril ob slovesu svojo sliko v dragocenem okviru. Že preje je odredil, da se ji da v Stockholmu, 'kamor se poda osebno, da sprejme Noblovo nagrado, na razpolago apariement v tamkajšnjem italijanskem poslaništvu, da bo stanovala tudi v tujini na italijanskih tleh. — Ženske in tiskovni zakon v Zagrebu. Gospa Mara Trifkovič, soproga bivšega ministrskega predsednika in predsednika Narodne skupščine je tožila urednico ilustriranega lista »Zena in Svet« ,gospo Jeleno Zrnič, radi nekega članka radi razžaljenja časti. Sodišče je izreklo drakonično sodbo: Gospa Jelena Zrnič je bila obsojena na štiri mesece zapora in 17.060 Din odškodnine. — Prav se mu je zgodilo. V gostilni Edvarda Škaberneta v Zagrebu se je pojavil te dni neki individij, ki se je predstavil vrlemu gostilničarju kot »specialistu za liječe-uje pokvarjenih vina«, tlostilničar je imel v kleti sod skisanega vina. Ker kislice ni hotel noben gost več piti, Škaberne bi bil pa le rad zaslužil, je bila stvar prav hitro urejena. Škaberne je izročil »specijalistu za popravljanje pokvarjenega vina« za potrebne kemikalije 2240 Din. Ko pa je drugo jutro vino pokusil, je ugotovil na svoje neprijetno izneuadenje, da ga je speoijalist nesramno ogoljufal in da vino ni bilo vpo-rabljivo niti več za kis, temveč je bilo tako pokvarjeno, da ga je moral zliti v kanal. — Kolera v Indiji. Kot poročajo iz Kalkute, se epidemija kolere strahovito širi. Vsak dan umre okoli 100 oseb. Tekom zadnjega tedna je obolelo 3706 oseb, od katerih je umrlo 2749. Epidemijo je smatrati ne samo z ozirom na visoko mortaliteto, temveč tudi radi izredno hitrega širjenja za najhujšo, kar jih registrirajo v Indiji tekom zadnjih desetletij. r — Rodbinska tragedija v Hercegovini. V Kruševici v Hercegovini se je odigrala te dni krvava rodbinska drama. Petletni sin nekega kmeta je opazoval svojega očeta, ko je klal ovco. Nespametni deček je zaklal nato pravtako svojo šest mescev staro sestrico. Zato ga je oče ubil, nakar je izvršil samomor. Ko je videla mati, kaj se je zgodilo, je skočila v vodo in utonila. — Stavka železničarjev na Saškem. Jz Berlina poročajo: Med upravo državnih železnic in njenimi uslužoenci je nastal težak konflikt, ki se je tako poostril, da utegne priti do splošne stavke železničarjev v Nemčiji. V Dresdenu stavka 2700 železničarskih delavcev. Situacija se je tembolj poslabšala, ker so dopustili štrajkujoči, da je prišlo do karombolaž tovornih voz. Vozovi so skočili s tira in ovirajo promet. — Velikanska stavka v Avstraliji. Iz Sid-nega poročajo: Domneva se, da bo stavkalo te dni v Avstraliji 50.000 ladjedelniških delavcev. V rudnikih delo deloma že počiva. — Velika poneverba kopalnih kart v Karlovih Varih. Iz Karlovih Varov poročajo: V zadnjem času so krožile vesti o manipulacijah s kopalnimi kartami. Mestni svet je objavil komunike, v katerem ugotavlja, da je naročil in prejel eden od uradnikov mestne kopališke uprave letos 17.000 kopaliških kart. Od teh kart je prodala zanj neka blagajničarka 8500. Pravtoliko so jih našli še v njegovem stanovanju. S to poneverbo bi bila oškodovana mestna uprava za 185.000 kron, vendar je pa škoda že popolnoma poravnana. — Gospodinje! V soboto 3. t. m. izide »Gospodinjski koledar« Jugcslovenske Matice za leto 1928 in bo naprodaj pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, šelenburgova ulica 7/II. Tekom prihodnjega ledna bo koledar na prodaj tudi pri vseh ipodružnicah Jugosglovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Cena Din 20, za člane Jugcslovenske Matice pa Din 16. V prvem delu obsega koledar nove kuhinjske recepte ter razne poučne članke in razprave, kakor o kuhinji, o vsakodnevnem pospravljanju, o kuhi, o vplivu sočivja na naš organizem, o slaščicah itd. Drugi del koledarja ipa tvori praktično urejen troškovnik za vse dni v letu. Koledar je lepo Miklavževo darilo našim gospodinjam. — Za Miklavža, Božič in Novo leto ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, v svoji veliki zalogi različnega roanufakturnega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po naj nižji h cenah in brez vsakih stroškov7, le proti predložitvi legitimacije. — Pri ishiasu se na kupico prirodne grenčice »Franz Josef«, zaužite zjutraj na tešče, pojavi brez težkoč obilno izpraznenje črevesa, čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na jetra in na debelo črevo ter hemeroidih in posta-lalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. — Ljubljana. Opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert, katerega priredi ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union simfonični orkester kraljeve garde pod vodstvom svojega dirigenta podpolkovnika Frana Pokornyja. Orkester — 120 članov godbenikov — izvaja na tem svojem ljubljanskem korcertu izredno interesanten za Ljubljano deloma popolnoma nov program. V I. delu se izvaja simfonija v g-molu, delo ruskega komponista Vasilija Bergijeviča Kalinikova. Kalinikov, vrstnik Borodinov, rojen 1866 v Vojni, umrl leta 1901 v Jalti, je bil Danes ob 20- uri vsi koncert orlcesfro kr. garde v Unionski dvorani. med drugim tudi diregent takozvane italijanske opere v Moskvi. Napisal je ceio vrsto simfoničnih del, ki so se izvajale kaj pogostokrat tudi izven mej njegove domovine. Simfonija je izredno intere-sanatno delo in se prvič izvaja v Ljubljani V II. delu igra orkester Milojevi-čeve Vaške slike in Gostovčevo siinfo-nijsko kolo, obe noviteti na naših koncertih. Poleg tega pa izvaja znano Dvo-rakovo simfonično pesem Opoldanska ' čarovnica in pa veličastno Čajkovskega overturo 1812, ki konča z marseljezo in rusko carsko himno. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, od 7. ure dalje pred koncertno dvorano. 1— »Gbmizje pri »Kolovratu« nam pošilja za slepe 100 Din s sledečim dopisom: Na državni praznik 1. decembra je bil pozvan in izzvan od družbe pri »Kolovratu« naš vsestransko priljubljeni operni tenorist g. Kovač, da s svojo pesmijo zaključi za vse nas Jugoslovane velepomembni dan. Odzval se je z narodno pesmijo in pa z arijo iz Toske naš dični pevec, ki je bil vsestransko navdušeno aklamiran. Zahvaljujemo se vsi g. Kovaču, kateremu bodo slepi za njegovo velikodušno požrtvovalnost gotovo hvaležni.« 1— Trgovine v nedeljo pred Sv. Miklavžem. Gremij trgovcev obvešča vse člane, da so trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem lahko celi dan odprte. — Načelstvo. 1— Gremij trgovcev v Ljubljani vabi vse figovce, ki se bavijo s točenjem alkoholnih pijač, da se udeleže sestanka, ki ga sklicuje gremij za v ponedeljek, dne 5. decembra ob 8. uri zvečer v zborovalnico Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Bethovnova ulica 10, desno. Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje prepovedi točenja alkoholnih pijač. — Načelstvo. 1— Skioptično predavanje. Prosvetni odsek Delavske zbornice priredi v nedeljo 4. decembra ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Engelman predavanje »Slike iz svetovne vojne«« s 120 skioptičnimi slikami. 1— Miklavžev večer priredi v ponedeljek dne 5. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer Udruženje Vojnih Invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, v svojem salonu na Sv .Petra cesti št. 85. Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje, nato prosta zabava. Prijave z darili se sprejemajo vsaki dan v šentpeterski vojašnici soba št. 3, pritličje, levo, na dan prireditve pa od 3. do 5. ure popoldne v salonu. 1— Odbor za zgraditev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Priboju, siromašnem trgu v Sandžaku '(Srbija), je potom velikega župana v Užicah zaprosil za pomoč pri postavitvi spomenika v obliki cerkve, ki bi bila zgrajeena v spomin kralju Petru-Osvobo- ditelju. Doslej tam nimajo cerkve in jo s svojimi sredstvi tudi ne bi mogli zgraditi, ker je ljudstvo ponajveč siromašno, saj je to eden najbolj pasivnih okrajev že itak siromašnega Sandžaka. Morebitne darove prevzema za Ljubljano tukajšnji mestni magistrat (mestna blagajna). Trpežni plašč 4J0'—, 360’—, 265'— Modcini velour >-00'—, 6-0'--, 6f»0*— Otoman in pdš 1420' , lclO'—, OSO*— 1— Miklavžev večer Atene se vrši v nedeljo 4. decembra ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Priglase se bode sprejemalo v soboto dne 3. decembra cd 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 7. ure zvečer, kakor tudi še v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne v prvem nadstropju Narodnega doma. Ob istem času se bodo tudi sprejemala mala darila za otroke in se dobivale legitimacije. 1— Flanela, razne vrste barhenta za Miklavževa darila in solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3. Maribor. m— Kvartet Zika v Mariboru. V ponde- ljek, dne 5. decembra, nastopijo Zikovci veliki dvorani Union v Mariboru. Kvartet stoji na višini svoje umetnosti ter vzbuja p°" vsc/d, kjer se pojavi, izredno zanimanje. * Mariboru so Zikovci že stari znanci ter bodo gotovo napolnili dvorano in dali koncert, ka-koršnih malo slišimo. Izvajali bodo enega svojih najučinkovitejših sporedov in sicer:. Haydnov godalni kvartet v G-molu, odlično Škerjančevo Sonatino da camera in Sukov B-dur kvartet. Priporočamo čestilcem ZikovceVi da si nabavijo pravočasno vstopnice. Pletenine s lo mamko so najbolj!« I Telovniki n dam« *rt gospode. — ŽcmPerJ,» puloverji. Kostumi. Celje. Krila, bluze, kostume, obleke in razni jum-perji. Nudi se samo prvovrstno blago, za kar jamči sloves tvrdke. Veletrgovina S. Celje Velika in enturna prodaja. 1— Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani sklicuje v smislu sklepa 3. odbo-rove seje z dne 22. novembra t. 1. na nedeljo, 18. decembra 1927 strokovni svet (61. 17 pravil), ki se bo vršil v sejni dvorani ljubljanskega mestnega magistrata. Začetek ob 9. uri. — Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2 Pregled Zvezinega delovanja v času od 15. novembra do 15. decembra 1927. (Poreča tajnik.) 3. Glavne smernice izpreminjevalnih predlogov, ki jih je stavila Zveza k zakonu 0 civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. (Poroča fin. tajnik gosp. dr. Stegenšek.) 4. Določbe predloga fin. zakona za leto 1)928/29 v zvezi z interesi drž. nameščencev. (Poroča tajnik.) 5. O vprašanju bolniškega zavarovanja za drž. nameščence. (Poroča fin. tajnik gosp. dr. Stegenšek.) 6. Došli predlogi in nasveti. — Apeliramo na vse pri Zvezi včlanjene organizacije, da se strokovnega sveta po svojih delegatih zanesljivo in brezpogojno udeleže. Vsaka strokovna (stanovska) organizacija — pristop imajo tudi okrožne sku- 1 ine — naj pošlje na strokovni svet po enega delegata oziroma namestnika. Namestniki imajo pravico udeleževati se razprav strokovnega sveta, glasujejo pa le tedaj, ako zastopajo odsotne delegate. Naloga strokovnega sveta je, dajati Zvezinemu odboru v važnejših vprašanjih, ki niso pridržana občnemu zboru, smernice in navodila. — Organizacije naj javijo Zvezinemu tajništvu delegate ozir. namestnike za strokovni svet vsaj do 14. decembra t. 1. Do istega dne naj se dostavijo tajništvu k točki 6. dnevnega reda tudi eveni. pismeni predlogi in nasveti. — Posebnih vabil na strokovni svet Zveza ne bo razpošiljala. c— Člani NRS se opozarjajo, da se vrše članski sestanki do preklica vsako prvo sredo v mesecu v dvorani na Zelenem travniku, vsako tretjo sredo v mesecu pa kakor doslej pri Žumru. Za odbornike je udeležba na sestankih dolžnost. c— Umetniška razstava v Celju. Danes, s« vrši svečana otvoritev umetniške razstave gg. Jana Mežana in Nikolaja Pirnata, in sicer ob U. uri dopoldne v dvorani Mestne hranilnice (kjer je pred leti razstavil klub »Vesna«). Prof. Jan Mežan je študiral na akademiji v Zagrebu pri Babiču Kljakoviču in Csikosu, sedaj je profesor v Mariboru. Nikolaj Pirnat je mlajši od njega, študiral je v Zagrebu in Parizu. Oba sta pred kratkim razstavila svoja de_la v Mariboru. — Jutri, dne 4. decembra ob 15. uri se vrši šolska prireditev z godbb petjem, igro »Trije tički pred sodnikom« in nagovorom Miklavža. Stariši, ki žele svojo df.co obdarovati, naj pošljejo darila eno uro pied začetkom v šolo. Vstopnina za sedeže 6, 8 in 1 Din, za stojišča 3 Din. POZIV VSEM IZSELJENCEM, KI Sfi VRAČAJO V DOMOVINO. Skrajni čas je, da se posveti našemu izseljeniškemu vprašanju večja pozornost. Kakor druge države, bi se morali tudi mi poj brigati intenzivneje za organizacijo naših izseljencev ter .skrbeti za to, da bi imel milijon naših izseljencev čim tesnejše stike z domovino. V to svrho je potrebno sodelovanje .celokupne javnosti. Treba je da izvedemo, pravtako kot drugi narodi z veliko emigracijo, v tem pravcu primerno akcijo tako v inozemstvu, kjer se nahajajo naši izseljenci, kot doma. Vsled tega vas poživljamo, da stopite v stike z našimi organizacijami v Splitu in v Zagrebu, ki nameravajo prirediti začetkom prihodnjega leta izseljeniški kongres. Kjerkoli žive izseljenci, naj se organizirajo ter odgovore, koga bodo poslali na kongres, če že ne morejo priti vsi osebno. Vse potrebne informacije dajeta omenjeni organizaciji (v Splitu: Francoska obala br. 5, v Zagrebu pa g. M. Bartulič, tajnik organizacije izseljenika, Akadsmički trg 12). Organizacija izseljenika v Splitu in Zagrebu. » ŽENSKI SVET«. Izšla je 11. številka »Zenskega Sveta«. Vsebina je sledeča: Obrazi in duše. XLIV. — Olga Kobiljanska (Marija Omeljčenkova.) Njen grob. — Pesem. — (Ksaver Meško). — Verzi. Pesem. (Miran Jarc.) — Junakinja zvestobe. Nadaljevanje. (Lea Faturjeva.) — Esfira. Konec. (Angelo Cerkvenik.) — Iz zbirke »Večna plamenica«. Pesem. Dora Grudnova.) — šla jesen je. Pesem. (Mirko Kunčič.) — Fran Levstik. (Vladimirova.) — Pismo s pevskega pota. — (Pavla (Lovšetova.) — v jeseni. Pesem. — (Anica Č.) — Puberteta (G. Majeva.) Urednica: Pavla Hočevarjeva. Delanezmožnost ljubljanskega občinskega sveta. K poljsko-litovskem sporu. Naš oficielen strankarski tisk itna zopet enkrat 'lepo priliko za divno strankarsko polemiko, če so klerikalci ali liberalci krivi, da ne bo mogel ljubljanski občinski svet delati. Kakor pa je že pri nas navada, ne razpravlja zlasti esdeesarski tisk tega vprašanja niti najmanje objektivno, temveč čisto aprieristično. Tako stališče pa seveda ne more nobenega vprašanja razčistiti, temveč mora nasprotja samo še povečati. Zato diši ogorčenost iz retorično zastavljenega vprašanja, kdo je kriv, če ne ipride Ljubljana do svoje avtonomije, precej po hinavščini. . nas je jasno, da je bila pri obstoječem ^evilčnem razmerju strank v občinskem sve-'u *e ena možnost za delazmožnost občinske-šj1 sveta, če bi se tako člani SDS, ko člani . IjS zjedinili k izvolitvi nevtralnega župana. Je župana, ki ne bi pripadal niti eni od ooeh strank. Kajti pričakovati, da bi pri sedanji ostrosti političnega boja dala SLS es-ueesarskemu županu proračun, je vendar več o naivno. Ravno tako pa bi bilo smešno pričakovati, da bi pristala SDS na tako koncesijo. Samo nobeni od vodilnih strank pripadajoči župan bi mogel dati vsaj nekaj upanja za delazmožnost občinskega sveta. In tak župan bi mogel biti po našem skromnem mnenju starostni predsednik prve seje — dr. V. Gregorič. Ce bi torej SDS v resnici hotela zasigurati delazmožnoRt občinskega sveta, potem bi morala kot večinska stranka predlagati SLS, da pristane na nevtralenga župana. Jasno je, da "lora predloge staviti v prvi vrsti večinska ^J^ka, ]jei. njej pripada iniciativa in da ' US tega ni storila, je zagrešila težko na-P#Jco. > pa že SDS nikakor ni hotela odstopiti župana kaki drugi skupini, potem pa je jas-no, da bi morala SLS ponuditi vsaj podžupa-?.a> & je že reflektirala na sodelovanje SLS. f*a bi stranka, ki nima niti polovico obč. svetovalcev imela župana in podžupana, je ven-dokaz prevelikega apetita, ki mora le |**>striti opozicijo SLS. Zaradi tega nima yOS prav nobene pravice očitati SLS, da škoduje avtonomiji Ljubljane, ker noče na nedostopnost SDS odgovoriti s kavalirstvom, ki Je precej podobno samouničevanju. Kakor dokazuje izjava dr. Jeriča, pa je Igralo veliko vlogo še osebno vprašanje es-deesarskega kandidata. Ne da bi se spuščali v to, če tu v resnici obstoji kaka aiera ali ne, moramo vendarle reči, da ni bil niti nastop dr. Jeriča niti nastop dr. Puca srečen. Dolžnost dr. Jeriča je bila, da je svojo izjavo čisto jasno konkretiziral in da je nastopil z jasnim očitkom, da bi bil tudi mogoč jasen odgovor. Že celo je bil to dr. Jerič dolžan storiti, ker se je o tej »aferi« že pisalo v javnosti. In ker tega dr. Jer.č ni storil, bi ga moral dr. l^uc takoj pozvati, da konkretizira svojo izjavo tako, da je razči-ščenje pred sodiščem mogoče. Jasno je, da je samo sodišče primeren forum za razčiščenje afer in če je zastopnik socialistov predlagal neko posebno auketo, potem je s svojim predlogom dokazal samo to, da je božja pravica v tem, če ima stranka bivšega župana Periča samo še 2 zastopnika. Značilno je, da ni nihče v obč. svetu »afero«: pravilno zagrabil in tako je mogoče, da Ljubljana danes niti ne ve, ali ima novo »afero«, ali je pa nima. H koncu pa moramo zajahati še svojega ■konjička in mislimo, da ne kaže o politični spretnosti SLS, če ga ni ta zagrabila že sama. Dne 19. II. 1923 je bila namreč podpisana cd SDS politična pogodba zaradi ljubljanskega mandata. Kakor znano JDS te pogodbe ni držala, pa čeprav so se glavni strankini funkcionarji s podpisom obvezali. Med drugimi sta podpisala za JDS pogodbo tudi dr. Dinko Puc in Josip Turk, torej sedanja še neinstalirana župan in podžupan Ljubljane. Vemo, da to dejstvo sedanjo SDS in morda še marsikoga drugega ne moti. Mi pa mislimo, da morajo podpisi oseb, ki so na čelu mestne uprave v vsakem oziru držati. Tako smo vedno mislili in tako bomo tudi mislili, pa naj pri prihodnjih voltvah dobe kandidati SDS še enkrat toliko glasov. Dvomimo pa, da bi bil itak pesimizem upravičen. Ljubljana ima župana, pa za delo nesposoben občinski svet. Tej suhi resnici treba pogledati v oči in brez ozira na razna neod-kritosrena zdihovanja o občinski avtonomiji delanezmožen občinski svet razpustiti. Ni druge rešitve! S ¥ < !u K Politične vesti. Maršal Pilsudski. Poljsko litovski spor. Poljska vlada je izdala na vse države posebno noto, v kateri pojasnjuje svoje stališče do Litve. Poljska vlada pravi, da je v smislu čl. 11. statuta o Zvezi narodov postavljeno litovsko vprašanje na dnevni red zasedanja Sveta Zveze narodov. Poljska nima prav nobenega namena, da bi ogrozila obstoj neodvisnost ali teritorij litovske republike, ne more pa trpeti, da bi še nadalje trajalo to nenormalno razmerje, da je Litva še vedno z njo v vojnem stanju. Zato hoče, da se to stanje konča in naj ga litovska vlada še tako trdovrtano brani. — Polkovnik Petruitis Diktator Voldemaras. komandant garnizije v Kovnu in njegov adjutant polkovnik Šumski sta bila aretirana, ker sta v avdienci pri predsedniku republike Smetoni zahtevala, da vlada Voldemarasa odstopi in da pride na njeno mesto vlada široke koalicije. Vol-demarasova vlada izjavlja, da sta bila aretirana, ker se jima je zmešala pamet (!). Vojaška stranka je nato izjavila vladi Voldemarasa svoje zaupanje. Kljub temu pa se pogaja Voldemaras z opozicijo, da bi la pristala na vlado široke koalicije in vlada upa, da bo opozicija vsled težkega zunanjega položaja Litve pozabila na nasilja fašistov. = Briand ne veruje, da bi moglo priti do vojno med Italijo in Francijo. V francoskem parlamentu je imel Briand z ozirom na sklenitev francosko - jugoslovenskega pakta ve-j'k govor, tekom katerega je med drguim de-•ial>. da stoji na čelu italijanske vlade mož, ki je bil med vojno prijatelj zaveznikov in ki zaslužno zastopa interese svoje dežele. Mogoče, da pri tem ne postopa vedno na tako prijateljski način, kakor bi mi želeli, toda »sled tega in treba izgubiti glave. Očita se mi> ,zakaj se ne pogajam z Italijo. Bil sem v ,'^u in govoril sem z Mussolinijem in se sestal z njim tudi v Locarnu in se bom ž njim ]'ad sestal ob vsaki priliki. Francoska vlada Je naklonjena vsakemu predlogu za arbitraž-no Pogodbo med obema državama. Osebno sem prepričan, da bo do takega dogovora tudi Prišlo. Vest obeh narodov ne bo dopustila, •ta bi mislila na vojno in kljub deloma ostrih Polenih na obeh straneh ne verujem, da bi niogla katerakoli stvar povzročiti, da bi se vrgla ta dva naroda eden na drugega. Ves svet bi tako početje ostro obsodil. Briand je nato govoril o zgodovini francosko - jugoslovanskega pakta in označil Jugoslavijo kot starega in zvestega prijatelja, čegar odklonitev bi bila morda Mussoliniju prjetna, ali Francija bi ravno vsled takega koraka izguba na spoštovanju tudi v njegovih očeh. ^avada Francije je, da svoja prijateljstva jav-. i PriInava. Pogodba z Jugoslavijo je bila Pravljena že pred poldrugim letom. Rim je j vedel. Podpis je bil dvakrat odložen, v .ne bi vzbudil kje odpora. Pogodba ne sobuje nič, kar bi mogla Francijo proti nje-?* volj i potegniti v konflikt. Prijateljski pakt le nekak uvod k arbitražni pogodbi in k na-daljnim finančnim in trgovinskm pogajanjem, ki so biti pripravljeni za časa zadnjega Ma- rmkovičevega bivanja v Parizu. Sicer pa bo r rancija vestno delala za zbližanje med Jugoslavijo in Italijo. Vsa zbornica je sprejela Briandova izvajanja z odobravanjem in s tem je bila debata o francosko - jugoslovenskem kaptu zaključena. =r Varnostni odbor v Ženevi konstituiran. Dr. Beneš njegov predsednik. V četrtek se ! je konstituiral varnostni odbor. Njegov pred-j sednik je dr. Beneš, podpredsednika pa sta 1 delegata Urrutia (Kolumbija) in Unden, švedski zunanji minister. Delovni program varnostnega odbora obsega štiri točke: 1. Študija že obstoječih varnostnih dogovorov. 2. Regionalni varnostni dogovori, kakor Locarn-ski, francosko - jugoslovanski, 3. iz statutov Zveze narodov obstoječe obveznosti članic Zveze narodov in 4. določitev eventuelne skupne akcije vseh članic Zveze narodov proti državi, ki krši stališče Zveze narodov ali krši mir. Ko je dr. Beneš navedel ta program, se je vnela daljša debata, ki jo je sprožil grški delegat Politis. Dejal je, da je treba zbrati vse predloge o varnosti, tudi ene znanstvenikov. Odbor mora ugotoviti vzroke, vsled katerih ni mogel biti izreden ženevski protokol. Po njegovem mnenju so bili v tem oziru merodaini trije vzroki: 1. Univerzalnost razsodišča, ja kar se morejo odločiti le malokatere države. 2. definicija napadalca in 3. avtomatično uveljavljenje sankcij. Proti Politisovemu predlogu so nastopili japonski, holandski in francoski delegat in je ta predlog tudi padel. Zlasti uspešno je nastopil francoski delegat Boncour, ki je dejal, da ni naloga odbora, da zbira znanstven material, temveč da ustvari konstruktivno delo. Treba določiti aktivne in pasivne strani iz obstoječih varnostnih dogovorov in skrbeti, da bodo aktivne vedno večje. = Vprašanje madžarskih optantov na Romunskem v novi luži. Agentura »CEPS« poroča: Spor zardi vprašanja madjarskih optantov zadeva izključno le madjarske plemiče, katerih posestva v Sedmograški so bila odvzeta vsled agrarne reforme po istih načelih, kakor so bila odvzeta tudi romunskim bojarjem. Nekateri bojarji so dali še pred uzakonjenjem agrarne reforme svoja posestva kmetom. Kako brez podlage so vse madjarske ipriitožbe, dokazujejo sledeče številke: Na Sedmograškem je dobilo zemljo 300 tisoč kmetov, od katerih je 60.000 Madjarov. Zemlje je bilo odvzeto madjarskim plemičem 177.000 jutrov oranice in 74.000 jutrov pašnikov. Madjarski kmetje pa so dobili 240.000 jutrov oranice. Zato je nad vse razumljivo, da so proti akciji madjarskih plemičev v pr- vi vrsti madjarski kmetje in madjarske kmečke stranke. Ti madjarski kmetje bodo v kratkem tudi javno nastopili in nobenega dvoma ni, da bo njih izjava naredila v Ženevi, kjer se ima v kratkem to vprašanje ponovno reševati, največji utis. Tako bo zopet padla ena trditev gospoda Rothermera v vodo. = Senzaiionelna izjava Pilsudskega o Vol-deniara.su. Maršal Pilsudski je dal zastopniku poljske telegrafske agenture sledečo značilno izjavo: Vojno stanje, na katerem vztraja Litva proti Poljski, je danes edino obstoječe na svetu in razburja stalno obmejno prebivalstvo. Bratje se leta dolgo ne morejo videti, umirajoče matere ne poklicati k sebi svojih otrok. Poljska je ohranila mir in skušala svojega soseda navaditi na mirno stg-nje. Pa zaman in ko je ves spor prišel pred Zvezo narodov, je postala Voldemarasova vlada tako nervozna, da je odredila mobilizacijo. Tedaj sem moral dobojevati težak no-trajen boj. Pred moje oči je stopila slika o vojnih strahotah, pa tudi odgovornost, ki bi me zadela, če bi na vojaške ukrepe soseda odgovoril prepozno z vojaškimi protiukrepi in omogočil tako vpad v Poljsko. Odločil sem ?e zn višjo logiko miru in proti uporabi vojaških sredstev. Zadnjo besedo ima sedaj Zveza narodov. Nato je Pilsudski ostro napadel Voldemarasa in dejal, da je brez razsodnosti. Poljaki naj ohranijo mir in resnost na grožnje z mečem, ki jih je izrekel blazni diktator. = Poljsko - litovski spor ublažen. Iz Pariza se poroča, da se je po nazoru francoskega zunanjega ministrstva poljsko - litovski spor znatno ublažil. Obisk poljskega in litovskega poslanika pri Briandu je napravil zelo dober utis in splošno se sodi, da bo posredovanje Brianda v vsakem oziru uspelo. Litovski poslanik je izročil francoskemu zunanjemu ministrstvu pismeno izjavo, da nima Litva nobenih napadalnih namenov proti Poljski in da je pripravljena na sporazum. = Angleška nezaupljvost do sovjetske delegacije. V oči pade, da je liberalno časopisje mnogo bolj nezaupljivo do sovjetske delegacije, kakor konservativno, ki zavzema v splošnem pričakujoče stališče. Nekateri angleški listi pišejo, da je sovjetska delegacija predložila svoj razorožitveni načrt samo zato, da bi drugim državam dokazala neiskrenost v razorožit venem vprašanju. pSlošno'presojajo angleški listi ženevsko razorožitveno konferenco zelo pesimistično. Glavna težkoča bo po njih mnenju obstojala v tem, da se najde kompromis med nemškim in francoskim sta-lisčein. Rusija bo poskušala Angliji zblišanje vsiliti. LitvinO vkna baje že čisto izdelan načrt za odplačilo ruskih dolgov Angliji. »Dai-ly Mail« piše, da so se tako z angleške ko z ruske strani vršila prva pogajanja za pričetek oficielnih pogajanj. Prosveta. »ROKOVNJAČI« NA MARIBORSKEM ODRU. Za spremembo jo prav potrebno, da se tu u' postavi na oder tudi kako domače ljrd-jko vlelo, posebno tako s tradicijo, kakršno Mnajo sRokovnjači«. Človek se z veseljem iK-irmi na ona že davno pozabljena leta, ko le. videl to igro kje na deželi in z zanima-( gleda te svoje stare, le še bledo v spo-,ll|nu ostale prijatelje: Grogo, Mozola, Jošta, °tanco, (ki so jo na gledališkem listu poškili navesti), Rajtguzna, Nono in mnoge (lruge. Igra je to, ki nas vodi v staro slovensko romantiko, ki je komaj dobrih sto let nami, pa se nam zdi ko da bi bila oddaljena od sedanjosti najmanj za petkrat toliko. Režiser g. Železnik je pokazal, da se je ?Prijel dela z ljubeznijo in napravil vse, kar ic mogel, da nam je podal ta drag spomin kolikor mogoče tako, da ne izpade preveč iz "kvirja pravega gledališča. Bilo je na odru mnogo življenja, le inscenacija bi bila tu tam lahko malo drugačna, posebno oni »izor v črnem grabnu, ki je preveč spominjal na »Carmen«. Prednjačil je vsekakor g. ^rom, ki je igral Grogo s temperamentom 'n ljubeznijo in ustvaril lep tip, le škoda, da ftl bil vedno enako na višku. Najbolj inte-j^santen tip je podal morda g. Železnik v Pastirju ('ki so ga na listu tudi pozabili ome-lrti). Sploh je pa potrebno konstatirati, da ‘?8 g. Železnik zadnje čase preseneča z ori-Kir}alnofitjo, a katero ustvarja svoje figure. nw8Mialne tipe so ustvarili poleg teh tudi gg. aneš (čevljar Boječ), Skrbinšek (Tonček “loški), Bratuš (Jto&t Vlagar) in Harastovič Rak). Bili «o izvrstni v igri in v ma- • O. Stopar je z interpretacijo mladega Štefana Poljaka pokazal veliko talenta in bi ga po tem nastopu radi videli tudi še v kaki drugi večji vlogi, kjer bi imel priliko zamisliti se tudi še v detajle, kateri pa so bili tu še premalo fino izdelani. Tudi g. Tovornik je pokazal v Telečnjakarju, da zna biti dober če hoče, podal ga je prav sprejemljivo. G. Ras-berger je bil kot Blaž Mozol seveda v svojem elementu. To je njegova paradna vloga, kjer zaživi kakor malokdaj, da je ves resničen in pristen Blaž Mozol z vsemi tipičnimi lastnostmi, ki so mu jih vtisnili avtorji. Jurčič, Kersnik, Govekar. G. Kovič (maire) in Rožanski (sodnik) sta tudi doprinesla svoje do lepozaokrožene celote. Dame se niso postavile tako kakor gospod-dje. Najboljša je bila brez dvoma gdč. Kraljeva, ki je odigrala vlogo Polance s prekipevajočim čuvstvom in z intimno, prav kabinetno kreacijo. Ga. 'Zakrajškova je bila fina vdova Poljakova, fina v maski in v igri, morda najboljša doslej, ker je bila njena igra res enotna in simpatična, kar ni vedno. Gdč. Sa-vinova je podala Reziko malo preveč teater-sko; Hudmanova Jera ge. Založnikove je bila preveč diletantska, gdč. Starčeva nas je pa presenetila s svojim simpatičnim glasom, ki je pokazal, da bi mogla uspešno nastopiti tudi v opereti. Dobri so bili zbori in tudi »mladi vojaki« so se postavili prav korajžno. Diri- i gent g. Herzog je žel za glasbene točke hvaležno priznanje publike, ki je je bilo pri nedeljski premdjeri še precej in ki je pokazala mnogo zadovoljstva. R. R. Opoldanska Čarovnica. Vsebina te Dvorakove simfonične pesmi, ki jo igra danes »večer gardni orkester v Unionski dvorani je sledeča: V kotu siromašne kolibe se igra dete, mati pa priprav- lja na ognjišču kosilo za moža, ki dela na polju. Na enkrat postane dete ne-'ni,rn° “ začne na ves glas jokati. Mati, noteca dete umiriti, mu nosi razne igra-ij° v^e 1° ne Pomaga, mu zapreti z opoldansko čarovnico. Naenkrat se dete umiri, a takoj zatem začne še bolj jokati, bvoie igračke meče v drugi kot sobe m ko ga mati ne more umiriti za-i. j. >Pridi, čarovnica in odnesi ne-uboguenca!« V tem trenutku se odprejo vrata m na pragu se pojavi odurna zena. >bem z detetom« zavpije. V smrtnem strahu objame mati dete, a žena se ji približa, stegne roko po detetu in mati pade v nezavest. Odbilo je poludne, moz se vrača s polja, v kolibi pa najde onesveščeno ženo in na njenih prsih zadušenega otroka. Nikola Zec v ljubljanski operi. Basist Nikola Zec, odlični član drunaj9ke državne opere pride v začetkom tega meseca v Ljubljano ter gostuje na praznik v četrtek, dne 8. t. m. v vlogi Mefista v Gounodovi operi »Faust«. Operni pevec Zec je na glasu kot eden najboljših basistov, odličen pevec in tudi izvrsten igralec. Danes že opozarjamo na to enkratno gostovanje v ljubljanski operi. Predstava se bo vršila izven abonmana. Vstopnice se bodo dobile od pondelj-ka dalje pri dnevni blagajni v operi. Gospa Fanetta Hermsdorf - Bilinova gostuje v ljubljanski operi in sicer v vlogi Santuzze v Mascagnijevi operi Ca-valleria rusticana. Gospa rojena Ljubljančanka je uživala svoičas pevski pouk v tukajšnji Glasbeni Matici, pozneje pa v tujini. Za časa svojega bivanja, v Nem- čiii je gostovala po raznih nemških odrih in to s prav lepimi uspehi. V Ljubljani gostuje v petek, dne 9. t. m. ter jo kot domačinko pozdravljamo na svojem domačem odru. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 3. decembra ob 15. uri popoldne: »Hlapec Jernej.« Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. decembra ob 15. uri popoldne: »Ukročena trmoglavka.« Ljudska predsta-^ va pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. decembra ob 20. uri zvečer: »Medeja.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 5. decembra: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri »večer. Sobota, 3. decembra: Zaprto. Nedelja, 4. decembra ob 15. uri popoldne: »Tosca.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. decembra ob pol 20. uri vzečer: »Bajadera«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondejek, 5. decembra: Zaprto. Torek, 6. decembra: »Ženitba Miloševa«, premijera. Premijerski abonma. Sreda, 7. decembra: »Bajadera.« Red C. Četrtek, 8. decembra ob pol 20. uri zvečer: »Faust.« Gostovanje basista Nikola Zeca. člana dunajske državne opere. Izven. Si//vArO-DOL'B/:N^^p KAMGARN 20 moške obleke, velika izbira — nizke cene Miklauc ,Pri Škoju' ^^^^^^^sj-jubljana, Ungarjev« VELO UR IN P£/<> ^Iflpt damske plašče, velika n^v^o-: , izbira — nizke cene \ Miklauc ,Pri Ško/u^\ Ljubljana, Lingarjeva ul. Praške Dunajske ftjf •tlkest's5> »TAR £ SVETEK U<£&j*M fj Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica št.[S Specijaifia tgovma športnih p t febšč«^ Zimskošportne potrebščine, smuči, sanke, stremen«, krpljice ici palice vseh vrst Veli«a Miklavževa izbera sank za oiroke. Sprejemajo se smuči v res strokovnjaško popravilo. Montaža stremen. 3^ Otvoritev dne 4. decembra 1Q27.*^K Novosti Domače MALI OGLASI. Za Tinka b«s«da se fi»t* 50 pu. Za debela tUfcut ut Din 1.—. volnenih jopic, puloverjev „vsa kovrstnih ulu^, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah ljudska samopomoč podporno društvo za slučaj smrti v MARIBORU sprejme vse ZDRAVE osebe bivajoče v Sloveniji, nad 50 do 80 let sta* e samo še do 31. decembra 1927. Podporna vsota znaša od 1000 do 16.000 Din. Društvo Meje danes že nad 1200 članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne .LJUDSKA SAMOPOMOČ* V MARIBORU, Aleksandrova cesta 45/11. Drva - Čebin Wollova l/n.-Telrf-K** Išče se stanovanje, obstoječe 11 kuhinje ter dveh sob T centrumu mesta. Plate »r dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. »Germisan« najboljše sredstvo za lu- ženje semen 18% raz-stopine zadostuje za zavarovanje proti sneti ® bilnih bolezni. Dr. A. Jenčiž, Maribor, Kopitarjeva ulica 6. IGNACI] ZARGI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta, VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi naifineiSi in naiokusneiSi namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. i-i Tel e Jon Stev. 2389« Tehnlino in higijenitno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska eesta it. la, II. nadstr. Širite ,Narodni Dnevnik*. [■ indigo papir, barvni trakovi, barva za štampiljke tj^.. [dobite vedno najceneje pri LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/1. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let s vsem premoženjem in y»o davčno močjo, Ixdajatelj: Alak«a»d« Zeletnlkar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za Hataroo »Merkur« odgovoren: Amfrej Serer. V«i v LjuMjani. • -oth r ir * atvin?*mmx+bivn nič manj kot 34CO ton ženskih las. Te številko, pravi mips Lane, govore dovolj jasno za to, da se moda »bubikopfa« ne da več odpravili. Dokaz za svoje trditve je ostala miss Lane dolžna. Kako .pa je preštela >bubikopfet? Njena statistika temelji na par informacijah pri brivcih. Na tak način pa bi lahko dokazala tudi nasprotna stranka, da ima ona prav. 14 milijcaiov bubikopfov? ».Pa če tudi,« utegne Mo ugovarjati, »tembolj je treba ceniti poguin žon, ki plavajo proti toku. Eno milijardo in osemsto milijonov dolarjev izdajo Američanke na leto za kozmetična sredstva, predvsem za puder in šminko. Moda zahteva zaenkrat »bubikopf«, šminko in puder, možje pri teon, kot se zdi, nimajo besede. : Neverjetna goljufija, ki ji je nasedla cela slovaška vas. V Novoselcih pri Užhorodu se je pojavil začetkom t. m. človek z dolgo belo brado, v dolgem belem oblačilu. Nastanil se je pri mladi vdovi na koncu vasi. Vaščanom je pripovedoval, da je sveti Peter, ter da ga je poslal Bog, da oznani svetu, da bo dne 16. t. m. splošni potop. Samo ena vas ,bo ostala za seme. Seljaki so se shajali večer za večerom pri sv. Petru ter pobrano molili. Seveda so prinašali sv. Polni tudi bogate darove: najboljša jedila, ^ino, med itd. Večer pred 16. novembra se je pokazal na steni sobe nenadoma Jezus v spremstvu več svetnikov. Kmetje so popadali na kolena. Ko so nebešča-ni zopet Izginili, je povedal »sv. Peter« svojim ovčecam, da mu je Kristus sporočil, da bo prizanešeno samo Novoselčanom, to pa pod pogojem, da bodo prebivalci žrtvovali v svete namene nekoliko več, kot doslej. Zensko so hitele urnih krakov domov ter jele nositi »sv. Petru« svoje prihranke, nakit in najlepše obleke. Nato je velel »sv. Peterc ljudem, da naj 24 ur neprenehoma molijo, češ jutri bo vesoljni potop. Lahkoverni seljaki so res 24 ur molili. Ko pa je minil 16. november in so opazili, da so ostale vse vasi v okolici nepotopljane, se jim je v glavi zasvetilo. Podali so se v hišo, v kateri je stanoval »sv. Peter«, toda o svetem Petru .ni bilo več ne duha ne sluha. Ž njim vred je izginila tudi mlada vdovica. Domneva se, da je moral imeti »sv. Peter« pomočnike, ker sam z vdovo ne bi bil mogel odnesti številnih darov, ki so mu jih nanosili lahkoverni ljudje. — Ob priliki hišne preiskave so našli orožniki v nekem kotu sobe, v kateri je stanoval »sv. Peter«, laterno magic-o, s pomočjo katere je kazal »sv. Peter« Kristusa in svetnike na steni. : Sarajevski milijonar - goljuf obsojen na 5 let ježe. V Sarajevu se je vršila to dni obravnava zoper veletržca Kosto Petroviča iz Beograda. Petrovič je prevzel svoječasno dobavo enega vagona v(\jaških čevlje" . Ker slojih obveznosti ni mogel pravočasno izpolniti, mu je šinila v glavo originalna misel, ki pa je končala zanj katastrofalno. Izstavil je namreč fakturo za 12.500 parov čevljev, ki jih je imel dobaviti. V resnici pa je naložil v vagon samo 1250 parov, nakar je vagon zapečatil hm' spremil blago osebno iz Beograda v Sarajevo, kjer ga je imel izročili. Med potjo, nedaleč cd Sarajeva je vagon, nadejaje se, da bo ves tovor zgorel in da bo napravil na ta način lep dobiček, zažgal. Na njegovo nesrečo pa so ogenj pogasili, še predno so jel) goreti čevlji. Seveda je prišla komisija slepariji takoj na sled. Petrovič je bil še isti dan aretiran. Sedaj je bil obsojen na pet let ječe.