URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 3 V LJUBLJANI, dne 2. tebruarja 1967 Cena 0,80 din	Leto XXIV
vsebina:
2.	Odločba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi.
AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS:
3.	Odločba o razveljavitvi l., 2. in 9. točke 12. člena statuta Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju.
splošni akti republiških samoupravnih organizacij :
4.	Sklep o posameznih oblikah zdravstvenih storitev, za katere ni mogoče predpisati, da bi morale zavarovane osebe prispevati k stroškom zanje, in o tistih oblikah zdravstvenih storitev, za katere so komunalne skupnor.ti dolžne predpisati obvezen prispevek zavarovanih oseb k stroškom.
5.	Sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za zobno tehnično pomoč in zobna protetična sredstva, za ortopedske čevlje in posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitetnega materiala.
G. Sklep o pogojih za priznavanje, uživanje in izgubo varstvenega dodatka.
7.	Sklep o višini oskrbnine delovnim invalidom v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela do napotitve na poklicno rehabilitacijo
na ustrezno mesto in o višini nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delovnim invalidom s pravico do zaposlitve zaradi posledic bolezni ali zaradi posledic poškodbe izven dela.
8.	Sklep o primerih in merilih, ko se invalidu ne neha izplačevati dodatek za pomoč in postrežbo za čas, ko jc v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu.
9.	Sklep o zaključnih računih za leto 1966 sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja, sklada otroškega dodatka in sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja.
10.	Sklep o kritju primanjkljaja sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja, izkazanega po zaključnem računu za leto 1966.
11.	Sklep o kritju primanjkljaja skladu otroškega dodatka, izkazanega po zaključnem računu za leto 1966.
12.	Sklep o razporeditvi presežka sklada zdravstvenega pozavarovanja, izkazanega po zaključnem računu za leto 19G6.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
12.	Odlok o spremembi odloka o splošnih pogojih vzajemnih razmerij etažnih lastnikov v občini Vrhnika.
13.	Odredba o urejanju obremenitve cest III. in IV. reda občine Vrhnika.
14.	Odlok o mejah melioracijskega območja v občini Cerknica.
2.
Na podlagi 26. člena zakona o lovstvu (Uradni list SRS, št. 22-122/66) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
ODLOČBO
o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi
1. Za škodo, prizadejano na divjadi z brezpravnim lovom ali na kakšen drug protizakonit način, se plačuje odškodnina po vrednosti žive divjadi po temle
ceniku:	■Dinarjev		Dinarjev
medved . .	.	7.000,00	kuna . . . .	C 30,00
kozorog . .	.	9.000,00	dihur . . . .	100,00
jelenjad . .	. 3.000,00	hermelin . . .	50,00
damjak . .	. 3.000,00	podlasica . .	50,00
muflon . .	. 4.500,00	pižmovka . .	50,00
srnjad . .	900,00	planin:ki zajec	200,00
gams . . .	. 1.500,00	poljski zajec .	150,00
divji prašič .	. 1.000,00	fcizsii •	•	•	•	150,00
* ec . . .	. 1.000,00	jazbec . . . .	150,00
divji petelin	. 1.000.00	lisica . . . .	150,00
ruševec . .	. 1.000,00	veverica . . .	50,00
droplja . .	. 1.000,00	velika uharica	300,00
vidri . . .	500,00	pelikan . . .	500,00
divja mačka	.	300,00	štorklja . . .	500,00
Akti Ustavnega
s. r
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom Predsednika Vladimira Krivica, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe °točnika, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja, na Predlog Skupščine občine Radovljica za ocenitev ustav-P°sti m zakonitosti 1., 2. in 9. točke 12. člena statuta ozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju er Po javni obravnavi dne 21. decembra 1966
Dinarjev	Dinarjev
ribji orel . .	500,00	potapljavci . .	100,00
kačar ....	500,00	čaplje	
sršenar . . .	500,00	(razen sive) . .	150,00
orel ....	500,00	galeb ....	150,00
krokar . . .	150,00	kljunač . . .	150,00
postovka . . .	30,00	belka ....	150,00
poljska jerebica	150,00	gozdni jereb .	150,00
kotoma . . !.	150,00	prepelica . .	50,00
divja raca . .	100,00	golobi ’-i grlice	50,00
Cene veljajo za kos divjadi ne glede na spol, starost in kakovost.
2.	Jajca pernate divjadi, naštete v tem ceniku, se računajo po polovični vrednosti ustrezne divjadi.
3.	Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o odškodnini za škodo na divjadi (Uradni list LRS, št. 20-208/61).
4.	Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 323/A-53/66-VI/LA
Ljubljana, dne 9. januarja 1967.
Namestnik
republiškega sekretarja za gospodarstvo:
Peter Vujec 1. r.
sodišča SRS
odločilo:
Predlog Skupščine občine Radovljica, da ustavno sodišče rezveljavi 1., 2. in 9. točko 12. člena statuta Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju,
se zavrne.
Odločba se objavi v »Uradnem listu SRS«.
I
I
Obrazložitev:
Skupščina občine Radovljica je na seji dne 25. maja 1966 sklenila, da zadrži izvajanje 2. točke 12. ^ člena statuta GkŽ Srednja vas v Bohinju in da sproži v pri ustavnem sodišču postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjene statutarne določbe. V skladu s tem sklepom je vložila dne 1. junija 1966 pri ustavnem sodišču' predlog za oceno skladnosti navedene določbe s 5. členom republiškega zakona o gozdovih. Na javni obravnavi je svoj predlog razširila še na oceno in razveljavitev določbe 1. in 9. točke istega člena, kolikor se nanašata na gozdarsko proizvodnjo ter odkup in prodajo gozdnih proizvodov. Te določbe statuta uvrščajo v poslovni predmet.zadruge tele dejavnosti:
1.	ktnetljsko ' proizvodnjo v kooperaciji s člani zadruge, • opravljanje storitev proizvajalcem s kmetijskimi stroji in napravami, opravljanje obrtnih in drugih storitev v zvezi z gozdarsko in kmetijsko proizvodnjo, kmetijsko proizvodnjo na družbenih zemljiščih ter zemljiščih, prevzetih v zakup ali v brezplačno upravljanje;
2.	gozdarsko proizvodnjo in manipulacijo z gozdnimi gortimenti, prodajo lesnih sortimentov, nego in varstvo, gozdov, promet z gozdnimi sortimenti, dreves-ničai;skp službo, izgradnjo in obnovo gozdnih poti ter Vzdrževanje gozdnih komunikacij;
' 3. odkup in prodajo kmetijskih pridelkov.
Po mnenju občinske skupščine navedene določbe v statutu protizakonito razširjajo poslovni predmet zadruge tudi na gospodarjenje z zasebnimi gozdnimi ^čmljišči, t'b 'je na sklepanje kooperačijskih pogodb z IžiStniki zasebnih gozdov, čeprav je po republiškem zŽk&htrb 'gozdovih' terana njegovi podlagi izdanem od-IćkiTo določitvi gozdnogospodarskih območij za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v občini Radovljica pooblaščeno le Gozdno gospodarstvo Bled. Zato ne more oddati zasebnih gozdov v gospodarjenje zadrugi niti občinska skupščina, niti si ne more zadruga sama prisvojiti- teh pravic v svojem statutu.
' Na javni obravnavi so zastopiniki zadruge izjavili, da'si zadruga ne lasti pravice do gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, in torej ne posega niti v pravice ob-'čiriskc skupščine niti v pravice GG Bled. Sporne določbe v statutu se nanašajo le na neposredno gospodarjenje- s' tistimi družbenimi gozdovi in pašniki, na katerih je zadruga že pred izdajo novega zakona o gozdovih pridobila pravico upravljanja, ter na kooperacijsko sodelovanje z lastniki zasebnih pašnikov in košenic.	/'
Na obravnavi je bilo ugotovljeno, da so bile zadrugi dejansko že pred izdajo novega zakona o gozdovih dodeljene v upravljanje znatne gozdne in pašniške površine v družbeni lastnini, in da njene kooperacijske pogodbe s člani zadruge zajemajo tudi gospodarjenje s pomembnimi pašniškimi in drugimi negozdnimi zemljišči zasebnih lastnikov.
Upoštevajoč navedeno dejansko stanje, ugotavlja ustavno sodišče, da izpodbijane določbe v statutu niso v nasprotju niti z ustavo SR Slovenije, niti z republiškim zakonom o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/65) in'tudi ne z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije o določitvi gozdnogospodarskih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 37/65).
Po 3. členu republiškega zakona o gozdovih, v zvezi s 1., 5. in 7. členom temeljnega zakona o gozdovih (Uradni list SFRJ, št. 26/65) in skladno s 1. členom temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah (Uradni list S-iRJ, št. 13/65) zadruga še vedno lahko gospodari s tistimi gozdovi, ki so njena osnovna sredstva. To pomeni, da zadruga v zvezi s temi gozdovi lahko še naprej opravlja vse tiste dejavnosti, ki so naštete v
2.	členu temeljnega zakona o gozdovih in ki so vsebinsko istovetne z dejavnostmi, naštetimi v 2. točki 12. člena njenega statuta. Zakon tudi ne posega v pravico upravljanja z družbenimi pašniki in košenicami, vštev-ši tudi pravico do razpolaganja z lesnimi in drugimi gozdnimi proizvodi, ki se pridobijo na teh zemljiščih. Ta zemljišča ostanejo še naprej osnovna sredstva zadruge ter z njimi zadruga lahko gospodari na enak način in v enakem obsegu kot doslej. Razen tega dopušča temeljni zakon o gozdovih v 7, členu tudi možnost naknadne razširitve dosedanjih zadružnih gozdnih površin. S soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SRS namreč lahko gospodarska organizacija, ki upravlja gozdnogospodarsko območje, prenese posamezne gozdove v upravljanje zadrugi. Zakon pa tudi dopušča možnost, da razen tega takšen prenos lahko odredi z upravnim aktom tudi neposredno izvršni svet, če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji.
Zakon tudi ne odvzema zadrugi pravice do kooperacijskega sodelovanja z lastniki zasebnih pašnikov, košenic in drugih negozdnih zemljišč, vštevši tudi pravico do odkupa raznih gozdnih proizvodov, pridobljenih na teh zemljiščih. Upoštevajoč dejstvo, da so v gospodarsko sodelovanje z zadružniki dejansko vključene tudi takšne površine, in da se le-te tudi lahko razširijo, je ustavno sodišče mnenja, da tudi 1. in 9. točka 12. člena statuta ne razširjata poslovnega predmeta zadruge prek zakonsko določenih okvirov.
Pač pa zadruga po sedaj veljavnih zakonskih predpisih nima več pravice do gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, to je do nadaljnjega izvajanja že sklenjenih, oziroma do sklepanja novih kooperacijskih pogodb z lastniki zasebnih gozdov. Po oceni ustavnega sodišča pa določbe 1., 2. in 9. točke 12. člena statuta same po sebi ne razširjajo gospodarske dejavnosti zadruge na zasebne gozdove. Zato ustavno sodišče ugotavlja, da so navedene določbe o predmetu poslovanja v statutu skladne z zakonom, in ne posegajo niti v pravice občinske skupščine, da v skladu z zakonom odda zasebne gozdove na območju zadruge v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Bled, niti v pravice te gospodarske organizacije do gospodarjenja s temi gozdovi po določbah temeljnega in republiškega zakona o gozdovih.
Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije so odločbe ustavnega sodišča dokončne. Zato zoper to odločbo ni pritožbe.
St. U 30/66-IS
Ljubljana, dne 21. decembra 1966.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije:
Vladimir Krivic 1. r.
Splošni akti republiških
4.
Na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946^65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) in drugega odstavka 34. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in št. 53-732/62, ter Uradni Ust SFRJ, št. 15-316/65, št. 29-368/66 in št. 52-622/66) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji dne 27. januarja 1967
SKLEP
o posameznih oblikah zdravstvenih storitev, za katere ni mogoče predpisati, da bi morale zavarovane osebe prispevati k stroškom zanje, in o tistih oblikah zdravstvenih storitev, za katere so komunalne skupnosti dolžne predi: isati obvezen prispevek zavarovanih oseb k stroškom
I
Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja ne smejo predpisati prispevka zavarovanih oseb k stroškom za naslednje oblike zdravstvenih storitev, razen v primerih, navedenih v II. točki tega sklepa:
1.	za obiske v zdravstvenih zavodih brez zdravniškega pregleda zgolj zaradi administrativnih storitev (napotnic, potrdil o nezmožnosti za delo, ponovitev receptov in pod.);
2.	za storitve v dispanzerjih ali posvetovalnicah (zdravniški pregledi, zdravljenje in posveti) in za patronažne obiske;
3.	za preglede in storitve v izvajanju medicinske rehabilitacije v zdravstvenem zavodu;
4.	za zdravniško in drugo strokovno nego in pomoč ženam v zvezi z nosečnostjo in porodom v zdravstvenem zavodu;
5.	za preglede in zdravljenje pri nalezljivih boleznih, za katere je obvezna prijava, vštevši tuberkulozo;
6.	za preglede in zdravljenje pri rakastih obolenjih;
7.	za preglede in zdravljenje pri sladkorni bolezni;
8.	za preglede in zdravljenje pri duševnih boleznih in epilepsiji;
9.	za katerekoli oblike zdravstvenih storitev za
otroke in mladino do 15. leta starosti oziroma do 26. leta, če so zavarovani kot družinski člani, ter za vajence in učence poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom;	,
10.	za prevoze z reševalnim vozilom v zdravstveni zavod, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava, ali za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico;
11.	za stroške pregledov in zdravljenja v stacionarnih zdravstvenih zavodih, kadar je zavarovana oseba hospitalizirana.
II
Vse komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v SR Sloveniji so dolžne predpisati obvezen prispevek zavarovanih oseb k stroškom za naslednje oblike zdravstvenih storitev:
1.	za obiske zdravnika na bolnikovem domu;
samoupravnih organizacij
2.	za prevoze z reševalnimi vozili, razen v primerih po 10. podtočki I. točke tega sklepa;
3.	za preglede in zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom.
111
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v -Uradnem listu SRS-.
St. 190-35/67-4/3
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Frauc Urevc 1. r.
5.
Na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, $t. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) in 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 52-622/66) je sprejela skuščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na svoji 28. seji dne 27. januarja 1967
SKLEP
o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za zobno lehnično pomoč in zobna protetična sredstva, za ortopedske čevlje in posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitetnega materiala
I
Zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do zobne tehnične pomoči in zobnih protetičnih sredstev, do ortopedskih čevljev ali do posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitetnega materiala, prispevajo k stroškom;
a)	— 25 odstotkov za vsa fiksna in snemna zobrvg protetična sredstva, vključno reparature in zobno tehnično pomoč (vse vrste, prevlek in kron, vmesnih členov, inlayev, opornic, gredi, jahačev, zobnih protez, reparatur in podobno);
—	za sredstva in posege v čeljustni ortopediji se plača ta prispevek samo. če zavarovana oseba ta pripomoček izgubi, uniči ali ga ne uporablja po navodilih zdravnika;
b)	— 50 dinarjev: za protezo, ortopedski aparat za zgornje oziroma spodnje ude (razen za terminalni podaljšek in umetno pest), kovinski sandalo, ortopedski korzet, invalidski voziček, usnjene rokavice, kilni pas. suspenzorij, trebušni pas, steznik, usnjeno kapo in lasuljo;
—	40 oziroma 70 dinarjev: za navadne čevlje k protezi ali za ortopedske čevlje, in sicer 40 dinarjev do velikosti 35. številke, za večje pa 70 dinarjev;
—	15 dinarjev: za palice, bergle in za ortopedske vložke, ki niso vdelani v ortopedske čevlje;
—	trojni znesek, ki je predpisan kot prispevek zavarovane osebe za zdravila; za gumijaste nogavice
ikratke za skočni sklep nadkolenice in podkolenicej, navleke za krn po amputaciji, elastični povoj, nočno posodo (gosko ali lopato), brizgalko za injekcije, žepni pljuvalnik, gumirani posteljni podložek, gumijasto blazinico ali gumijasti kolobar, razprševalec ali inhalator;
c)	— 20 dinarjev; za vse vrste očesnih pripomočkov;
—	50 dinarjev; za ojačevalni slušni aparat.
Od prispevka k stroškom za sredstva in pripomočke pod b) so izvzeti:
—	otroci in mladina do 19. leta starosti in osebe po dvojni ali večstranski amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegijo ali tetraplegijo, razen za čevlje k protezam, za ortopedske čevlje in za usnjene rokavice;
—	vse zavarovane osebe za vrečice za vodo, pasove z vrečico za blato po operacijah, endotrahealne kanile, stalne katetre in gumijaste cevi za umetno hranjenje.
Od prispevka k stroškom za pripomočke pod c) so izvzeti otroci in mladina do 19. leta starosti.
Za pripomočke, katerih nabavna cena je nižja od predpisanega prispevka, plača zavarovana oseba nabavno ceno.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1967.
St. 190-35/67-4/3
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik;
Franc Urevc 1. r.
6.
Na podlagi četrtega odstavka 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, Št. 51-704/64) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji dne 27. januarja 1967
SKLEP
o pogojih za priznavanje, uživanje in izgubo varstvenega dodatka
I
Varstveni dodatek na pokojnine po 37. in 94. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64) in 83. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65) se priznava glede na višino dohodkov gospodinjstva ter se odmerja in izplačuje po določbah tega sklepa.
II
Pravico do varstvenega dodatka ima upokojenec, Le njegovi prispevku in davku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo letno 1500 dinarjev na upokojenca in 750 dinarjev na posameznega člana gospodinjstva.
Ce je v dohodku zajet samo katastrski dohodek od kmetijstva ali če je v dohodku vštet tudi katastrski dohodek, se ta računa trojno. Kot drugi dohodki so mišljeni vsi prispevku in davku zavezani dohodki. Do-
hodek, oproščen prispevka ali davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove.
Katastrski dohodek in drugi dohodki se štejejo za tekoče leto, v primerih, ko se prispevki in davki odmerjajo po preteku leta, se Štejejo dohodki iz prejšnjega leta.
Ce prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine in rente seštevata.
III
Osebni dohodek se ugotavlja na način, kakor je to urejeno za ugotavljanje osebnega dohodka po temeljnem zakonu o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje (Uradni list SFRJ, št. 29-370/66).
Med dohodke upokojenca in članov njegovega gospodinjstva iz II. točke tega sklepa se upoštevajo vsi dohodki, ki jih imajo upokojenec in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek, nadomestila, pokojnine in dr.), od samostojne dejavnosti ali kmetijske dejavnosti, ter obdavčeni dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih plačuje davek.
Med skupne dohodke pa se ne vštevajo; pokojnina upokojenca, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in se o njem odloča, pokojnina člana gospodinjstva, ki ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, invalidnina za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo, priznana po predpisih o invalidskem zavarovanju, in ne drugi prejemki upokojenca ali članov njegovega gospodinjstva, za katere je v posebnih predpisih, s katerimi je posamezen prejemek vpeljan, izrečno določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja gospodinjstva ne upoštevajo.
IV
Za člane gospodinjstva, katerih dohodki sestavljajo dohodek gospodinjstva po II. točki tega sklepa, se štejejo:
a)	če gre za starostno ali invalidsko pokojnino — upokojenec, njegov zakonec in drugi člani ožje družine, ki jih upokojenec preživlja, in tisti člani širše družine, glede katerih se po zakonu o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane, šteje, da jih zavarovanec preživlja;
b)	če gre za družinsko pokojnino — vsi, ki souži-vajo družinsko pokojnino, ter osebe iz prejšnje podtočke te točke.
V
Da bi se mogel izračunati letni znesek prispevku in davku zavezanega dohodka, ki odpade na posamezne družinske člane po II. točki tega sklepa, se razdeli skupni znesek prispevku ali davku zavezanih dohodkov gospodinjstva, izračunan po II. in III. točki tega sklepa, med vse člane gospodinjstva, ki so našteti v IV. točki tega sklepa.	'
VI
Ce uživajo družinsko pokojnino člani ožje in člani širše družine, pa vsi izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek po tem sklepu, se odmeri tisti del varstvenega
dodatka, ki pripada članom ožje družine, in tisti del, ki pripada članom širše družine, v skladu z 2. točko 92. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Ce nekateri od uživalcev družinske pokojnine, ki skupaj uživajo družinsko pokojnino, izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek po tem sklepu, drugi pa jih ne izpolnjujejo, se varstveni dodatek najprej razdeli v skladu z 92. in 93. členom temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, kot da bi vsi izpolnjevali zanj pogoje, nato pa se tako določeni deli izplačujejo samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje.
Za člane ožje oziroma širše družine se štejejo osebe, ki so našteto v 79. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
VII
Ce živijo družinski upokojenci, ki jim pripada varstveni dodatek po tem sklepu, ločeno, se razdeli varstveni dodatek enako, kot se razdeli družinska pokojnina po 92. in 93. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
VIII
Pravica do varstvenega dodatka gre upokojencu od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevek za priznanje varstvenega dodatka v šestih mesecih od vročitve odločbe o priznanju pokojnine. Ce vloži zahtevek po preteku navedenega roka, kakor tudi če izpolni pogoje iz II. točke tega sklepa po pridobitvi pravice do pokojnine, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva izpolnitve pogojev, a največ ?,a šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Pravica do varstvenega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko prenehajo obstajati pogoji za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka.
IX
Varstveni dodatek se odmerja v mesečnem znesku in se izplačuje vsak mesec vnaprej hkrati s starostno, invalidsko oziroma družinsko pokojnino.
X
upravičena ao varstvenega dodatka so dolžni prijaviti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje vse spremembe, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka v 8 dneh od nastale spremembe.
XI
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zava-fovanja delavcev SR Slovenije po potrebi spremeni in Prilagodi zneska, navedena v II. točki tega sklepa. Sibanju osebnih dohodkov in življenjskih stroškov v SR Sloveniji.
XII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v “■Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1967.
St. 191-123/67
tjubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
7.
Na podlagi 106. in 126. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169'65, št. 14-179/66 in št. 1-11/67) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji dne 27. januarja 1967
SKLEP
o višini oskrbnine delovnim invalidom v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela do napotitve na poklicno rehabilitacijo na ustrezno mesto in o višini nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delovnim invalidom s pravico do zaposlitve zaradi posledic bolezni ali zaradi posledic poškodbe izven dela
I
Višina oskrbnine se določi delovnim invalidom, ki so postali invalidi zaradi posledic bolezni ali zaradi posledic poškodbe izven dela, in sicer od dneva pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije do dneva nastopa poklicne rehabilitacije v roku, ki ga določi pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje v odločbi o napotitvi na poklicno rehabilitacijo. Predpisana višina oskrbnine se izplačuje delovnemu invalidu še pb preteku določenega roka, če ni nastopil poklicne rehabilitacije v tem roku, ampak pozneje iz vzrokov izven svoje volje.
Oskrbnina do nastopa poklicne rehabilitacije se odmeri v odstotku od osnove in je odvisna od razmerja med delovnimi (prvi in drugi odstavek 35. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju) leti in zavarovančevo skupno pokojninsko dobo in sicer:
od osnove če skupna pokojninska doba
90«/(i dosega tri četrtine delovnih let ali več
75 "/o dosega polovico delovnih let in več
60 %> ne dosega polovice delovnih let
II
Višina nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se določi na osnovi razlike med osebnim dohodkom, ki ga je delovni invalid dosegel v preteklem letu pred nastankom invalidnosti, in med osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem delu, na katero je bil razporejen po nastanku invalidnosti zaradi posledic bolezni ali posledic poškodbe izven dela.
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se odmeri v odstotkih (90 “/o, 75 %>, 60 °/o) od te razlike odvisno od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo skupno pokojninsko dobo po razpredelnici v I. točki tega sklepa.
V tem sklepu določena višina zneska nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu se zmanjša, če delovni invalid ne doseže normalnega delovnega učinka, ki je predviden za delovno mesto, na katero je bil razporejen po nastanku invalidnosti, in prejema manjši osebni dohodek (peti odstavek 126. člena temeljnega zakona o Invalidskem zavarovanju).
in
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1967.
St. 192-5/1967
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
8.
Na podlagi četrtega odstavka 81. člena temeljnega zakonu o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, št. 14-179/66 in št. 1-11/67) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji dne 27. januarja 1967
SKLEP
primerih in merilih, ko se invalidu ne neha izplačevati dodatek za pomoč in postrežbo za čas, ko je v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu
I
Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje upokojencu, ko je v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu, v katerem se plačuje oskrba iz skladov socialnega zavarovanja, tudi za čas nad 30 dni take oskrbe, če mu nudi pomoč in postrežbo oseba, ki je pri njem v delovnem razmerju (zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih — Uradni list SRS, št. 41-200/66) in je socialno zavarovana, ali zakonec, ki ni zaposlen in nima drugih rednih dohodkov za lastno preživljanje, in če invalidska pokojnina z dodatkom za pomoč in postrežbo pri takšnem upokojencu ne znaša več kot 1000 dinarjev na mesec.
II
Izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo po prejšnji točki tega sklepa lahko traja najdalj šest mesecev.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 192-20/1967
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
9.
Na podlagi 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni Ust SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji dne 27. januarja 1967
SKLEP
o zatujucmn racOmh za leto 1966 sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja, sklada otroškega dodatka in sklada obveznega zdravstvenega pozavaro-vanja
1.	Sprejme se zaključni račun sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1966, ki izkazuje:
dinarjev
a)	čistih dohodkov	. . « • • 916,340.031,00
b)	skupnih izdatkov . . » . . 957,733.434,11
primanjkljaj................. 41,393.403,11
2.	Sprejme se zaključni račun sklada otroškega dodatka za leto 1966, ki izkazuje:
dinarjev
a)	čistih dohodkov	. .	.	;	.	168,297.152,78
b)	skupnih izdatkov....... 185,427.407,63
primanjkljaj............ 17,130.254,85
3.	Sprejme se zaključni račun sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1966, ki izkazuje:
dinarjev
a)	čistih dohodkov........ 21,762.211,58
b)	skupnih izdatkov	.....	19,695.800,00
presežek....................... 7 2,066.411,58	"
St. 402-82/1967-3/2
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc l. r.
10.
Na podlagi 120. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) in 2. člena zakona o kritju primanjkljajev skladov socialnega zavarovanja za leto 1966 (Uradni list SFRJ, št. 52-621/66) je skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji dne 27. januarja 1967 sprejela
SKLEP
o kritju primanjkljaja sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja, izkazanega po zaključnem računu za leto 1966
Primanjkljaj sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja, izkazan po zaključnem računu za leto 1966 v višini 41,393.403,11 dinarjev, se krije:
dinarjev
—	iz razpoložljivih sredstev varnostne rezerve v višini ...... 35,580.018,52
—	ostanek nepokritega primanjkljaja v višini......................... 5,813.384.59
pa se krije iz sredstev varnostne rezerve, ki bodo sproščena v.letu 1967.
St. 402-82/1967-3/2
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
11.
Na podlagi 177. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, St. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) in 4. člena zakona o kritju primanjkljajev skladov socialnega zavarovanja za leto 1966 (Uradni list SFRJ, št. 52-621/66) je skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenile na 28. seji dne 27. januarja 1967 sprejela
SKLEP
) kritju primanjkljaja sklada otroškega dodatka,
izkazanega po zaključnem računu za leto 1966
Primanjkljaj sklada otroškega dodatka, izkazan po zaključnem računu za leto 1966 v višini 17,130.254,85 dinarjev, se krije:
dinarjev
—	iz rezerve sklada v višini . .	69.898,84
—	ostanek primanjkljaja . . . 17,060.356,01
Glede kritja tega ostanka primanjkljaja se bo odločilo s posebnim sklepom.
St. 402-74/1967-3/2
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
12.
Na podlagi 94. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) je skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 28. seji dne 27. januarja 1967 sprejela
SKLEP
o razporeditvi presežka sklada zdravstvenega pozava-rovanja, izkazanega po zaključnem računu za leto 1966
Presežek sklada zdravstvenega pozavarovanja, izkazanega po zaključnem računu za leto 1966 v višini 2,066.411,58 dinarjev, se prenese v rezervo tega sklada.
St. 402-13/1967-3/2
Ljubljana, dne 27. januarja 1967.
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenje
Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
,	Predsednik:
Franc Urevc 1. r.
Predsednik:
Franc Urevc L r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKE
» 12.
Na podlagi 25. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št- 43/65) in 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dr>° 24. decembra 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošnih pogojih vzajemnih razmerij etažnih lastnikov
1.	člen
3.	člen odloka o splošnih pogojih vzajemnih raz-haerij etažnih lastnikov se spremeni in se glasi:
»Za elemente iz 2. člena tega odloka so dolžni lastniki stavb v etažni lastnini plačevati del stroškov za investicijsko in tekoče vzdrževanje kot akontacijo do Višine 30°/o od ekonomske stanarine za posamezna stanovanja.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-016/66
Vrhnika, dne 24. decembra 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
13.
Na podlagi 46. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list FLRJ, št. 27/61) in 169. člena sta-tuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
3.	oktobra 1966 sprejela
ODREDBO
o urejanju obremenitve cest UL in IV. reda
1.	člen
S to odredbo se ureja obremenitev cest III. in IV. reda na območju občine Vrhnika.
2.	člen
Na cestah III. in IV. reda lahko vozijo motorna vozila z največjo obremenitvijo do 6 (šest) ton enoosnega pritiska, če z drugimi določbami ni drugače določeno. V izjemnih primerih je dovoljen promet z vozili z večjo obremenitvijo, vendar je za tak promet potrebno posebno dovoljenje upravnega organa občine.
» ^
3.	člen
Na cestan m. in IV. reda lahko vozijo tudi motorna vozila, katerih pritisk ne presega 100 kg na 1 cm plastične širine.
4.	člen
Vprežna vozila lahko vozijo le v mejah določb zakona o javnih cestah.
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-01/67
Vrhnika, dne 3. oktobra 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 14.
Na podlagi 12. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13/65), drugega odstavka 39. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 23/66) in 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na 21. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1967 sprejela
ODLOK
o mejah melioracijskega območja
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi varstvo pred poplavami in melioracijo zemljišč, kakor tudi zaradi vzdrževanja rekonstrukcije in graditve varstvenih objektov in naprav na območju občine Cerknica se razglaša melioracijsko območje za področje občine Cerknica,
2.	člen
Melioracijsko območje občine Cerknica obsega zemljišča, ki leže znotraj tele meje: meja poteka med Uncem in Rakekom po razvodju med Pivko in Cerk-nišco do Snežnika preko Babnega polja mimo Retij do Nove vasi, ob Lepem vrhu do Krvave peči, preko Rakitne po grebenu Vinjega vrha, južno do Smrečna, preko Ivanjega sela do Unca.
3.	člen
Varstveni objekti in naprave, ki leže v območju, določenem z 2. členom tega odloka in ki niso vpisani kot osnovno sredstvo delovnih organizacij :,:e prenesejo v upravljanje Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava s posebno pogodbo.
4.	člen
Vodna skupnost Ljubljanica-Sava lahko predpiše uporabnikom varstvenih objektov in naprav na melioracijskem območju, ki imajo posredno ali neposredno korist, plačilo odškodnine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan o objavi v ».Uradnem listu SRS«.
St. 324-04/66
Cerknica, dne 27. januarja 1967.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica:
Franc Kavčič 1. r.
(
♦
Izdaja Časopisni zavod -Uradni Ust SRS- — Direktor in odgovorni urednik: Jože Juro* — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča'«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20-701, prodaja, preklici in naročnine 23-579 — Čekovni račun 501-3-60