16. številka. Ljubljana, v soboto 19. jannvarja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MM Izhaja «ak dan »ve*er, iziinSi nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4U kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nu dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — / i tnje dežele tuliko več, kolikor puAtnina znaša. Za oznanila plačnje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznairlo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in p» i kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se uvole frar.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu npravnifitvoje na Kongresnem trgu št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrarivne stvari. Konec francoske krize. Francija ima novega predsednika. Narodni kongres v Versaillesu je na mesto Casimir-Periera volil predsednikom Feliksa Faurea. Celo v ožji svoji domovini malo zrnu mož je stopil na čelo francoske republike in nič v njegovi preteklosti ne kaže, kakšen bode kot prvi uradnik Francije. Ta preteklost Faureova je preprosta in posneti je is nje samo to, da na Francoskem res še vsakdo nosi v telečaku maršalski znak. Faure se je rodil v skromnih razmerah. Oče mu je bil tapetnik, a sina ta obrt ni veselila, zato se je naučil strojarstva in v Havru začel trgovino. S svojo neutrudno marljivostjo si je hitro opomogel. Pridobil si j« lepo imetje in zaupanje svojih someščanov v toliki meri, da so ga volili v razna zastopstva. V parlamentu se je Faure vedno zanimal samo sa ekonomična vprašanja in se za politiko jako malo menil. Kot ekonom je postal turli državni tajnik in naposled celo minister mornarice. Da se kdaj še višje povzpne, da zavzame kdaj najodličnejše mesto v republiki, tega mož sam ni nikdar mislil. In vender se je zgodilo. Narodni kongres ga je volil predsednikom, ne zaradi njegove državniške sposobnosti, o kateri se različno sodi, nego zategadelj, ker je koncilijanten, vesten mož, ki bo prevzete dolžnosti točno izpolnoval, in ne bo hrepenel, povzdigniti se nad parlament ter uveljaviti osobni regime. Faurea je prebivalstvo prijazno pozdravilo, največ pač zategadelj, ker je demokratičen človek, ki si je z lastno močjo opomogel — in to lmpo-nuje povsod — potem pa tudi zategadelj, ker ga ne pozna, ker o njem ničesar ne ve, kar bi ga delalo nesimpatičnoga. Po svojem političnem misij.-nji je novi predsednik jako konservativen republikanec in ni se Gospod urednik! V Vašem cenjenem listu poudarjali ste, kako želite raznih sotrudnikov, „stalnih močij, ki bi vsaka pazila na raznovrstna polja". Ker vidim, da ste — bržkone v tem emislu — odločili tudi že obžalujočim političnim kaplanom stalno rubriko, nadejam se, da bodete tudi mojemu raskavemu peresu „Carl Kuhn & Co. Nr. 323" privoščili par honoriranih vrstic, če prav na drugem, menj vidnem mestu Vašega, zadnji čas mnogo tršega in vitrajnejšega glasila. Takoj, ko sem dobil prvi letošnji „S1. Narod" v roke, zalile so mi solze daljnovidne moje oči. Trdost in skromna »neupogljivost" papirja me je prevzela s čustvi neznanimi, s silo brezprimerno. Jurčičev „Tvrd bodi !■ segel mi je v dušo razigrano. Jako dobra misel je bila to, gospod urednik, da ste objavili tisto famozno pismo, katero je prejel Vaš gorenjski prijatelj od gospoda, nad vse uljudnoga. Zlog tega pisatelja meje nekoliko splašil. Tako slovnico rabi dandanes, menim, le še kak neprisiljeno zarobljen hribovsk „iblajtar", ako ga ne tira čut |n nagon do popolnosti h prijatelju ali znancu, kateri se ni zastonj učil .jelen, jelena" in „riba, ribe*. Ugajalo pa mi je zlasti, ko sem izprevidel iz bati, da bi kdaj kaj storil zoper republiko. Izvrševal bode predsedniške dolžnosti točno in skušal posnemati Carnota, ki je bil pred vsem korekten predsednik. Tak korekten predsednik utegne biti tudi Faure, vsaj prve izjave kažejo na to. Poziv Henatnega predsednika, naj se loti boja zoper socijaliste, je Faure hladno preslišal, v svojem odgovoru na nagovor ministerskega predsednika pa je rekel, da je nehal biti strankar in do bo vedno skušal stati nad strankami. Apeloval je tudi na podporo vseh republikanskih poslancev ne glede na to, kateri stranki se prištevajo, na vse, ki ljubijo svojo domovino in republiko. Dasi je navadno, da se o slovesnih prilikah rabijo take besede, vender imajo z ozirom na Fau-reovo individualnost svoj poseben pomen, svedočijo, da ima novi predsednik dobro voljo, združiti vse republikanske elemente na vkupno delovanje. Svoje pravo mnenje pokaže pri sestavi novega ministerstva. Po parlamentarnem običaji je Dupuy demisijmiir.il in prvo predsednikovo opravilo bo, imenovati novo vlado. Sodi ne, da poskusi Faure spraviti na krmilo koncentracijsko ministerstvo, v katerem bi ne bili zastopani samo oportunisti, nego tudi radikalci. Usoda republike se je torej izročila zanesljivim rokam in v tej sodbi nas ne sme motiti hrupno nasprotovanje, s katerim so Socijalisti pozdravili novega predsednika. Socijalisti ' so upali, da spravijo na mesto predsednika republike Brissona, ki sicer ni socijalist, ki pa se unema za korenite socijalne reforme, o katerih oportunisti nečejo nič vedeti. V socijalnopolitiškem oziru bi bila izvolitev Brissona velikega pomena in prav zato so tudi socijalisti nejevoljni, ker se jim je ponesrečil znamenit uspeh, na kateri so trdno računali. Vsa ta kratka a zgodovinsko znamenita epizoda pa ima za Francijo Se drug poseben pomen ; pokazalo se je, da je stabilnost francoske republike tako trdna, da je ne poilkoplje noben pretendent. In to je najlepši moment pri celi stvari. besedij imenitnega pisma, da goje tudi že v nasprotnem taboru „sport". Namreč sport amateur-athletov. Dotičnega gorenjskega narodnjaka da nosijo kar po rokah. Moja malenkost sicer nima pojma, koliko utegne tehtati omenjeni rodoljub. Vender si lahko mislim, da je dosti težak, ker bi se drugače gospoda ne brigala zanj, in pa ker so navadno Gorenjci vsi precej trdni Pisateljsko žilico pa ima pisatelj goriškega pisma, morebiti je še celo kako žilo. Piše precizno in prijetno ob jednem in zelo zabavno, in če bo le nekoliko vztrajen, poseka sčasoma samega „Rimskoga katolika". „Rimski katolik" je namreč te čase prvi slovenski list, ako še ne veste tega, gospod urednik! Ž njim se ne more meriti nobeden drug, zakaj on ima sotrudnike v vseh slojevih in krogih. Podpirajo ga s plodovi celo srednješolci; nadejati se je, da počno v kratkem pisati vanj „brihtni" abecedarčki iz normalk, in da mu bodo stalno pomoč obljubili tudi nadepolni fantički iz otroških vrtov. Zato si lahko mislim, kako ste se vi čudoma čudili, beroč, da profesor P. niti omenil ni Rimskega katolika v svojem slovarji! Mili Bože, vzdihnem tu lahko hrvatski, kaj takega \ Poznam sicer hinavce, ki o Rimskem katoliku nimajo ne duha ne sluha, pa se vender prav zdrave čutijo in celo stari postajajo. Sest tednov in še več Deželni zbori. Mriiii f m k I. (V. soja d n e 1 8. j » d u v a r j a 1 8 9 5.) (Konec.) Poslanec baron S c h w e g m I poroča o prošnjah občine Postoj ina za donesek za napravo bolnice ter zastopa zdravstvenega okrožja v Idriji za podporo za ondotno bolnico. Da se deželna bolnica v Ljubljani razbremeni, sklenil je bil deželni zbor kranjski v predzadnjem svojem zasedanji, naj se po moči podpira naprava bolnic na deželi'. To je torej podlaga za predležeči prošnji. Ker pa bode deželni odbor še v teku tega zasedanja predložil deželnemu zboru načrt, ki ima biti v tem obziru principijelne važnosti, naj se ti prošnji danes ne rešita meritorno, ampak naj se vrneta deželnemu odboru z naročilom, naj ju s konkretnimi predlogi zopet predloži deželnemu zboru še v teku tega zasedanja. Deželni zbor pritrdil jo predlogu poročevalca. Isti poslanec poročal je nadalje o prošnjah sekcijskega sluge Valentina Jalena v tukajšnji deželni bolnici za zvišanje dohodkov ter Jozetine Prej nič, vdove blazniškega zdravnika na Studenci za zvišanje pokojnine. Valentinu Jalenu dovolil je deželni zbor v priznanje njegovega zadovoljivega službovanja, da se mu sme njegovo provizorno službovanje od 15. oktobra 188;) všteti v definitivno službovanje ter vsled tega dovoliti dve petletnici, nadalje pooblastil se je deželni odbor, naj zviša vdovi Jožefi ni Prej nič pokojnino tako, da se vzame za podlago ne samo plača pokojnega dr. Prej niča, nego tudi osobna doklada in petletnice njegove. Poslanec baron S c li w « g e I poročal je nadalje o proračunu bolniškega zaklada za leto 1895 ter stavil sledeči predlog : Redna potrebščina bolniškega zaklada za leto 18'.»5 — izvzemši potrebščino za nove zgradbe — v znesku 8G.204 gld. in redno pokritje — izvzemši pokritje za nove zgradbi! — v znesku 23.911 gld. se odobri; primanjkljaj v znesku 62.208 gld. se ima pokriti iz deželnega za- pa bi živeli, ako bi brali zvesto list goriškega in jednakih pisateljev. To čutiva tudi midva, gospod urednik in trdno verujeva, di je tisti milodoneči „ kit ker" mnogo, mnogo blagoglasnajši kakor vsak še tako elegantni .kakor". In. vidite, to bi bil jaz omenil v slovarji ; dodal bi obširen životopis doktorja in dal tiskati ime njegovo vselej z rudečimi črkami. Potem bi pa tudi lahko pričakoval, da bodo gospod doktor mene v svojem glasilu prav pohvalno omenili. Svojim gimnazijcem pa bi dajal naloge: „Rimski katolik in njegov piramidalni upliv na razvoj ženske u-sklanjatte". — »Kako si moramo misliti spolno ljubezen P* „Profesor dr, M., prvi slovenski naturalist". Kt caetera. Gospoda profesorja P. pa obžalujem, da ga zdaj tudi „Rimski katolik" ne bo nič omenil. Pa pustimo to! Bodite prav lepo pozdravljani in pošljite mi kmalu moj honorar. Zakaj jaz nisem .še noben dvorni svetnik in meni je trdi) za denar. Saj, ako bi bil dvorni svetnik, ne vlival bi črnila alizarinskega v feljtonsko plehkost, temveč spal bi vsak dan do desetih, pil Markersdorferja iz buteljk in jedel pustne krofe, veste, tiste sladke, sveže, še na pol gorke pustne krofe, jedel bi jih, pravim Vam, dokler bi vsled saniih sladkih, svežih, še na pol gorkih pustnih krofov ob prazni skledi, popolnoma sit in prenapeto zadovoljen kot dvorni svetnik mirno — ne počil. H. klada. Ker se je potrebščina za nove zgradbe ter isto tako tudi pokritje v znesku 573.000 gld. že prej dovolilo, ni v sedanjem stadiju povoda, da bi se o tem sklepalo. Poročevalec omenja, da znesek 573.000 gld. za zgradbo nove deželne bolnice nikakor ne bode zadostoval, da bo treba naknadnega kredita morebiti do 100.000 gld., da pa sedaj Se ni umestno, razpravljati o tem, ker potrebščina za nepredvidne troske še ni v celoti znana. Poslanec dr. vitez BI e i w e i s omenja, da bi pač bilo umestno, da bi deželni odbor o tej velikanskej zgradbi deželnemu zboru bil podal obširno poročilo. Obžalujoč, da se to ni zgodilo, navaja govornik nekoliko nedostatkov pri novi zgradbi, katere treba vsa kako pravočasno odpraviti. Tako bode treba mej posameznimi paviljoni napraviti hodnike, ker bi drugače komunikacija ob času hude zime za bolnike kakor za liolnično osobje bila zelo težavna. Mrtvašnica, ki ima samo dve sobi, morala se bode razširiti ter odpraviti grebnuična jama pri bližnji vojašnici, ki pri izpraznenji, koje se vrši vsak drugi dati, gotovo v bolnici ne bode razširjala aromatičnega vonja. Pred vsem pa je treba, da se prostor, kjer stoji nova bolnica, pravočasno inkorporira mestni občini Ljubljanski. Poslanec dr. Vos nj a k kot poročevalec deželnega odbora se zavaruje proti temu, da bi deželni odbor ne bil vestno se ravnal po navodih strokovnjakov ter po določenem načrtu; uedostatki naj bi se bili odkrivali prej, ko so načrti bili na ogled. Glede inkorporacije je deželni odbor storil svojo dolžnost. Poslanec G r a s s e 1 I i omenja, da mestni občini Ljubljanski pač ne kaže, prevzeti le oni svet, kjer stoji nova bolnica; to bi bilo za mesto le veliko breme brez ikake druge koristi. Mesto Ljubljansko moglo bi vzprejeti le iu-korporacijo cele davčne občine. Teh nazorov je tudi d« želna vlada, ter se razprava v tem zmislu tudi žh vrši. V podrobni razpravi vprašal je poslanec Gras.selli, jeli se je kaj storilo glede lanske resolucije poslanca dr. Tavčarja, naj bi se odličnemu zdravniku primariju dr. Šlajmerjn plača primerno povišala. Deželni odbornik dr. V oš n j a k odgovarja, da so vsi primariji deželne bolnice vložili prošnjo za povišanje, plače in da se sedaj vrše dotična poizvedovanja. Po konečnem priporočilu referenta barona Silnvegla odobril je deželni zbor proračun bolniškega zaklada. Nadalje odobril je deželni zbor neizpremenjeno po predlogih poročevalca barona S c h w e g I a proračune porodniškega, najdenškega in blazniškega zaklada za leto 1895. Potrebščina za porodniški zaklad znaša G7f>6 gld., redno pokritje pa 889 gld.; primanjkljaj 5877 gld. se ima pokriti iz deželnega zaklada. Potrebščina najdenškega zaklada znaša 8681 gld., redno pokritje pa 354 gld. ; primanjkljaj v znesku 3277 gold. se ima pokriti iz deželnega za klada. Potrebščina blazniškega zaklada za leto 1895. znnša 73.072 gld., pokritje 10.028 gld.; primanjkljaj 63 044 gld. pokriti je iz deželnega zaklada. Povodom poročila o btazniškem zakladu izrazil je poslanec dr. vitez B I e i w e i a željo, naj se služba v blaznici vendar že jeden krat uredi ker so razmere v blaznici ujtrav neznosne. Poslanec Lenarčič poročal je v imenu upravnega odseka o samostalnom predlogu glede revzije zemljišču o davčnega katastra ter stavil sledeče predloge: Deželnemu odboru se naroča: a) Izdati poljudno spisano knjižico, razpravljajočo o reviziji zemljiščno-davčnega katastra, ki se ima letos vršiti, v kateri naj se županstva pouče o načinu, po katerem se ima revizija izvršiti in kako imajo zemljišč ni posestniki pravico do pritožb, oziroma do zahtev, da 8e vsaj najhujše krivice o cenitvi odpravijo; 6) poizvedovati potom županstev o previsokih, krivičnih ocenitvah, na podlagi katerih so ocenitveni ta rdi previsoko določeni; c) posvedovati potom žu-p.nstev, koliko s« je pašnikov po pomoti ali ve-doma, ker je na njih tu in tam stalo kako drevo ali grmovje., vpisalo za gojzd, da se po § 13. revizijskega zakona take parcele zopet vpišejo v prejšnjo kulturo; d) vse te poizvedbe z vsemi nabranimi podatki imajo se izročiti v porabo deželni komisiji za revizijo katastra. — Predlog bil je brez debate vzprejet. Konačno rešile so se še tri prošnje. Gospej Frančiški Salloker, vdovi okrožnega zdravnika Lu do vika Sallokerja v Velikih Lašičah, dovolil je de-ž Ini zbor 200 gld. pokojnine, otrokom njenim pa 100 ►.Id. VSgojnino na leto. Umirovljenomu okrožnemu zdravniku Ferdinandu Sallokerju v Metliki zvišala se je pokojnina od 300 na 400 gld. ; polo- vico pokojnine plačevala bode dežela, drugo polovico pa zastop zdravstvenega okrožja. Prošnja Ane Železni kar za dovolitev siroti neke ustanove odetopila se je deželnemu odboru a naročilom, da se pri oddaji omenjenih ustanov na njo ozira. Ker je bil s tem dnevni red izcrpljen, zaključil je deželnega glavarja namestnik ob */42. uri sejo. Prihodnja seja bode v torek dne 22. jannvarja. KoroHkl. , V včerajšnji seji deželnega zbora je konservativni poslanec Ivan Huher predložil peticijo kato-liško-konstitucijonalnega društva za Koroško, s katero se zahteva, naj deželni odbor preudari, ali bi ne kazalo, oskrbovanje bolnikov v deželni bolnici izročiti usmiljenim sestram, in se mu naroča, naj pri zgradbi in uredbi nove deželne bolnice to okolnost upošteva. Deželni zbor je v tej seji rešil več predlog manjšega pomena. V JLJubl|aial9 19. januvarja. Naša politična uprava. Poroča se nam: Tekom letošnjega leta se zvrše pri politični upravi na Kranjskem, Koroškem, v Dalmaciji, Galiciji, na Češkem in na Tirolskem tiste premembe pri politični upravi, zaradi katerih so se že dlje časa vršila pogajanja. Pomnožilo se bo ne samo konceptno, nego tudi računsko in pisarniško osobje, in sicer vsled tega, ker je toliko opravil, da jih sedanji uradniki ne zmagujejo. Pomnožilo se bo tudi število okrajnih glavarstev, ker so nekatera sedanjih okrajev jako velika. Meseca julija se zvrše dotična imenovanja. Zatrjuje se, da se bo vlada pri imenovanji novih okrajnih glavarjev, katerih bo menda 12, zlasti ozirala na u oplemeni taške prosilce. Ogersko ministarstvo je sedaj kompletno. Hiši državni tajnik v miuisterstvu notranjih del, baron Samuel Joszika, je postal minister na cesarskem dvoru. Ministarstvo Banffvjevo je šele uekaj dnij na krmilu in že se oglašajo njegovi nasprotniki čedalje odločneje. Rumuuom iu sedmograškim Sasom so se pridružili Slovaki. „Narodnie Novinyu pravijo, da bo nova vlada proti nemadjarskim narodom postopala „ kriminalistično-energično". Kakor se čuje, in to je prav verjetno, skušala bo nova vlada rešiti tudi zadnji dve cerkvenopolitični predlogi, glede brezverstva in recepcije Židov, kateri je magnatska zbornica «e jedenkrat odklonila. Ž * pri tej priliki bo imel BanfTv jako težavno stališče, a naravnost nemogoče je, da dožene podržavljenje uprave, zakaj tu niti liberalna stranka ni jedina. Splošno pa se danes, še bolj kakor po imenovanju H inffvjevega ministerstva sodi, da nova vlada ne ostane dolgo na krmilu. Ruski veleposlanik na Dunaji knez Aleksej Uorisovič Lobanov-Rostovski je baje določen za naslednika grofu Suvalovu, to je, za veleposlanika v Rerolinu. na Dunaj pa pride sedanji veleposlanik v Carigradu Nelidov. Senzačne vesti. Na dunajski borzi se je včeraj zat jevalo, da se j« na Grškem zgodil prevrat, da je nastala revolucija. To se je baje izvedelo iz privatnih poročil. Oficijelno ta jako neverjetna vest še u i potrjena. Prince Gamelle, kakor se imenuje ironično pretendent vojvoda d* Orisana, je izdal neke vrste manifest, kjer pravi, da je pripravljen prevzeti vlado, če ga narod pokliče. Uspeh manifesta: splošna veselost. Nemški državni zbor je, kakor smo že javili, vzprejel predlog, naj se dovoli jezuitom vrnitev na Nemško. Dotična razprava je bila kaj zanimiva. Proti predlogu so glasovali konservativci, narodni liberalci, svobodomiselna združitev in državna stranka. Predlog je obveljal samo, ker so zanj glasovali socijalisti, v katerih imeni je Liebknecht izjavil, da se ne boje ne jezuitskega generala ne drugih generalov, in da so zategadelj za predlog, ker priznavajo vsakomur pravico, razširjati svoje nazore. Ali se bode katoliška stranka izkazala socijalistom hvaležna za to p moč, se pokaže pri razpravi o predlogah zoper socijaliste. Italijani v Afriki. Italijanska vojska pod vodstvom generala Haratierija je, kakor sedaj ni več dvoma, res premagala RasMagašo, vodjo upornih Sudancev in kani celo , pogumnega nasprotnika ujeti Italijani kipe samega veselja, dasi priznavajo, da s to zmago še vedno ni zagotovljen mir njih afriški koloniji, celo novih bremen jim prouzroča, vrh tega pa je čodalje očitneje, da se že ne bore več z ustaši nego z — Abesinsko. Dopisi. ■a Trata, 16. januvarja. (Položaj. — Istrski in tržaški deželni sbor.) Kdor veter seje, žanje vihar. Tako se godi tudi c. kr. vladi, katera si je, podpirajo s vsemi silami italijanski „kulturni" živelj nasproti „barbarskemu" slovenstvu, vzgojila tu na Primorskem močno stranko laških nemirnežev, ki ob vsaki priliki vladi pridno zabavljajo ter jej stavljajo vsakovrstnih ovir. „Spravljiva" koalicijska vlada ni pri italijanskih prsnapetežih v Istri in Trstu prav nič dosegla, čeprav jim je pri aferi o dvojezičnih tablah ugodila ter, ne meneč se za ugled države, pred njimi kapitulirala; interpelacije slovanskih poslancev in njih prizadevanja, da se vsaj deloma ugodi željam večine, željam slovanskega življa na Primorskem niso ničesar izdale — naredba justičnega ministerstva ostala je mrtva črka in po sodiščih na Primorskem se še zmirom vidijo stari samo-italijanski napisi ter se v njih šopiri samo blažena italijanščina. Človek bi mislil, da je vladna kapitulacija pred italijanskimi srditeži in pouličnjaki duhove vsaj nekoliko pomirila — vsaj je vse ostalo pri starem, razun v Piranu, kjer je šlo za vladno „čist". Vsakdo bi mislil, da bode lahonska straoka sedaj mirovala ter blagrovala ono vlado, ki jej je v vsem in povsem ustregla Iz pisanja raznih rudečili Časopisov bilo se je tega nadejati, a prišlo js vse drugače: slavna vlada je zopet stopila na občutljive prstke gospodov Lahonov s tem, da je ukazala, naj se pri zbiranju porotnikov ima ozir tudi ni Slovane ali vsaj na takšne može, kateri so zmožni tudi govorice večine prebivalstva v deželi. Seveda so ti izključljivo la Slovenci, saj Lah v svoji slepoti noče druzega razumeti nego svojo zveličavno laščino. Doći m so laški porotniki toliko let sodili slovanske zatožence, dasi jih navadno niso uineli — bila bi zdaj krivici, ako bi pošteni Slovenci, ki znajo dobro italijanski, sodili laške hudobneže 1 Narobe svet — tudi sodišče, kjer mora vladati zgolj pravca in resnica, hoteli bi naši Lahi, da služi njih političnim namenom. Koliko na slabšem so bili Slovani, dokler so jim sodili laški porotniki, povejo nam lehko razne razsodbe o po-litiškili čindi, ki malo čudno osvetljujejo avstrijsko pravosodje na Primorskem. Naredba ta je torej razburila zopet živce naše lahonske gospode in odmev slišali smo zadnja dni v poreški in tržaški zbornici. Posebno v prvi je prišlo do sramotnih demonstracij proti vladi. Svoj gnev izlili bo Lahi na vladnega zastopnika ter mu nedopustili niti da zbornico pozdravi v vladinem imenu. Isto bi menda dopustili samo tedaj, ako bi jim vlada dovolila še na dalje in še hujše tlačiti slovansko večino v deželi; ker ne morejo več si pomagati z apokrifnimi dokazi, hočejo uvesti terorizem naslanjajoč se na najeto poulično sodrgo. Ako prebiraš lahonske časopise, misliti moraš, da se je narodnostno čustvo pri Lahih že premenilo v paroksizem. Kakor znano, se je zasedanje dež. zbora nepričakovano zaključilo Sodi se, da je vladni zastopnik Schaffenhauer zaključil zasedanje na svojo odgovornost, vsaj tukajšnji „11 Piccolo" poroča, i a je brzojavil namestniku v Tr*t kaj mu je storiti, in smo-M zasedanje zaključiti. Namestnik Rinaldini mu je odgovoril, da ne, a Schaff«nhaner je vender zaključil zasedanje. Ako je to res in dementovala se ta vest ni, potem je to jako karakteristično za g. namestnika in za njegove simpatije za iredento. Nič boljše niso razmere v tržaškem deželnem zboru. Tudi tu so laški poslanci vlado ostro pestili in ca*h> presvetli kroni očitali marsikaj, ne da bi bil kdo protest« ► val proti temu, da se spravlja presvetla krona na nedopusten način v razpravo. Vsa ta pikantna malo opažana afera se je nalašč prikrila. L t hi molče o njej v svojem interesu, vlada pa v interesu g. Rinaldinija. Vladi se je očitalo, da ni tržaškemu mestu naklonjena, ter da noče potrditi nobenega zakona, katerega deželni zbor potrdi. Vsssd tega je poslanec Raškovič predlagal, da se ne reši noben predlog in noben zakonski načrt. Pri glasovanju je za ta abstinenčni predlog glasovalo le G poslancev, vsi drugi so bili zadovoljni s tem, da ostanejo poslanci v zbornici navzlic „ sovražnemu" postopanju vlade. Gledš naklonjenosti vlade do Trsta bi bilo dosti govoriti. Omenimo naj le par primerov: znano podjetje javnih sklad.šč požrlo je občini že preko '/» milijona ter pretilo občino ša dalje močno poškodovati — vlada je je prevzela v svojo oskrb ; mestni municipij je imel leto na leto ogromen de« iicit, prouzročen po slabem gospodarstvu — vlada je dovolila zvišati obč. doklade tako visoko, kakor jih ne nosi nobena avstrijska občina itd. itd. Ali to Lahom ni nič: oni hočeio italijansko vseučilišč% hočejo laške zemljiščne knjige, vse le zasa — Slovencem pa ne privoščijo niti borne ljudske šole, da bi se v njej naučili najpotrebnejših naukov, — slovenskim poslancem pa slavna galerija ne dopušča, niti da razkrijejo rane, ki zajedajo uborne slovenske občane 1 Od »eko«l, 16. januvarja. („Slovenskomu planinskemu društvu" na uvaževanje.) Gola resnica je in tajiti se ne da, da je mej Slovenci alpinistika še jako mlada; pred nekaj leti js ni bilo še skoraj nič. Sistematično se je ta panoga prirodne vede počela gojiti šele z ustanovitvijo n Slove us k ga planinskega društva". Dve leti je tega, kar se je ustanovilo to društvo in v tem kratkem 0sV Dalje v prilogi. IfiMI Priloga „Slovenskemu Narodu" št. lfi, dnć 19. januvarja 1895. času zaznamovalo je mnogo gorskih potov in postavilo dvoje gorskih zavetišč, jedno na Črni prsti v Bohinju in drugo na Molički planini v Karavankah. Za ta kratek čas je to pač jako mnogo. — Agilni odbor pak so je odločil še za korak naprej in hoče izdajati lastno glasilo, osnovati hoče pla-ninsk list. Kakor pozdravljam z velikim veseljem ta korak, vender mi greni to vesolje nekak — morebiti neopravičen — pesimizem. Bojim se, bodi list tudi duševno dobro založen (in dobrega gradiva je mnogo na razpolago), bojim se, da i ode imel list premalo gmotne podpore, premalo naročnikov. Pri nas, ki smo v vsem le na-se navezani, plačujejo naši premoŽneji slojevi in naša inteligenca ogromen naroden davek, zato ne morejo vsi itak neštevilni premožneji in naobraženi možje vseh podjetij in vseh časnikov podpirati. Ostal bode torej listu izven društvenih udov le majhen krog naročnikov in vsled tega list, bodi še tako potreben in še tako dobro uredovan, ne bode mogel uspešno razvijati se radi premMJhne materijalne podpore. Nikakor pa niso te vrstice naperjene zoper ustanovitev lista. V polno dušo sem prepričan, da je tak list koristen, da je tudi za nadaljnji razvoj alpini-stike potreben. Hočem samo opozoriti odbor „Planinskega društva1* na okolnost, katera mi je že v mislih ves čas, odkar obstoji društvo. Ako bi se sledeči nasvet zvrsil, stalo bi „Planinsko društvo" nakrat n* mnogo močneji podlagi, kakor dosovrš in tudi društveno glasilo bi imelo večjo materijalno oporo. Na mislih mi je namreč veliko slovensko-hrvatsko planinsko društvo, v katero bi se združilo „Slovensko planinsko društvo" in sedaj obstoječi hrvatski planinski društvi. „Slov. planinsko društvo" naj stopi v dotiko s hrvatskima plan. društvoma, se ž njima radi zveze, oziroma spojitve dogovori, potem naj prenaredi svoja pravila ter stopi pred slovensko hrvatski svet kot Slo-vensko-hrvatsko planinsko društvo. Centrala Slo-vensko-hrvatskega planin, društva bodi jedno leto v Ljubljani in drngo v Zagrebu, da se na ta način varuje pariteta obeh narodov. K centrali naj bi podružnice prispevale okola 40°;, letnih doneskov društve-nikov, iz česar bi se pokrivali troški za upravo, izdajo lista in vse društvene publikacije, kakor tudi podpore posameznim podružnicam. Sicer bi se pa delokrog osrednjega odbora potom dogovorov s hrvatskima društvoma še natančneje določil. Od strani politične oblasti bi ne bilo pač nobenega zadržka pričakovati, ker bi bilo to kulturno društvo in kar se je dovolilo avstrijskim Nemcem, ne more se odreči Slovencem in Hrvatom, in to tem manj, ker obadva ta zadnja naroda živita pod jednim in istim habsburškim žezlom, v tem ko so avstrijski Nemci zdru ženi z onimi v rajhu v jedno planinsko društvo „l)eutscher und osterr. Alpenverein". Tudi Hrvati bodo združitev z veseljem pozdravili, ker je v obojnem interesu, da se na tem polji združimo ter drug druzega podpiramo. Potemtakem bi se mejsebojno poznavanje posameznih pokrajin slovenskohrvatskih razširilo, vzajemna vez Hrvatov in Slovencev bi se utrdila in tako bi v skupnem boju laglje odbijali tuji upliv, sileči na vseh koncih v dežel. Večkrat se pri veselicah Slovencev in Hrvatov, pri čaši vina povdarja solidarnost slovensko-hrvatska. Komaj pa se raziđemo, ohladi se naša mejsobojna solidarnost; pozabimo drug na druzega ter hodimo vsak svoja pota. Z ustanovitvijo slovensko-hrvatskega planinskega društva pokaži se naša solidarnost v dejanji. Zgodi se to, potem smo storili veliko uslugo bratskima narodoma. Vem že zanaprej, da bodo škodoželjni nemški „bratci" ščuvali in klevetah na naše planinsko društvo še bolj, kakor do sedaj. To zabavljanje naj nas nikar ne moti. Slavnemu odboru „Slovenskoga planinskega društva" pa kličem: Na prej — z ustanovitvijo skupnega Slovensko-hrvatskega planinskega društva! — x — \w. Velike Doline, 13. januvarja. (Znamenita občinska volitev) vršila se je za občino Velika Dolina na Čatežu cele tri dni, 7., 8. in 9. t. m. Valovi koalicije pripluskali so tu sem doli. Koalicijo zastopili so graščini mokriška in brežka, župnika B in H. in za nameček še nekaj msgna-tov. Razumno je, da je koalicija stala pod pokroviteljstvom vlade. Opirala se je na volilce čatežke župnij«. Mimogrede bodi omenjeno, da nima ista ni jednega moža, ki bi narod probjal k političnemu življenju. — Razun tega je šlo Čatežcem zato, dane izgube županije. Narodno stranko reprezentovala sta brata Dolinar z volilci iz Velike Doline, ki so možato vztrajali. Prvi dan volitve, 7. t ni., koalicija z vsem pritiskom ni mogla preprečiti, da ne bi bila Pran in Mijo Dolinar zapored z ogromno večino prva v cdbor izvoljena, ravno tako tretji njih kandidat posestnik Kuhar. Drugi dan 8. t. m. poostril se je odločilni volilni boj do skrajne meje. Volil je III. razred (6 odbornikov) ter se je volitve ta dan 1280 volilcev vdeležilo — blizo petkrat toliko kot navadno. Volitev trajala je od jutra do poznega večera. Koalicija je še le zvečer, čisto proti sklepu, dohitela narodno stranko z glasovi, ter slednjič premogla s kopo pooblastil. Imela je za se prednost ugodne lege volišča, narodna stranka pa vsled neugodnega vremena in velike oddaljenosti v odločilnem trenotji ni mogla svojih reserv na volišče postaviti. K zmagi koalicije pa je največ pripomogel Župnik. Njeni kandidati dobili so vsled tega •lednjic po 146 — 149 glasov ■— narodni po 126 — 129. Ker jo koalicija zmagala s prečud- nimi sredstvi se je narodna stranka tretji dan volitvi popolnem odtegnila. Tako završila se je ta znamenita volilna borba, polna burnih prizorov, katerih ni jeden ni bil na kvar ugleda narodni stranki. Ce pa je koalicija slavila svojo dvomljivo zmago — vzdihnili so gotovo Janez S. in drugovi : „Še jedenkrat tako zmagamo, pa smo zgubljenilu Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. januvarja. — („Roma locuta") Če mi trdimo, da je vera vzvišena ter se nikakor ne sme vlačiti o vsaki priliki in nepriliki v „parterre" vsakdanje politike, če mi oznanjamo, da se ne sme zlorabiti najsvetejše v strankarske namene, da se ne sme skruniti častite besede: „katolišk" s tem, da se pokriva ž njo židovska dobičkarija in prelamljenje nedeljskega in prazniškega počitka, — tedaj se dviga zoper nas Mahuičeva stranka, očitajoč nam, da ne maramo za vero, da smo liberalci, da „bi najraje videli, da bi ne bilo ne papeža, ne duhovnikov, ne cerkve.* Kakor marsikaj iz evangelija, pozabili so naši ze-lotje tudi svarilo Kristusovo: „Ne sodite, da ne boste sojeni!" Oni obsojajo nas, nje pa, „katolike", obsodil je poglavar katoliške cerkve. Včerajšnja „Zgodnja Danica" prinaša to-le vest: „Rim. (En breve sv. Očeta.) Sv. Oče so odpravili škofu v Taragoni na Španjskem „breve" (kratko pismo), s katerim poreče opominjajo katoličane, d a n a j ne zlorabijo imena sv. vere v politiške namene in da naj ohranijo dolžno spoštovanje do oseb, ki opravljajo svetno oblast. Papež pravijo, da verske koristi so nad vse druge zvišane in ne smejo se z a in o t a v a t i v politiške r a z p o r e. Obžaluje Njih svetost, da pri marsikaterih se pod pretvezo verskega ozira pogreza dolžno spoštovanje do sv. Sedeža". — — Ali bi nek drugi škof ne zaslužil ne kratkega „breve';, nego obširne ,,bulleu od sv. očeta zaradi protektorata stranki, ki najostudneje zlorabi vero ter zamotava vzvišeno katoliško ime v politiške razpore ? — (Cesar na francoski rivijeri.) Tudi letos odpotuje naš vladar početkom februvarja za nekoliko tednov na francosko rivijero v Mentone in C ip St. Martin. Po odhodu cesarja, ki bode bival tam s cesarico, odide cesarica za dva meseca na otok Krf, od koder se vrne koncem meseca aprila na Dunaj. — (Osobna vest.) Sodni pristav v Kozjem g. Fran Koblar je premeščen v Radovljico. — (Vojaške vesti.) Dosedanji poveljnik 55. brigade pešcev v Trstu, generalmajor Pavel Thoss je premeščen kot poveljnik 10. brigade v Opavo, brigadirjem v Trstu pa je imenovan polkovnik 22. pešpolku Karol Loretto. — (Imenovanja.) Sodni avskulfant g. Viljem Portugal 1 je imenovan sodnim pristavom v K ožjem. — (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri se hode predstavljal slov« či in tudi našemu občinstvu močno priljubljeni igrokaz „Fužinar", in sicer na korist igralcu in režiserju g. Aniču. Pričakovati je, da bode občinstvo svoje simpatije za beneficijanta pokazalo s tem, da napolni gledališče popolnoma. G. Anic je to kot marljiv, vesten in spreten režiser, kakor tudi kot izvrsten igralec v polni meri zaslužil. — (Slovensko gledališče.) Prva predstava .Trubadurja" na slovenskem odru je imela navduši 1 e n uspeh. Vsi solisti so peli izborno. Motilo je jedino neznanje besed pri moškem zboru in nedostatna slovenščina g. Beneša, ki je kvarila zelo ugodni utis njegovega zvenečega glasu. Tudi uprizoritev je bila tako krasna, da smelo trdimo: Ta-cega „Truba d u rja" še ni Ljubljana ni slišala ni videla — a bo ga odšlo še mnogokrat Natančneje poročilo prinesemo zarad pomanjkanja prostora v prihodnji številki. — (,Rodoljuba") je izšla danes 2. številka s to-le vsebino : Narodni sklad; Gledališko vprašanje; Dež. zbor kranjski; Politični pregled ; Slovenske in slovanske vesti; Razne vesti; Zmešnjava pri obrtni zakonodaji; Obrtne raznoterosti; Osemurni delavnik; Delavske raznoterosti ; Polikuška. Ta številka „Rodoljubova" je obsežna dvanajst stranij. — (Poročil) se je naš rojak gosp. Davorin Žunkovic, c. in kr. nadporočnik in polkovni ad-jutant v pešpolku št. S na Dunaji, s gospodično Ano Trautmannovo. — (Umrl) je včeraj tudi v Ljubljani dobro znani posestnik g Fran Golob v Lesnem Brdo. — (Medičar — najden ) Dne 6. novembra leta 1893. je izginil fijakai in posestnik na St. Pe-terskem predmestji v Ljubljani Josip Ju van vulgo Medičar, star 53 let, in vkljub vsestranskemu iskanju in poizvedovanju ni se mu prišlo na sled. Ker je mož bil premožen ter je sploh živel v ugodnih razmerah, je bil samomor pač izključen; koj iz početka pa se je sumilo, da je Medičar žrtva roparskega umora; to sumnjo poviševala je še okolnost, da je izginoli baš na večer 0. novembra imel baje pri sebi večjo denarno svoto, 4000 goldinarjev. Sorodniki njegovi razpisali so bili nagrado 20O0 gld., katero dobi oni, ki bi prišel Medičarju živemu ali mrtvemu na sled. Toda tudi to ni imelo ni kakega uspeha. Že se je mislilo, da se Medičar sploh ne bode več našel. Predvčerajšnjim je opazil delovodja v papirnici v Vevčah ob tovarniškem jezu moško truplo, katero so delavci s pomočjo nekega ribiča izvlekli na suho. Truplo, kateremu je — kakor že včeraj omenjeno — odpala pri kolenu leva noga, bilo je močno zjedeno; prsti na rokah, ušesa, nos itd. manjkali so popolnoma; tuli obleke razven hlač in škornja na desni nogi ni bilo. Koj se je domnevalo, da bi mrlič utegnil biti identičen z izginolim Medičarjem Včeraj popoludne peljala se je sodna komisija, in sicer deželnosodni pristav dr. Travner, zdravnika dr. Schuster in Finz ter uradni zapisnikar na lice mesta ter konstatovala, da je mrlič res identičen z Medičarjem. Tukajšnji čevljar Fran Kovač spoznal je čevulj kot svoje delo ter potrdil, da je one čevlje napravil za Medičarja; tudi perilo je zaznamovano s črkama J. J. (Josip Juvan) in v zgornji čeljusti manjkal je zob-očnik, ki je manjkal Medičarju, ko je še živel. Tudi sorodniki potrdili so pozitivno identiteto mrličevo z izginolim Juvanom vulgo Medičarjem. Na kakov način je Medičar našel smrt, se seveda ne da konstatovati. Izraža se mnenje, da je bil mrlič v vodi privezan za levo nogo ter da ga je voda sedaj, ko se je odtrgala noga, prinesla k jezu Vevške jpapirnice. Seveda so to le domnevanja, kajti komisija ni mogla na truplu konstatovati take poškodbe, ki bi bila mogla provzročiti nasilno smrt. Truplo Medičarjevo blagoslovilo se je danes v mrtvašnici pri Devici Mariji v Polji ter potem prepeljalo v Ljubljano, kjer se je ob -I. uri popoludne pokopalo pri sv. Krištofu. — (Povodnji) Da je močvirje ljubljansko preplavljeno, smo že omenili, vender je menda največja nevarnost že minila, ker je dež ponehal in je Ljubljanica začela padati. V posebni nevarnosti so bile blizu vode ležeče hiše v Črni vasi in v Bevkah. — Planinska dolina je vsa preplavljena, istotako mnogi nižje ležeči kraji ob Pivki okolu Postoj ine. — Cerkniško jezero je naraslo za 65 centim. — Iški potok je preplavil vas Strahnmer v ljubljanski okolici in je voda naredila po kletih, kjer je shranjen živež, kakih 1500 gld. škode. — Tudi v Ribniški dolini in okolu Radeč na Gorenjskem so bile povodnji. — (V Kranji) so bile včeraj občinske volitve. Zmagala je narodna stranka v III. in II. razredu popolnoma, v I. razredu pa se je posrečilo nemšku-tarsko-klerikalni-vladni-ženski koaliciji opraviti v odbor znanega, za Nemca se imajočega g. Dolenza, kateri zadnja tri leta ni imel pri občini nobene besede. — (Veleposlanik Resman) Piše se nam: Nekaj let. sem je na bolj važnih in žarkih mestih v Carigradu in v Parizu za Italijo za diplomat iš-kimi kulisami „takt dajal" veleposlanik Resman, kakor ga navadno pišejo laške novine. Trda nemška peresa pridevajo dva „ssa in dva „n', pogosto pa še „oe", češ, to je naš mož in porojenec kakega germanskega konje — Roessmanua . . . Pravijo, da je prvi, najženijalnejši diplomat na Luškem — Ženijalen pa more biti le človek nemške krvi, če je res kaj prave! — Vesta vi, odkod je Resman? Oča bil je iz znane Strgarjave hiše z Zgoše na Gorenjskem. Mati bila je itako pristna naša Mica. Oče gre za mladosti v Trst in ima srečo pri kupčiji . . . Sin, — sedanji poslanec —študira gimnazijo v Trstu, višjo š do v Padovi L. 185!» pride navkriž z Avstrijo kot. pristni „pure sangue," Lah— ostane v Lahih, kur ne sme „nazaj" m poveča „glorijo" svoje rodne zemlje ('•M) in stori karijero —. — („ Delavsko bralno društvo" v Idriji) priredi dne 27. t. m. v pivarni „pri črnem orlu" veselico. Vzpored: 1. V. G. Brož: „Pod Dubovcern", koračnica, ud a raj o tamburaši. 2 H. Volarič : „ Iv viško bratje", možki zbor. 3. A. Hajdrih-J. Bartl: „Jadransko morje", uda raj o tonburaši. 4. H. Sattner: „Za dom, mej bojni grom!", moški zbor. 5. A. Nfdvčil-J. Paušič: „Cvetljice", samospev s sprern-Ije vanjam tamburaše v. 6. .Deklamacija". 7. H. Satfc- ner: „Veseli zbor", možki zbor. 8. Fantazija češk. narod. pes. V. G. Broz: „Domovina", udarajo tamburaši. 9. „Srečno novo leto!" Šaljiva igra v jed-nem dejanji. 10. M. pl. Farkas: „Sretan imendan", polka muzur, udarajo tamburaši. 11. H. Volarič: „Na ples!", možki zbor. 12 „Ples". Začetek ob 8. uri zvačVr. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr., z družino 80 kr — (Pod plazom ponesrečila) sta posestnika Franc in Anton Vidmar iz Kolka v občini Pod-kraj. Našli so oba mrtva pod snegom. — (Narodno bralno društvo v Knežaku) priredi na 3. dan februvarja zabavni večer z godbo, petjem in igro. — (Za utrakvistično gimnazijo v Celju) sklenila je občina Kalobje pri St. Juriju n. j. ž. v odborovi seji dne 13. t. m. poslati peticijo v državni zbor. — (Nova občina na Koroškem) Nemšku-tarjem se je te dni izpolnila davna želja, da se je ustanovila nova občina Koti je, ki se je odtrgala od narodne občine Tolsti vrh, pod katero so poprej spadale Kotlje. Volila sta se župan in njegov namestnik, seveda pristna nemška pristaša, graščak Meturnigg in g. Luscbnig. V okrajni šolski svet pa sta bila voljena c svetnik Schtitz kot načelnik in bivši načelnik g. Wecke njegovim namestnikom. — (Železniška brzojavna postaja v St. Mohorji) Žslezniška postaja v &t. Mohorji na Koroškem je dobila dovoljenje, da sme vzprejemati in oddajati zasobne in državne brzojavke. Sedaj ima postaja omejeno dnevno službo. — (Plazovi na Koroškem) Vsled obilice snega in južnega vremena so se v raznih krajih pripetile nesreče po plazovih in je bilo zasutih več Ijudij, ki so se deloma rešili, nekatere pa so izvlekli že mrtve izpod snega. — (Laska demonstracija v Pazinu.) Zaradi svoje pristranosti slavnoznani korespondenčni □rad javlja, da sta dne IG. t. m. prišla laška p >-slanca dr. Ili/zi in dr. Glezer, vračajoč se iz Poreča, v Pazinu, kjer ju je „italijansko prebivalstvo" (čitaj: iredentovska klika) z ovaeijami pozdravilo. „Občinstvo" je izpreglo konje in vozilo voz, v katerem sta sedela rečena poslanca, po mestu, kličoč rKvviva" vsem laškim deželnim poslancem. Ob 8. uri zvečer sta se Rizzi in Glezer odpeljala z železnico v Pulj. Na kolodvoru so ju Lahi z „Evviva-klici" pozdravili. Pri demonstraciji se niso primerili izgredi. Vračajoč se a kolodvora so nekateri „ poulični pobalini in ženske" močno razsajaje vlačili se po ulicah, kličoč „a basso" in jednake klice na novo-voljenega župana in hrvatski občinski zastop, tako da so morali orožniki napraviti mir. Dva „fanta-lina" sta bila radi upornosti aretovana. Po noči se mir ni kalil. Tako c. kr. korespondenčni urad. Nežna skrb tega drž. zavoda za laško druhal se vidi iz tinega razločevanja mej demonstranti. Ovacije je prirejale laško prebivalstvo, konje je izpreglo občinstvo in občinstvo je tudi na kolodvoru demonstrovalo, vračuje se v mesto pa se je to občinstvo hkrati premenilo v „poulične po bal ne in ženske". Že to nerodno poročanje samo opravičuje domnevanje, da je korespondenčni urad utaj d resnico in stvar zasukal, kakor želi g Piinaldini. — (Boj mej Hrvati in nemškimi naseljenci.) V Gorjanah, v Djakovskem okraju, so se sprli Hrvatje in nemški naseljenci in je nastal krvav boj. Jeden hrvatski kmet je bil ubit, dva pa ranjena. * (Rodbinska tragedija) V Budimpešti je umrl lTletni sin graščaka Bapszala. Obupna mati se je ustrelila zraven mrtvaškega odra, na katerem je ležal nje ljubljenec. Ostavila je pismo, v katerem je pisala nesrečnica: „Ne morem se ločiti od njega, pokopljite me skupaj z njim v jedno jamo ob 6. uri zjutraj." Samomorilka je bila bližnja sorodnica bivšega predsednika poslaniške zbornice T. Pechy-ja. * (Zgorela tovarna ) V Jiigerndorfu v Sleziji je zgorela velika tovarna za izdelovalce sukna bratov Horny. Škode je 200 000 gld. Okolu 150 delavcev je vsled požara ob kruh. * (Povodnji na Nemškem) Tudi na Nemškem je vreme južno in deževno in naraščajo vode. Reka Piena in nje pritoki so narasli tako silno, da se je bati velike povodnji. * (Nejednaka zakonska dvojica) Mister Clay, bivši severnoameriški poslanec v Peterburgu se je poroči pred dvema mescema s 15let.no Miss Dora Riohardson. Mlada soproga pričakuje baje veselega dogodka. * (Obleka iz papirja) Japonski vojaki nosijo spodnjo obleko is papirja, ki je seveda bolj trden in trpežen od našega. Ta papir je rumenkast in tako močan, da se ga lt-hko šiva in ga vojaki radi nosijo. Prati se seveda ne da, iu ko je obleka ponošena, se zameni z novo. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! ^______ A 1 I Davila 3 Šentjakobsko-trnovski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali: Gospa Jadviga Šubic nabrala v veseli družbi pri ,,Slonu" 17 kron, katere so darovali gospodje: Jv. Hribar, 10 k.; dr. Danilo Majaron, 4 k.: dr. Ivan Tavčar, dr. Josip Stare, J. Plantan vsak po 1 k.; nadalje so darovali kot oprostilo novoletnih voščil: Gospa Terezija Debevc, 4 k., g. Jak. Zalaznik, gospa Jvana Gutnik, gospodične Minka Marolt, Antonija Kadivec vsak po 2 k.; gospe Marija Be-lar, Frančiška Klarman, Josipina Košiček, Meta Sterle, vsaka po 1 k., skupaj 3 3 kron. Knjitevnost. — „Slovanski svet", ki je bil v 2. št. zasežen zaradi uvodnega članka: „Nacijonalna avtonomija in deželni zbori", ima v drugem izdanju 2. št. naslednjo vsebino: Slovanska publicistika. — Naše razumništvo in akademiška mladež. — Pesmi: Kraški soneti X. Metulj in jaz. Na staru godinu (hrv.) Gjulsiji (brv.) Hc jutihm ce (srbska.) Ci> v.ii.iokoh rPrCTHOl n nu'm.iiiHO (ruska izv.) — Par rieči o hrvatskoj metrici. — „Bosenski jezik". — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — „Mlada Hrvatska". Izšel je snopič, ki obsega dve številki (11. in 12.) te vrle revueje. S tem snopičem je list končal prvo svoje poluletje Vsebina temu sešitku je jako raznovrstna in zanimiva. Trst 19. januvarja. V včerajšnji seji obč. sveta je iredentovec dr. S p a d o n i in-terpeliral župana, če mu je znano, da se mej duhovščino tržaške škofije nabirajo podpisi za adreso na škofa Glavino, v kateri adresi se obsojajo napadi obč. sveta na dr. Glavino, in da so dotično adreso podpisali tudi duhovniki, kateri so v mestni službi. Interpelant je ob hrupnem odobravanju galerije surovo napadal škofa in zahteval, naj se kaznujejo tisti v mestni službi stoječi duhovniki, ki so podpisali adreso. Zupan P i 11 e r i je obljubil, da bode stvar preiska), in Žid Mojzes Luzzatto kot načelnik šolskega odseka mu je obljubil svojo pomoč. Dunaj 19. januvarja. Z avtoritativne strani se zatrjuje, da odstopi Češki deželni maršal knez Jurij Lobkovic koncem zasedanja deželnega zbora. Njegov naslednik postane ali brat pravosodnega ministra grof Albert Schdn-born ali princ Ferdinand Lobkovic. Ako postane Ferdinand Lobkovic deželni maršal, postane knez Friderik Schwarzenberg predsednik deželnega kulturnega sveta. Dunaj 19. januvarja. Državno sodišče je razveljavilo naredbo namestnika grofa Thuna, s katero se je razpustilo češko židovsko društvo v Pragi. Praga 19. januvarja. Posl dr. Kramar je v dež. zboru stavil predlog, naj se ustanovi posebno sodišče, kateremu bo namestnik odgovoren za vse, kar stori in kar ne soglaša z deželnim redom. Brno 19. januvarja. Deželni odbornik dr. Srom odstopi, ker je na očeh bolan. Češki otranki sta se sjedinili ter bodeta volili v dež. sdbor dra. Tačka Mladočehi so izključili iz stranke odvetnika dra. Ncjedlvja, ker je zagovarjal policijskega agenta, ki je pri Vichromu ustrelil nekega kmeta. Budimpešta. 19. januvarja. Minister-stvo se je danes predstavilo poslanski zbornici. Ministerski predsednik Banft'y je razvil vladni program, povdarjajoč, da je prva naloga nove vlade, razvijati narodno državo po svobodomiselnih principih. V imeni neodvisne stranke je izjavil posl. Justh, da se bo njegova stranka s podvojeno eneržijo borila za neodvisnost, za katero planite vsa madj irska srca. Apponvi je naznanil, da ho BanfTvju tako odločno op;>niral, kakor \Vekerlu. Poslano. Čitateljem „Slovenčevim" je znano, da so mi njegovi kritiki očitali, da sem jaz v letošnjem „ Koledarju družbe bv. „ Mohorja" stenal besedo , sta no valo". Na to sem „Slovenca" pri moral, da je vzprejel popravek, v katerem pravim, da te besede nisem s tesal jaz, pač pa da jo je rabil že „oče slovenske proze", škof Ravnikar. Učenim slovstvenikom in literarnim zgodovinarjem „Slovenčevim* to so veda ni bilo ljubo. Čutili so menda, da so jo zavozih oziroma, da so se ure zal i. Zato so poslali proti meni svojega Medveda, da bi me raztrgal v današnjem listu „Slo-venčevem". Medved prizna, da imam prav trdeč, da nisem stesal sam gori omenjenega izraza; vendar pa trdi. da je izraz neroden itd. Ob jednem se spravlja v podrobno kritiko dotične pesmi. Na to izjavljam jedenkrat za zmerom: Bodi si moja pesem „Zadovoljni kmet" dobra ali slaba, toliko je res, da ž njo nisem hotel žaliti našega kmeta, pač pa mu namigniti, da naj, kjer se to še ne godi, živi po stanu, t. j., naj se ogiblje nepotrebnih stroškov (na pr. za prefino obleko itd), kakor sem to jasneje in obširneje izrazil v petimi „Slabi časi", ki je natisnjena v koledarju družbe sv. Mohorja I. 1890 Mladi gospodje kritiki pri „Slovencu" naj ne mislijo, da jaz, ker nisem kmetskega rodu in stanu, nimam pojma o kmetskom življenpi. Za svojega skoro 18letnega učiteljevanja sem kot organist prihajal, pobirajoč organistovsko svojo plačo, v kmetske hiše, v bogate in uboge, in tu sem imel dovolj prilike poučiti se o revah in nadlogah, pa tudi o slabostih in vrlinah našega kmeta. Da je pri pesmi „Zaklad" izostala opomba, da se naslanja na Biirgerja, to je res. Toda velika pregreha to vender ni, saj našega kmeta to niti ne briga. Kolikor jaz poznam slovensko slovstvo, morem reči, da iste snovi ne obravnava nobena pesem v „naših (slovenskih) berilih". Zaradi tistega malega apostrofa (-al' ") pa bi „Slovenčevi" Radamanti prav lahko mirno spali. Ved6 naj, da tisto borno znamenje niti ti i poteklo iz mojega peresa; zakaj jaz za svojo osebo tudi nekoliko sim-patizujem z jezikoslovcem, kateri jo že pred mnogimi leti trdil, da „a I in ali" nista jedno in isto, češ: al ca oder, ali = aber. ob. (Primeri: Pride brat al oče. Brat je tukaj, ali oče je ostal v mestu. Ne vem, ali pride brat) Sicer pa so to malenkosti, zaradi katerih vender ni vredno, da se prepiramo. Ne morem si pa kaj da ne bi omenil, da slutim, odkod izvira srd mladih ,Slovenčevih" kritikov. Moji tovariši, ki bero pedag. list „ Popotni k", uganejo to tudi prav zlahka. Spioh se pa tendenc ijoznost „Slo-venčeve" kritike da kar otipati. Kdor je kaj spisal za družbo sv. Mohorja, pa da je na sumu, da spada k narodni stranki, moral je čutiti nemilost „Slovencevih" Lessingov, češ: Hic niger est . . V tolažbo povem literatom „Slovenčevim", da nisem več načelnik ocenjevalnega odbora za slov. mladinske spise Toda, najsi sem samovoljno odložil to čast, smem jim vender reči, da se smatram .•stetično in pedagogiško toliko izobraženega, da bodem vedel, katera knjiga je vredna, da se uvrsti našim šolarskim knjižicam in katero je odstraniti, če bi je tudi bila sama pobožnost! — To je moja zadnja beseda v tem obziru. Mladi kritiki pri „Slovencu" pa naj me le še nadalje obirajo — slobodno jim : mene ne spravijo iz duševnega ravnotežja. Milujoč jih ravnal se bom po nasvetu Italijanovem: „Non ragionare di loro, ma gnarda e passa 1" V Begunjah nad Cerknico, 15. jan. 1895. Janko Leban. Listnica uredništva. Gosp. Š. Š. (..Novomefičan"): Za „možu", ka'erega nam popisujete, bila bi prevelika čast, !fie bi priobčili Vas dopis. Zdravi! — Oosp. K. H (Ljubljančan): Zoper t a k fino nradovanj ■ hoćemo reagirati po drugem potu. Hvala, da ste nas opozorili! — Oosp. J. S. v P.: Stvar, n k-tteri nam poročate, naj zve deželni odbor potom pritožbe, do katere imate pravico. Ne zamudite je! Z&oetek ob V, 8. url zvefter. štev.46. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.«82 V ueileljo, «Ih6 20. |wnu»Hr|M 1HO.V Na korist režiserju in igralcu „Dihih društva' Joe. Anlcu. Fužinar. (Dar HUttenbesltzer. Le mattre de Forgee.) Igrokaz v fitirih dejanjib. Francoski spinu! Georges Ohnet. Po nemški prestavi H. Schelherja poslovenil V..1. Kopitar. Režiser g. Jos. Anić. Začetek ti.čio ob '/»^- uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. iu kr. pefipolka fit. 27. Pribodnja predstnva bo v torek, dne 22. januvarja 1895. Blagajna ■• odpre ob 7. url sveder. Kot lek proti prebavnim boleznim iu kal .i i.ini uli iiMliodnim Imlrstiui no uporablja z najboljšim uspehom Radenska kiselica. Mnogo livedenUkih larekev in spričeval. OoAiron popu o t•»j slatini ne dobiva brezplačno pri vneli prodajalni!- m--Htih ali pa hm iiarnčujt-. premo pri z d ni* vi lisci v kopališči Kadu in, Štajersku. Zalogi v Ljubliaui : pri I tauu l.luiiij(er-|u in Mi hMflu KMMiaer-Ju. (I2«i8 Hj Umrli so v Ljubljani: 17. januvarja: Jožef Stupca, delavčev sin, 13 mesecev. Pol anska cesta 6t. 27. V deželni bolnic i: 16. januvarja: Janez Lipoviek, gostafi, 45 let. 17. januvarja: Anton Kukolj, gostafi, 55 let. Iz tiradiiegra lista. Iivrnllne uit ekmekiitl vne dmftbei Martina Slanca posestvo t Rozalnici, cenjeno 4828 gld., dne 26. januvarja in 27. februvarja v Metliki. Antona Kad i v e a dele* posestva ▼ Vrbpoljah, cenjen 33 gld. in 4 gld., dne 26. januvarja in 2d. februvarja v Kamniku. Antonija Žagarja posestva v Iski vasi. cenjeno 14.729 gld., tlne 26. januvarja in 27. februvarja v Ljubljani. Janeza Široka posestvo v Senožečah, cenjeno 2373 gld., di-e 26. januvarja in 2. marca na Brdu. Antona Giljači it-mljiftče v Bruham vasi, cenjeno 1751 gld., dne 29. januvarja in 5. marca v Velikih Laščah. Andreja Babniku posestvo v Spodnji S iS k i, cenjeno 1833 gld., dne 80. januvarja in 2. mare* v Ljubljaaf, Lenarta Černe-ta posestvo v Brigah, cenjeno 290 gld., dne 80. jmuvarja in H. marca v Kočevji. Antona in Magdalena Pust posestvo v Slovenski vasi, cenjeno 240 gld., dne 30. januvarja in 6. m aro« v Kočevji. Martina Vraničarja zemlji&ča, v Vid-šicab, cenjena 1218 gld., v drugič) dne 31. januvarja v M tliki. Markota Verviščarja posest.a v Ridovici, cenjena 2117 gld., 115 gld. in .180 gld. ,dne 31. januvarja in 2. marca. Amt»riizttct|K: Na prošnjo kranjske hranilnice v Ljubljani in g. baronice Marijo Mmutilo v Črnečem Vrhu se bode amortizovala baje izgubljena knjižica kranjske hranilnice fitev. 206.232 z ulogo 10 gld., ako se nikdo ne oglasi v 6 mesecih. Meteorologično poročilo. a Stanje ' barometra /o v im ju ' v mm. Tom-peratura Vetrovi Nebo Mo- 1 krina v cum. a * •-—t go 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 731 1 i». 734 2 lic 7.18 1 m. 14° C si. svz. 4-2* C •I.VSh. IH*C ial.vzh. i dež. obl. obl. 1 80 mm. dežja. Srednja temperatura 2 5°, za 4 .>* nad normalom. ZDuL2^.£tjsl3:a- loorza dne 19. januvarja 1895. Skupni državni dolg v notab.....100 gld. Skupni državni dolg v srebrn .... 100 , Avstrijska zlata n nta.......125 , Avstrijska kronska reuta .....100 „ Ogerska zlata rentu 4°/,,......124 t Ogerska kronska renta 4»/0 ... » avstro-ogersk. bančne delnice . .1061 „ Kreditne delnice.........413 . London vista.......... Nemški drž. bankovci za ion ruark , 20 mark.......... SO frankov......... (talijanski bankovci ....... C. kr. cekini.......... i 4 BO 12 9 46 45 80 f»5 »0 ss 70 95 3 - Bi'/ 16 86 80 81 kr. ± Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje n«fi preljub tj en i. nepozabni strijc, gospod Josip Juvan Medičar posestnik in fijakar pogresan od dne 6. novembra 1893 1., preminil v 53 letu svoje starosti. Truplo predragega pokojnika se bode v soboto dne 19. t. m. pri Devici Mariji v Polji slovesno blagoslovilo, prepeljalo v Ljubljano ter ob 4. uri popoludne pokopalo pri sv. Krištofu. Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 18. januvarja I89.r>. Žalujoči ostali. Tužnega srca javljamo žalostno vest, da ju naš srčno ljubljeni, nepozabni oče, gospod Anton Kolnik danes dno 19, t. m. ob '/4ll. uri dopoludne v 6'». letu svoje dobo in prejoinsi svototujstv* /.a umirajoče umrl. Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek dne 21. t. m. ob 8. uri popoludne iz h iS« žalosti v Hrenovih ulicah h. št. 0 na pokopališče pri sv. Krištofu. Mase zuduSuico se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dno 1». januvarija 1895. Pavla Almeda, Marija in Avgusta Kolnik hčere Josip Almeda zet (68) N«mesto vsaoega posebnega oznanila. Učenca (48-3) Ha "3 — > « *£» *— 3^ M .m CQ i j S« w o « S 3 Pri otročjih boleznih IV potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdrMvniki zaradi milega uplivauja svojega na OLAVNO •KkADllTI^ leJdtsfU« lu*t*» katero radi zapisujejo pri zelodčevi kislini, skrofeljnih, pri krvici. otekanji žlez i. t. d, ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. Dvornega svetnika Lftschner-ja monografija o Giesshuhl Slatini.) C. ir. glavno ravnateljstvo avsir. Hrt, žetemu. Izvod iz voznega reda '.-•ravno?^ od X. oktobra l©©-^. Naatopno omanjani prihaja) U iu orthajalnl uasl oanftćnul au Brmđuji*u Dtnfcfin r.ijfu. Mredujeavropakl ćaa )e krilnemu časa » lijoh Ijaal a* S minuti naprej. Odhod Is LJubljane ju*, kol.) Oh 1» uri S min. po tuiš-i 04ei.ul Tlak v Trhla, PtHItftbaJ, Rotjah, O« Ii.v.jc, Prauseiiifaata, Ljubno, ■ »i Selitlial v Ai........ [solil, Umen don, Boliiagrad, l.«ni lit. uri ali min. ttajtolutin* meiaul Tlak T Noto mcato, KooeTje. Ob ti. uri AO min. t.,>tuttif oiebnl Tlak t l'rl>ii, Honinl.el, Hnljak Oolovoa, KranuentfiKtn, Ljulmo, S. litimi, Dituaj. Ob 4. uri 14 tnin. pojKtlutlnm oiebnl Tlak t Trbla, lleljnk, CeloTeo, Ljubim, ćei Selatbal t Noliinfrrad, Lend-Uaiitrlii, nll na jeatirn, Itio-umu, Krenulo, Oiirili, GeiiflTO, Hatrla, Sinvr, Lino, Omuudeu, laclil, »udeJeTioo, l'lirnj, Marljlii«- vare, Kh.t, Friuioove v»rc, Karlove Taru, Prano, I.lpsko, l.-iniu vta Amatetten. Oh 7■ uri %iO min. mrrrrr mutani Tlak T Noto rneito, KočeTja. Prihod v LJubljano (ju*, kol.). Ob a. uri OS min. mjutruj onelinl Tlak ■ Dunaja vin A.matetten, Mp-■Ije, Pratfo, Kranci.vlh varov, Karlovih v*rov, K«ra, Marijinih TaroT, Pinija, Budejeric, Sotiiotrrada, Linoa, Steyr», tlmundena, l«cii!a, Aui, aeea, Belil ua lon'ru, 1.,'ii'l-traei. iui«, lajuhiioira, Onlovca, Unljaka-Kr»ji/«i. »•'••»»• TrliUa trti H. uri IU Mala, iin/r. OeloTca, Frnuzoii>ifeate, Pontabla, Trliica Oh t*, uri ii.t min. »vrrrr meiani Tlak Ia Kočevja, Novem Mnita. Ob V. uri Ht min. mrt-fr oaohul vlak b Dnnuje pruko Ainttnttnna It L*jubnega>, l<«ljaka, Celovua, Poutali'.a. Trbiia. Odhod ls LJubljano (drt. kolj Ob 7. uri V.f min tjutrnj v Kamnik. > S. ■ 0!i * 1'Ofol'ttlne , , _ fl. . SO . »vtvrr „ . *» prt»d«,jMliilow a uuHliiulia blessioiu. 18 do 10 let •taregs, is poStene rodbine, vaprejme gospod AugiiMt C""»ipurt ia«a liCtsiatulcms. — 1'ogoji se isvedo istotam. Prihod v LJubljano idr*, kol.). Ob S. uri ,1*> min. nI u troj Is Kamnika , 11, , M „ aujutluttn* „ ,, ,, 6. ,, IfO ,, trrivr „ 5—16; Najstarejša posredovalnica služeb v Ljubljani G. Flux, Breg štev. 6 ima veliko lebor služeb vsake kategorije za finej&e kuhari o e , Milne, pestunje za drugo 1 , kakor za Trst, Gorico, Opatiji), KrSko, Logatec, Dunaj (k dvema osebama , Ogersko, Hrvatsko, jako dobra plača i. t. d. — Priporoča se p. n. gospodi: več modnih deklet za vsako delo, priden trezen kcdljai, zanesljiv vozač, ki se tudi nekoliko v vrtnarijo razume, z lepimi letnimi spričevali. (i>4) Pekarija nova, ki ima dve peči, (68—1) se z dnem I. februvarja odda v najem v Kolodvorskih ulicah štev. 24. Več se izvo pri g. 71. ZoppilNrli-ii istotam. 1 smerekovih sadik odda bodočo npomlad g. Josipa Dekleve oskrbništvo v Malem otoku pri Postojini, in 8 i cer : 31etne, tisoč komad, po gld. 2*20 41etne, „ „ „ »3- — v zavojih postavljene na postajo Postojina. (85) ijni ekstrakt za uho od c in kr sekund, zdravnika «»K-ii. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspelia že več let avtoritete« ker odpravi vsako prirojeno KiulioMt. uklanja takoj mIhU punn|1. ,Slovenski plesalec' zbirka narodnih plesov, med temi ,,Kolo In Slovan" dobiva te pri Ivanu UiuoUu v Tratil, Via di Komagn i štev. 6. Knjiga /. podobami stane pO pošti 35 novčlčev. (*T—2) Drkalice se od prevrnete sslolre lil tira Albina Slltsoher-Ja, dokler jih bodo v zaiogi, produjejo par po 30 kr. do 1 gld. 20 kr. Tudi se ostala (1 11«)—8) železnina in kuhinjsko posodje tii»|«»eii«?fe r«# jj»i'eMliija. Karol Kauschegg1, Ljubljana. Pomožni uradnik vzprejme so v n*-ki Graški pisarni takoj. Zmožen mtira biti nemškega in slovonsk«ga jfzika v govoru in pisavi, in mora imeti izpisano, lahko čitljivo pisavo. Daljni pogoji so: Umtm in hitri delavec, ne-omadeževana preteklost, vojaščine prost, nezadolžen, neoženjen, popolnoma zdrav. V .slučaji posebno po-rabnosti in izbornoga zadržanja upanje na stalno nastavljanje s pravico do pokojnine. Prošnje v nemškem in slovennkem jeziku s prepisi spričeval pod „111.895" Gradec, poste restanto." no—aj Veliki krah! Nevv-Jork in London nista prisanal*la niti evropski celini t> r je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo znlogo zgolj proti majhnemu plačila delavnih moči j. PoobluSčen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmeta le proti temu, da se mi povrne gbl. 6*60j in sicer: 0 komadov najfinejših namiznih nn/ev s pristno angleško klinjo; 6 komadov smer, patent srebrnih vilic li jednega komada; «J komadov atner. paletit-srebrnili i^dilnli žlic; li' koiiindov atner, jialent-srelirnili kutnih žlic; 1 komad smer. patnnt • Hrehrna zajemal niča za Juho I 1 komad amer. patent - srebrnu zajemni u i ca za mleko; ti komada atner. patent •■rebrnih kupic sa jajca; t; komadov angleških Viktorin-ra^ic /.a podkladoj 2 komada efektnih naiuiznili svečnikov; 1 komad cedilnik zu čaj; 1 komini najfinejls hipulni<>:i zu sladkor. 44 komadov vkupe snmo k1<1> 0'. decembra 1894« Sem jako zadovoljna s pošiljatvijo, prosim Se itd. Barontca P. Vo3obach. Plankenstein (Texing), 21, februvarja l$*d2. Slučajno sem videl pri Njegovi Svetlosti visokurodneiuu grota NVurmbiauiltn v Btnppaoho v Scballenburgu od Vas oglašena jedala itd, ter se prepričal o njih lepoti in cenenosti. Josip Forst. župnik. Ljubljana, 4. dccomhr* lHiJt. S prejeto poSiljHt-vijo sem nad vse pričakovanje jako sndovolj u ter bodem Vaso jako lepo robo povsod najbolje pripor..čal. (58—1) Ivan Lušin, c kr. obl. avt. zemljcmercc. Tinct. chjnae nervitonica conp. (Prof. dr. Lieber-ja eliksir za okrepča nje živcev.) Pristen nhih« z varstvi uo znamko ltrit in sidro. V vseb deželah zakonito seiAiAeuo; za Avstro—Ogersko varstvena znamka register At. 4>i0. Prireja mh p» predpisu v lektsrsit Tlakam FantM v 1'rHKl« Ta preparui -/.nun jo ie umo^o let kot presku-fteno živeo okrepčajoče sredstvo Steklenica po 1 prid., 2 Kld in M gld, 60 kr. Dalje so se Nv. Jakoba še-l«o>«lecne kapl|l«e kot mno^o preskaseno domsče sredstvo i-eka/.Mlc-. Steklenic* HO kr in 1 gld. 20 kr. Cilatna »aloRH: Siara c. kr. vojna lekarna, DsmssJ, Stefans p lat t ZhIokh: lekarna Alfred J Enrifor, Celovec t v aL|ablJaas*klb i«ka»raab iu po večiui v vseb drugih lekarnah. (1185—bj 24 63 Prostovoljno prodam v celoti ali pa po kosih lepo posestvo v Postojini li. nI. 17» obstoječ-« iz gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, gozdi itd. Andrej Maner, (6t> —1) posestnik v %i«g;orJI pri Siavi. 4> + **++4>+4>4>4>+++4>4>4>4>4>++4>*+4>4>+4>4>4>+++4>*>4> J Na najnovejši in najboljši način £ ♦ umetno (1180—38) * : zdfce ta zofoevj« : ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- # 4%, vanju, in %se sobne oper»a«il|e, — odstranjuje £ ♦ sobue bolečino z usmrtenjem živca «s> j zobozdravnik A. Paichel j ♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi hiši, 1. nadstr. ♦ Staroznana trgovina z urami najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, srebrs, tule in nikla, re-petlrk, kalenderskih ur in krono grafov, najnovejšega v tableaux-ursh, urah z njihalom in drugih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optldnl za.vod najfinejših na oca I, sčipalcev v zlatu, zlatu-double, nlklu itd.; največja iabćr kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajočih predmetov pri (1420—2 *) IV. HUDHOLZERdiii l'reil rolovžem At. B>. Pri podiranji nekdaj Liikmaiiovili poslopij sr Slonovili nllotalr |tro«I»Jw hc U^ST od ponedeljka naprej TS^JJ celo postrešje vrata in okna, dvoje hišnih vrat z balkonom vred, ,i;4) potem portali in okna obeh prodajalnic, vodnjak, 4j velika vrata nasproti poštnega poslopja, J*> stopnice, Icaoat^riitiKLi ste"foxi ltćL. Št. 39 (48—2) Razglas. Pobiranje pasjega davka za I8i)5. leto pričelo se je s 1. jsinuvarjem letos in je plačati ta davpk v okrožju ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimsi one, kateri so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni, Lastniki psov naj si najpozneje g :2 . £ J: - © * s 0 c ifl I i N • 3 ■ 1 • t/) "S S, ' £.5 . g» c ■ *1 S h n2 s M 1 - 18 B *" - 0 0 lih S? > M vrBitoa V 1S*^ 7*%*/, p«w*\,. ' *** Ml. M*** | f S 9 H U si IIIe 11 £. r m a 6-j rS iittil-f i *■B . ff f ^ ™ ■ S B P 5 1 e o. W ™ W - S. f = 1 «5' 1 i r> ff I o* #1S fi ' - e F|J g "1 8.8 • B'ST s< ... Sg-^B" ='S 1 Et N 7 v Lekarna 1 „k orlu" j Mr. Mardetschlaeger | Ljubljana | Preširnov trg št. Z. 1 1 l,cl.iiriinkc i |all Irf : 1 Proti nova tako4tiM ..... r.o kr. Ori«. bsMOlko *if.inie itn kr., 4u kr. 1 N»jl.(»lj»t) olja i/i kitovili jrtur . 50 kr. Ituako mašilo /.4 oznlilinu 'ih kr , 40 kr. 1 !Sr.'ilntv.t /.oper kurj.k uctM.i ..IikIicou" 30 kr. ' Zoper rutpokliiia v polti, Rlln-riti cri>:ini, piilclnTiii cro*iu, vaauiiu«, toiletm • o.tiii Kaii'lj utcHuiojn : alaitni licinlmiii nnanika <>rrl> lo kr , tn>oto«r »ok Ho kr., iiji-kurskl prtlsll BO kr 8 rad it Ta ra imta m ioba i mcntimi i-um voiIm 40 kr., zulmi i i i :to kr. Tovarna soda-vode lekarna o r 1 vi" Mr. Mardetschlaeger l.| u lil j ta n h Preširnov Irs št. 2. Zobozdravnik ordinuje (1251—12) IfcST v hotelu ,,Pri Maliču^ vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. l|Aifn I Zliree mu umori t>t*«*SB -vhc^Ii bolečin sln,in I PIOVO! „ ooeiunom. NOVO! Rojansko posojilno in fconsumno društvo vpisana zadruga z omejeni si poroAtvom v Rojanu pri Trstu priporona p. n. trtr. roljuhom, M. diihuvSćini, trgovcem, krfimarjem i. dr. na deželi svojo bogato preskrbljeno prodajalnico jestvin v Trstu ulični JVclvctlcre šta :i« kjer se prodaja kolonijalno blag*o vs.ilu« vrste in po najnižjib cenah, kakor tudi svojo zalogo raznih domačih, istrskih in laških vin v Rojanu pri Trstu. Pošilja se potom polt« ln po ieleznlol. — Ceniki In vzorol na zahtevanje poltnlne prosto. Postrežba točna. flBs>~" Kdor imrnčnje ovoje potreb$('inu pri Tržaških laških trgovcih, naj se r;ijši zaupno obrne dit imše^i slovenskeKa podjetja, in overjen bodi, da bode točno m dobro po^trežen, z« jed no p:i bode izpolnil narodno svojo dolžnost, podpirajoč domače podjetje iiHinesto tujcev. (1212 — 13) Z odličnim apoAtovanjem zadružno predstojništvo. Zavarovanje malih kapitalov. Zavarovalnica na življenje na Dunaj i zavaruje na življenje človeka in eicer proti mali plači od 10 kr. naprej vsak teden po vseh kombinacijah. Do konca leta 1894 je bilo zavarovanih nad 20 milijonov goldinarjev. dala nad sto tisoč .1" pol Pojasnila dajo 88-8) {generalna repreientiinea z» MtaferMko, Horoiiko In limu JNko v CJriMlel, Jaltoinlni|»lnl* I O. zaatopi na deželi in pooblaščeni nadzornik za Kranjsko gospod Rudolf Starovasnik v Kranj! št. 31. L. Luser-jev obliž za turiste. Pristen »r i.|ui»i|i»nit Joh. Mmvt, j. SvvobodM, U. pl.Tmlt «'n sy. (J. I 'ineoli, L. Grečel; v ICml<»lfoveni S. pl. Slndovič, F. IbiikH; v Kamniku .1 Močnik; v <'«•!«»» «•! A. EK»r«!r, W. Tburii)WHl-mAkeui) C Menn^r; v BflfMku F. Monhts, Dr. E. K mu |>t; v fj>«»rlel (I. B. Pontoni; v VVoil*-bericci A. II nt b ; v Krat* u|t K Suvnik; v lUd-Kotil C. E Andrieri; v lilrl|l Josip W:in<>; v lt««lovl|lci A. Koblek; v C«IJI K. (iola. u%mU 492970 n Kavarna Malloth | („Pri Virantu") | na. Sv. Ta-lcoioa. trg-Ta. g Podpisauec se prip irocam si. občin« fj stvu za obilen obisk moje kavarne ter = zagotavljam dobra pijače ter točno po- 0 stiežbo. ^ veleapostovanjem Q F«<>rdo Bdtalloth, D kavarnar. sUfcAl Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval :u> laatuega izdelka za dnino, gONpodo in otroke je vedno na izliem. Veakcršna naročila izvršujejo se točno iu po nizki ceni. Vse inere se ahranju-jejo in zaznaiuonujejo. Pri zunanjib naroČilih blagovoli naj se vzorec vposbtti. miiimmmniiiimii laOt#QwQaoajQ|a|Qasaa^^ Z naj raznovrstne] širni, wt trikrat nn «laii svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadaj oči m i izdelki postreza točno tvrdka Stari trs Tu je dobiti vsak dan ćL©rsa.a.č:© potvico, vseh. -vrst hOrVslV n-a. % vago, ržen lcr-a.li. in. prepečenac (^7"eL3a.llle-23"wie"toa.elc). J5 -ajjj ^~sw gl«l. samo stane pri meni fin I H .....llriMI iih pere .||| (r«Ml«-r- _M_ ^sLjlV^ ui««triitxe) iz najboljšega, Maga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot najbi Ijši znanih modrocev z onimi, kot j h n pr. tuk.ijšnji mizarji nepopultionia izvršene ponujajo. Zimnici- ml 1 > do 3" gld.; divani, otomani, garniture in vsi tapetniška dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. IVAN JAX v L ubijani. Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zas'onj in poštnine prosto. Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipu trg. aalon Velik srnini vrt, stekleni in keg-ljllčs Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno ohedovanje. F. Ferlinc, reafavraf čr. Oaat mi ie i'h/.imiij»ii da nem previsi* po smrti mojeg* moža Frana Toni 1«o^Vtušll*o obrt katero boricui nadaljevala, v r no priporočam mi vhh v to striko apad joča dela po makih oenah, slasti sa nove podknvo« D o b r o delo i ti točna p o a t r e i h a. Z ve'aMpoitov»njeffl (37) Ivanka Toni v Vodniutu at. 4. ANTON KOŠIR ♦ ♦ ♦ v LJubljani, v Kolodvorskih ull- ♦ J oah it. 24, poleg; Jui. kolodvor* * ♦ priporoča svojo zalogo ♦ : izvrstnih jermenov za stroje ! X po najnižjih cenrf |A| b^M Wfc. W W W .« % *% .«# ,fU %S K. M U venko saiogo orožja za rnost, streljiva in potreb- & Specijaliteta v ekspresnih $S rioah, ki jib sam izdelujem. «'r 5*" J. J. NAGLAS ,1?,.' )v Ijeno g tovarna pohištva ^ $ v LJubljani, Turjaški trg- it. 7 in $ Gospodske ulloe (Knetjt dvoreo). 3 Zaloga jedii">Htaviie«a in najnuejega le- ^ \3 leneaja in obtssinjotiei(M pohlUtva, zrcal, Jr itrilgHrskega iu p<>7.latarakUi;a i>la^a, po- iX bist \ na- rob«;, zaves, odttj, preprog, za-^3 »tiral na viiljeib, polknOV (iablBlj). Otro-Xa ški vozički, žolHzna in vrtu.* oprava, ne-progonio blagajnice. (35) j« ajji i+^^Np a *nr^ «-^» nftrw p e i £ Brata Eberl ^ Ljubljana, Kranriškaiiske ulice 4. ti j Slikarja napisov, ^, stavbi neka in pohišt7ena pleskarja. ^Tovarna za oljnate barve, lak « in pokoBt. ^20) ^Glavni zuatop 1nenika), ^ isvratno izžgano, ima vedno na ■ proditj in v vsaki množini po obi-^1 čajnih cenah I Andrej Maner ^ jmsost apnenioe v Z.tgorji pri Savi. G. Tdniiies v Liubijam. Tovarna sa stroj«, železo ln kovlno-ilvnloa. I T. I . ■ I 11 t •• l(Ot |lllr.,'li!ll)M : vse vrat« strojev sa lesoremloe ln iaa;a. --'i 1'ti'v/:iim> uelu ini|ir.i\i- in imkrtiul.' |>Hr..NlrlM^i"l^w*V'j"r-.rywrr-rr^^ Maksimilijan Patat-ova naslednika jF. marala «V Hoiicm v LJablJanl, sv. Petra oeata it. 32, hU na av. Petra nasip it 27 priporočata ne p. n. občin-tvu za ženske in tnoake oblek**, razparano in tele, iste se lepo <»*Be4ii|«»; vsprnjeuiata vsakovrstna prctirinj-tla, svilnato roboe in tra-Uo-e sh prt*ii|f iu |M>barianje. ki- «; k<>r tudi svilnato, bnntnaapu in uieAano 1 blago varb barv. Obleka ae čliati, p«rre in barvs hitro, dobro in po nitki ceni. II r t J. Hafner-jeva pivarna \ Ljubljana, b v. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. IVi/.nano isvratna peatavraolja z »<*iik«» iliuraua sta kouncrle itd. in leplu* vrlo in. i.Ui) sns Kegljišče je na razpolago. = Ubod je tudi i/. Poljskih ulic. /zor Alojzij Erjavec/bI-4 čevljarski mojster fe v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 f priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu za ob dno naročevanje r-zno-L , vrstnih <>l>isvnl, katera izvršuje eeni^, P pošteno in is zanesljivo trpežnega usnja od najfinejie do najpriproatejše oblike. L, I Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom W naj se blagovoljno pridene vzorec. Zajamčeno pristni kranjski liter po gld. 1*20 in u XXX edenovec Iliter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri fJHi) Oroslav Dolencu irffovina z voščeni no in medom i<|ubl|t*uM. «iile■ njo drga prid v>ako veliko touro in po v saki ti uri. Ovna •/, steklenici avat. »elj, gld. 1'—, 1 , steklenici avstr. velj. 60 kr. (■lavna ■astosjpn : Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. I lobi va se v vseli lekarnah. Paiitl naj se blagovoli na varstveno znamko in zahteva naj se Ureono ('J13—14) BBVIBHHs«B«BBaBB^HHI |j£wizd^ t*iVu- arija-celjske kapljice za želodec prirejene v lekarni ..k ange-lju varuhu" O. Brady v Kromefižu (Morava) itarotskniano in poznatu sdravilo, ki oživlja funkcije lelodca ln ga krepi, če je prebava moteua. Pristao le. z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. I4;iii—b) Cena ateklenlol 40 kr , veliki stekleniol 70 kr. Navedeni bo tudi sestavni deli. Mari|aeel|ake kaaaljlee sa aoloale« dobivajo se pristno \ T.} iiUI)i«, it ■ : lekarna Pieeoli, lekarna Mnr-deUihlager; « I*i»hI•»|i nI: lekarna Kr. IJaccarcich ; \ Nl.oiji LsjUll lekarna Karol F.-thinni j v KmiIov- Ifleli lekarna Aleksander Roblek; % BadolfbvOin: lekarna Dom. ELissoli, lekarna Hergmnnn; v l*«ii«»r-buelm: lekarna pl. Payer; v HhiuiiIIiu! lekarna J. Močnik; v 4 rnom : lekarna Ivan lilažek. Od medicinskih avtoritet priporočevan uteSi ka*el|, raztvsrja »»le«, krepllen, neobhodno (I3H6—7 potreben xs rekosvaleiicenie (l.u;n-7) korv p, m ■ a 1 Dobiva se večinoma v vseh lekarnah. Glavna zaloga v LJubljani: Jos. Maver, lekarnar. —"m CremeVenus" Prostredek k zušlechleni pleli Tekul7pudrtanie' Cerveiie tekute Ijčidlojupertie Pudr„Eugenie" rfaile,ružavć a krćniove barve. Barva na vlasy Kavka/Ari essenze na km'ry. „Puder Eugenie", Ift, fvama Vonn O** sre«l»tiro ■>% knimcrtlrnnle W^a»^*aS^ V ouu9 , polil taborno, popolnoma neakod-ljiv>> koMiii-ii.'iiii ireilitvo, ki /I.mit iatir.oi.lu.jt>, da jmlt 110 podane r;nk;iv» in at< ii.> -vtt kakor utl muičolie, polt puntati« tmtrveč .nežno belit, ne kitžpjo io nn njej tfulio in oati.ni> inludoHtno ivežn. ..('rAme Vena*" no aodaittja nik n k ili itialuobuili tviirin, BI poltmi« toroj nikoli i.ilt.ir in ne more ure« kvur:t uporabljati o vtitkeni poljiibnem dnevnem in letnum emu. V intercaii "l < ntatv* m> proai, il » n»j natanko BSSl nit nori natinnuno Tnratveno zuuiuko. (Vlili 2 ulil Tekoči puder „Eugenie" '„rlT^r,: ievanja barvi? polti, kutera ontane .udno cvetoča in inlailoatna. l'o-daja i obruau t zittilku, kakor tudi rokam in no^ain melikott m mra-morjti .ličnu čiatoat, odatr.uijuje vaakti raakavimt polti in pege vsake vrato 1'ettM U «l C/l is1 a o i i ♦ j t/a c/a ^_ > > "~\ eo TJ eo UBERALL VORRATHIG 17 MEDAILLEN SUCHARD MEUCHATEL(soiweiz| a€!cB, II LEICKTLOSLICHER CACAO I K° 200 TA S SEN Nr.hih ,if t V gostilni ..Pri Roži'- Židovske ulice št. 6 toči se (29—4> Plansko pivo Is msičanska pivovarne v Fina, v izborni kakovost i brez aparata, ki proizvaja ogljikova kislino, direktno iz soda. Za dobro kuhinjo je naj bolje skrbi j eno. Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. S tem Vss danes prosim, da mi blagovolite kmalu poslati 1" ikatljio „aobnesria prahu'* po SO kr. in dve steklenici „sobne vode6' po OO kr. proti poštnemu povzetji. To potrebujem 2&ae in za avoje sorodnike ter bom ta zdravila kar moči priporočal vsakemu človeku. Teh zdravil posluževal sera se vedno tudi v Ljubljani, bivajoč se v trgo/inakeui učil i ari pri Mahni, ter ja Ae zdaj rabim, ker sem sprevidel, da so ista istinito iavrstna Valje to (Srbska). n Z ve cspostovanjem H\. It. <*«J4lJ«'\l.«'. (1164—15) Vse medicinično-farmacevtične preparate, speoijalitete itd., dijete-tična sredstva, homeopatićna zdravila, medicinična mila, parfumerije itd. itd. itd. priporočajo in rHzpt)fiil}ajo na vse strani sveta lekarniške tvrdke Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko, Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Maryarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnK6czy, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl.Trnk6czy, Gradec, Štajersko. boljše r vošči*o svi^a! Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. kralj dež. priv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voSčilo brez galice (vitrijolu) se lepo črno sveti ter vzdržuje iinii|c trfftfžuo. l. Povsod v zalogi.----- (o-.)) Zaradi poaaareJHii| naj se pazi natanko na moje i hm- St. Fernolendt. ~WK J'ustni paketi, katerih vsebina (4 kilo vešeila) ja sur-tirana, |hihi|jsjo ae za puakiiNiiju poštnise prosto po 1 pld Hl) kr. na vaško postno postajo. 4 v zvezdi JVIar'ija Drenik v zvezdi ■v lil^i „Matice Slovenska' Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov. srajc za gospode, nogovic. robcev. v katere se črke najhitreje zaznamujejo, po zelo nizki ceni. (745—15) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 558