1-MAJ 1970 LETO IV ŠTEVILKA 5 GLAVNI DIREKTOR STANKO KRUMPAK OB ZAKLJUČNEM RAČUNU IN PONOVNI IZVOLITVI ■ . Sprejem zaključnega računa podjetja za leto 1969, ki ^ tudi številčno podrobneje pokazal nadpovprečno j*°bre rezultate našega gospodarjenja v preteklem letu, pa ji zaključek zakonskega reelekcijskega postopka, v ka-erem je Centralni delavski svet soglasno ponovno izvolil n°v- Stanka Krumpaka za glavnega direktorja podjetja v "slednjem štiriletnem obdobju, sta bila najpoglavitnejša razloga za to, da smo v predprvomajskih dneh naprosili tov. Krumpaka za kratek razgovor o tem, kako ocenjuje uspehe podjetja v preteklem letu, kakšni so načrti za nadaljnji razvoj podjetja in njegovi osebni cilji ob ponovni izvolitvi. Glavni direktor je prošnji rad ustregel in jedrnato povedal za naš Glasnik nekaj pomembnih pa tudi zelo zanimivih novosti. j. " Kako ocenjujete, tova- in podjetja kot celote v pre- račun? ,s direktor, rezultate nosno- teklem letu. kakor iih ie nn- Pos vamMmssmMmmsaamam • - | Posnetek iz zraka kompleksa tovarne elektronapi«, r. m naše nove tovarne za proizvodnjo klimatskih : naprav v Zagrebški ulici rav Nadaljnja perspektiva za našo montažno dejavnost pa je nedvomno v nadaljnji specializaciji teh dejavnosti, (Nadaljevanje na 3. str.) naših montažnih dejavnosti. . direktor, rezultate gospo- teklem letu, kakor jih je po- ..Poslovanje podjetja v Nedvomno je k tem uspe-Ja*jenja posameznih obratov drobneje pokazal zaključni preteklem letu je bilo ne- hom precej prispevala tudi dvomho zelo uspešno, in si- konjunktura na tržišču, toda cer tako na domačem po- brez prizadevanja celotnega dročju kakor tudi v inozem- delovnega kolektiva in ob stvu. Pri tem je treba vseka- slabši kakovosti naših stori-kor poudariti še zlasti pozi- tev bi rezultati prav gotovo tivne uspehe na področju ne bili tako prepričljivi. Čestitke za praznik Mednarodni praznik dela 1. maj, simbol solidarnosti delavskega razreda v boju za enakopravne odnose, praznujemo v letošnjem jubilejnem letu še posebno svečano, saj prav v teh dneh slavimo tudi 25-letnico osvoboditve in zmagoviti zaključek narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Ta dan nas spominja na 25-letno uspešno pot dela, naporov in napredka delovnega ljudstva Jugoslavije v svobodni socialistični državi. Praznovanje letošnjega 1. maja pa je za naše delovno ljudstvo še posebnega pomena, saj slavimo hkrati tudi 20-letnico izvolitve in uspešnega delovanja prvih delavskih svetov v naših tovarnah in delovnih organizacijah. Vsem članom našega kolektiva želimo prijetno prvomajsko praznovanje! ♦ ♦ ♦ : ♦ ? ! j | I ♦ ♦ ♦ ♦ ! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Volili bomo člane CDS in ODS Na svoji zadnji seji je Centralni delavski svet podjetja razpisal volitve za polovico članov Centralnega in obratnih delavskih svetov; ti bodo nastopili svojo funkcijo namesto tistih članov, ki so bili izvoljeni v letu 1968 in jim to leto preneha mandat. Volitve bodo na delovno soboto, 23. maja. Hkrati je CDS imenoval ustrezne komisije za izvedbo volitev. V preteklem letu je bilo precej ustavnih in zakonskih sprememb, ki narekujejo delovnim organizacijam dolžnost, da ustrezno spremenijo oz. na novo sprejmejo svoje splošne akte. Med drugim so bile razveljavljene tudi nekatere določbe zveznega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah; razveljavljen je bil tudi republiški zakon. Te določbe pa mora nadomestiti statut podjetja, ki je prav sedaj v razpravljanju pred delovno skupnostjo in ga bo CDS sprejel predvidoma še pred volitvami. Skladno z dosedanjimi predpisi, po katerih so se člani organov upravljanja volili za 2 leti, smo volili za vsako leto polovico članov CDS in ODS. Po osnutku novega statuta bomo v bodoče volili člane organov upravljanja za 4 leta, vsako drugo leto pa bodo volitve za polovico članov. Da bi se obdržala kontinuiteta v organih upravljanja, vsebuje osnutek statuta tudi določbo, da se članom CDS in ODS, ki so bili izvoljeni v letu 1968 za 2 leti, podaljša mandat za 1 leto. Tako bodo člani CDS in ODS, ki so bili izvoljeni v letu 1969, obdržali svojo funkcijo do leta 1972. Polovica tistih članov, ki bodo izvoljeni v letu 1970, bo izvrševala mandat do leta 1974. Članom, ki bodo izvoljeni v letu 1972, bo prenehala funkcija,leta 1976, in tako dalje. Na ta način bo izmenjava članov v organih upravljanja sicer redkejša, zato pa se bodo lahko ti bolj poglabljali v vprašanja upravljanja podjetja, kar jim doslej zaradi prekratke dobe ni bilo povsem omogočeno. Volilna enota Št. volišč Se voli članov za l leta■ za C DS za 0 DS C KV -Ljubljana 1 l 13 Elektromon taža 1 3 13 TEN 1 2 n Projektivni biro J 0 6 Trata z Iv. gorico 1*1 1* 2 9*3 CK V -Mari bor 1 2 9 CK V - Koper 1 1 5 Skupne službe 1 1 7 Gradbišča v inozemstvu 1 2 0 Skupaj 10 18 75 i Glede kandidatur še vedno velja zakonsko določilo, da se kandidati za člane organov upravljanja izbirajo na zborih delovnih skupnosti v okviru posameznih obratov, ki predstavljajo posamezne volilne enote. Vsaka volilna enota voli ustrezno število članov CDS, ki se določi po številu zaposlenih v posameznem obratu. Število članov Centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov je razvidno iz objavljene pregledne tabele. Na letošnjih volitvah bodo v inozemstvu zaposleni delavci volili v CDS 2 svoja predstvanika. . Naj omenimo še to, da bodo delavci, zaposleni na oddaljenih gradbiščih, volili po pošti. Vsak bo dobil glasovnico z imeni kandidatov. Na njej bo obkrožil tiste kandidate, ki se mu bodo zdeli najprimernejši, do določenega števila. Glasovnico bo potem zaprl v kuverto in jo oddal vodji skupine, ki bo nato izpolnjene glasovnice takoj poslal volilni komisiji. Stvar delovne skupnosti je sedaj, da izbere najprimernejše kandidate, ki bodo vestno sodelovali v organih upravljanja za nadaljnji razvoj in napredek podjetja, dolžnost vsakega člana delovne skupnosti pa, da se udeleži volitev in pravilno izpolni glasovnico. G. K. DELO ORGANOV UPRAVLJANJA • DELO ORGANOV UPRAVLJANJA • DELO ORGANOV UPRAVLJANJA # DELO ORCA Nove investicije in osebni dohodki V aprilu sta se sestala na sejah Upravni odbor — 15. aprila - in Centralni delavski svet — 16. aprila. Razpravljala sta o izvršitvi plana realizacije in plana proizvodnje za marec in skupno za prvo tromesečje. Rezultati so povsem ugodni in sta oba organa upravljanja poročilo sprejela na znanje in ga potrdila. Pri tem je bilo ugo- tovljeno, da v izvršitvi plana realizacije in plana prodaje izstopa predvsem obrat Koper, ki je presegel plan realizacije za marec za 81 %, za celotno prvo tromesečje pa za 28 %, plan prodaje pa je ž« sedaj izpolnil v višini 90,41 %, tako da ima že sedaj s pogodbam' zagotovljeno delo skoraj za vse leto. UO in CDS sta nadalje s tem da se vrednost točke dolžan prispevati 0,7 % od predlaga organom upravlja-obravnavala predloženi plan poviša na 1,10 din. CDS je svojega neto osebnega do- nja v razpravljanje in spre-investicij za leto 1970 in ga predlog sprejel. hodka v sklad za socialno za- jem. sprejela. Podrobne podatke . ' . varovanje, in sicer 6 meše- V letošnjem letu bo prire- o tem prinaša Glasnik v po- UO in CDS sta nadalje cev Sklep velja samo za jenih v raznih državah več sebnem članku. razpravljala o sklepu komu- območje komunalne skup- sejmov in razstav, na katerih nalne skupnosti socialnega nosti Ljubljana. Kot druž- bodo prikazane naprave, pri-Glede na ugodne rezul- zavarovanja delavcev Ljub- beni ukrep je ta sklep po- prave in razni materiali, ki tate poslovanja je UO pred- ljana, ki določa, daje glede vsem veljaven in ga je bilo jih v svoji dejavnosti upo- lagal CDS, naj se z 21. mar- na težko finančno stanje pač treba vzeti na znanje. rablja tudi naše podjetje. Da cem povišajo osebni do- skladov socialnega zavaro- Družini pokojnega Alojza bi šli v korak z razvojem v hodki vseh delavcev za 10 %, vanja vsak zaposleni delavec Novaka, ki se je smrtno po- svetu, je UO odobril več de- nesrečil na vožnji v Nem- lav cem iz proizvodnje, da si čijo, je UO odobril zavaro- sejme in razstave v zahodnih valnino iz zavarovalnega državah ogledajo, sklada podjetja. Ker se je ob končnem Glede na razne predloge obračunu izvajanja del v za spremembo in dopolnitev Ebersvvalde - NDR pokazal pravilnilka o delitvi osebnih velik uspeh, je UO delavcem, dohodkov je bila zadolžena ki so s, svojim trudom in de-komisija za osebne dohodke, lom k temu uspehu pripo-da zbere vse predloge, jih mogli, odobril primerne na-prouči in jih potem skupno grade. I|IP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Indu-sfrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 2750 izvodih. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Centralni delavski svet je na svoji seji po predlogu raž' pisne komisije glede na dol' goletno uspešno vodenj6 podjetja soglasno ponovn6 izvolil tov. Stanka Krup1' paka za glavnega direktorja podjetja za naslednjo maf' datno dobo. CDS je sprejel pravilnik0 štipendijah iri sklenil na htevo okrožnega gospoda' skega sodišča v Ljublj311 predlagati Antona Križa11 za sodnika porotnika pri "" vedenem sodišču. .... Člani kolektiva, ki goj1^ razne športe, se bodo tu letos lahko udeležili športnih iger gradbincev-ta namen je CDS odobril P1 moč v znesku din 20.000-^ G- ^ Nadaljevanje s 1. strani s nadaljevanje s 1. strani e nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. Podjetje naj bo vedno likvidno tako elektromontaže kakor tudi CKV, ter usmeritvi v. Uiontažno industrijskih objektov ter tehnološko avtomatiziranih procesov indu-strijske proizvodnje." — Ali poslovni rezultat naših proizvodnih obratov °z. tovarn zaostaja za uspehi montažnih dejavnosti? „Zlasti z rezultati jako-točne proizvodnje naše To-varne elektronaprav nikakor ne moremo biti zadovoljni. Osnova za napredek na tem Področju bo tisto, za kar se Uorimo že precej let; namreč Uvedba tehničnih normativov materiala in časa ter kategoriziranje del. Ob tem b° potrebno nadaljnje vlaganje v modema visokopro-^uktivna osnovna sredstva, določiti bo treba tudi stan-^urdne materiale določenih lrm, ki jih bo IMF vgrajeno v svoje izdelke; s tem Poenotenjem bomo lahko u°segli znižanje zalog pol-^delkov in reprodukcijskega Materiala ter krajše dobavne roke. Tudi naša tovarna na Tra-bo morala glede na vloženi :aPital ustvarjati večji doho- v juliju. V kratkem namera- vilo zaposlenih povečalo le varno odkupiti še tehnično za 23 %. Vsi ti uspehi pa so dokumentacijo za proizvod- v veliki meri rezultat napo-njo zračnih filtrov . . .“ r0v, ki jih je vložil tov. Stan-Ob tem, ko smo se razgo- ko Krumpak v razvoj podvajali o novih dejavnostih jetja. Od tod je razumljiv našega podjetja, je glavni di- tudi tako soglasen sklep čla-rektor tudi poudaril, kako nov našega najvišjega organa pravilen se je pokazal ukrep, upravljanja, kp je šlo za poki smo ga sprejeli pred leti, novno izbiro osebe za to ko smo ustanovili enoten tako odgovorno delovno me-razvojni oddelek za vse de- sto. Na to zaupanje, ki mu je javnosti podjetja: bilo ob tej priložnosti po- „Z razvojem' tehnike v novno izkazano, pa je tov. svetu pa se že kaže potreba Krumpak 'iskreno ponosen: tudi za študij montažnih de- . . Tudi v prihodnjih javnosti in pokazalo seje, da štirih letih bom skušal voditi ne bo več dolgo, ko ne bodo podjetje tako, da bo uspeš-programsko - razvojne služ- no, kolektiv pa tako enoten be potrebovali le proizvodni kot dosedaj, pri čemer si ra-obrati, temveč tudi mon- zen tega najbolj želim homo-tažna dejavnost." gene in učinkovite podpore V preteklih štirih letih, samoupravnih organov in vo-od leta 1966 do vključno dilnih delavcev. 1969, je naše podjetje žabe- Ta enostnost in medse-ležilo zavidljiv razvoj. Tako bojna pomoč nam bo zago-se je v tem času, če na krat- tovilo za ustvarjanje dobrih zivne v intenzivno proizvod- Pri uresničevanju 'zastav-njo, kar je nujna zahteva ljenih načrtov pa moramo modernega časa. Pri tem so storiti vse, da bo podjetje nujna vlaganja sredstev v me- vedno likvidno. ko omenimo samo najbolj značilne podatke, fakturirana realizacija povečala za 114%, dohodek podjetja za 120% in bruto skladi za 45 %, ob tem pa je povprečni neto osebni dohodek narastel za 60%, čeprav se kar bo lahko dosegla hanizacijo. Na področju Pri naših prizadevanjih pa je v tem času povprečno šte- Pjedvsem s povečanjem se-.T Novi proizvodni prostori, ^ jih je tovarna nedavno pri-°bila, ji bodo tak razvoj Olriogočali.“ , " Kakšni so pa letošnji °eti za naše dejavnosti? t »Podjetje je za leto 1970, poslovnih rezultatov, s tem pa tudi primernih skladov in osebnih dohodkov, podjetje pa bo lahko tudi vlagalo sredstva za nadaljnji razvoj in reševanje perečega stanovanjskega vprašanja članov kolektiva ..." A. P. sBSSgS montažne dejavnosti je treba moramo ’končno, vendar ne razširiti predpriprave v de- nazadnje, poudariti tudi po-lavnicah. Ta ukrep se je pri men varčevanja z vsemi sred-izdelavi klima naprav in pod- stvi, ki nam mora biti osno-postaj za toplarne že dobro Va za bodoče uspehe; pri izkazal. Nadalje je treba iz- tem bi se morali oprijeti na-popolniti organizacijo dela, čela, naj bi vsak član kolek-pri čemer je treba začeti že tiva prihranil vsaj 1 dinar na prav od priprave pogodb in porabljenih 100 dinarjev, kar je brez dvoma realno, iz- Nasploh je treba povečati vedljivo. naše projektivne tudi v ko- Člane našega kolektiva i„ 1 Za dela na industrijskih k obratu in nmiti tudi močno zanima naša nova de- i nU«,tnihh0biek,ih- Cel° ISS-C “>™” za proizvod; cu. v! J“’,f»b JU ln n!ar" terski sistem izračunave o/ njo klima naprav v Zagrebški O hi so bili prej navadno - hčni meseci,' zlasti za oz. dimenzioniranja elementov. v^0lhažno dejavnost, so bile Rfazsir,tl bo *reba udl v$e nas« ___Drostore nekaterih obratov, posebej omeniti obrat CKV Maribor, naše zmogljivosti izko- Prostore nč aScene. Tako lahko ob naših Pn cemer inskih Tako lahko ob naših vlaganjih v pro- ulici; ali bi nam lahko o tem kaj več povedali? ,,Predvsem ima ta mlada dejavnost velike perspektive na jugoslovanskem tržišču, r^lna sredstva in izboljša- ki izvršuje svojo dejavnost zat0 sni° se tudi odločili organizacije dela'realno n® le na Štajerskem, temveč ustrezna vlaganja, ki bodo tudi po vsej državi od Po- zagotavljala najnovejše teh-reča do Paračina; obstoječi nološke postopke in visok prostori tega obrata za pro- koeficient izkoristka naprav, jektivno, operativno in dru- Pri rcnomirani tovarni 'ROX ge službe ne ustrezajo več in ~ NICKEL smo že odkupili bo treba čimprej zgraditi za tehnično dokumentacijo za Prir j■6‘uiizacije ueia real ujemo letos uspehe, ki 0 lanske še presegli." htev Katere neposredne za-V De hi predvsem poudarili W;zadevanjih za izpopol- našega sistema dela? tQ novo stavbo, povečati pa grelce, ventilatoije in klima rpest Se*cah°r Je na prvem tudi delavnice za predpri- centrale, stroji za proizvod-u Prehajanje iz eksten- pravo montažnih elementov, njo teh naprav bodo prispeli Tudi s standardizacijo materiala, ki ga vgrajujemo v naše proizvode, bomo lahko zmanjšali odvečne zaloge v skladiščih. 8»§8§«668»«^S988S88»s«^^ »^^^vcSSSSč^SSS^^ UMii imMmMmBm V zadnji številki smo poročali o doseženih bruto skladih podjetja po zaključnem računu za leto 1969, vendar ta sredstva takrat še niso bila namensko razdeljena po posameznih obratih, zato s tem članskem to vrzel dopolnjujemo. Razen tega je prav, da se bralci Glasnika seznanijo tudi s celotno problematiko formiranja in uporabe vseh razpoložljivih sredstev v tekočem poslovnem letu. Viri sredstev, ki bodo podjetju na voljo tekom leta, so naslednji: čisti dohodek za sklade po zaključnem računu za leto 1969 čisti dohodek za sklade od investicijske dejavnosti v inozemstvu po zaključnem računu za leto 1969 čisti dohodek za sklade od gradbišča v Eberswalde razlika med planirano in dejansko amortizacijo za leto 1969 prodaja osnovnih sredstev v letu 1969 razlika med črpanjem sredstev in planom za investicije v letu 1969 razlika med planiranimi in črpanimi sredstvi počitniške skupnosti amortizacija za leto 1970 15,709.499 din 1,004.087 din 9,721.148 din 204.962 din 154.082 din 1,217.632 din 168.917 din 3,489.840 din Skupaj 31,670.167 din Navedena razpoložljiva sredstva pa so po obratih razdeljena takole: ^ CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Trata Projekt, biro Centr. skladi 6,601.737 3,515.640 599.553 5,850.757 2,863.233 3,887.029 392.011 7,960.207 povečali sorazmerno danim posojilom. Poleg tega obrata je obrat CKV Ljubljana vrnil iz svojih sredstev 2,379.391 din centralnim skladom za kritje 70% stroškov, ki so nastali v letu 1969 pri gradnji proizvodne in skladiščne hale v Vojkovi ulici. UPORABA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV dotacije sindikatu, nagrade 10 in 20 letnikom in drugi nepredvideni stroški iz sklada skupne porabe strokovno izobraževanje delavce^ in štipendije kritje razlike med planiranimi in črpanimi sredstvi v letu 1969 za anuitete sklada skupne porabe za izobraževanje, za nagrade 10 in 20 letnikom, za dotacijo sindikatu in ostalo nakup stanovanj za socialno šibke posojila članom podjetja za gradnjo ali nakup stanovanj iz sredstev v letu 1969 doseženega dohodka gradnja počitniškega doma v Fiesi plačila eksternih anuitet za najeta posojila za osnovna in obratna sredstva vlaganja v obratna sredstva po višini vezave teh sredstev v zalogah in terjatvah dodatna vlaganja v obratna sredstva za kreditiranje kupcev obrata Elektromontaža kritje stroškov za izvršena dodatna dela v letu 1969 na proizvodni in skladiščni hali v Vojkovi ulici predvideni stroški za dokončanje del na gradnji proizvodne in skladiščne hale v Vojkovi ulici rekonstrukcija kurilnice v Vojkovi ulici gradnja nove trafopostaje v Vojkovi ulici nabava orodja in drobnega inventarja, 50 % nabavne vrednosti druge investicije obratov po naslovnih spiskih posojilo za gradnjo energetskih objektov v višini 7 % od vrednosti lastnih ivesticij 300.000 din 200.000 din 190.200 din 692.721 din 757.280 din 2,000.000 din 1,395.568 din 8,004.087 din Obrata CKV Maribor in Elektromontaža sta pripravljena dati centralnim skladom svoja neangažirana sredstva na razpolago kot posojilo po 6 % obrestni meri. Nadalje je ODS v Mariboru sklenil, da se obratu posojilo vrne v celoti prihod-. nje leto in da prejme istočasno iz centralnega sklada še 100% posojenega zneska brez obveznosti vračanja-Elektromontaža pa daje posojilo za dobo 5 let. Z naje-tim posojilom bodo iz centralnega sklada krite negativne razlike s pogojem, da CKV Ljubljana vrne prejeto; posojilo po 1 letu. obrata TEN in Trata pa v roku -let. vsi po 6 % obrestni meri-1 1,500.000 din 822.104 din 3,998:774 din 638.414 din 350.000 din 1,474.369 din 7,131.497 din 509.870 din Skupaj planirani stroški 31,670.167 din Pri formiranju sredstev za posamezne obrate so upoštevane tudi anuitete za interna posojila, ki so jih prejeli oz. dali posamezni .obrati v letih 1965 do 1968. Skupni znesek teh * anuitet je znašal 3,802.533 din. Od tega zneska je Projektivni biro vrnil 93.679 din anuitet, centralni skladi pa 3,807.854 din, do-čim so vsi—ostali obrati iz tega naslova svoja sredstva Na sejah UO in CDS 15. in 16. aprila je' bil sprejet sklep, po katerem so vsa razpoložljiva sredstva angažirana za kritje raznih obveznosti podjetja, ki zapadejo v plačilo tekom leta in za kritje stroškov, predvidenih po planu investicij za tekoče CKV Ljubljana leto. Po odobrenem planu CKV Maribor bodo razpoložljiva sredstva CKV Koper uporabljena po vrstah stre-Elektromontaža škov takole: -TEN ' Trata Iz pregleda je takoj raz- Pozitivne razlike med razvidno, da so planirani stroški položljivimi sredstvi in plairi-za celotno podjetje uravno- ranimi stroški znašajo vešeni z razpoložljivimi sredstvi. Po posameznih obratih pa to ravnotežje ni doseženo, saj so planirani stroški po obratih naslednji: din 6,957.987 1,847.212 599.553 4,630.232 4,095.495 4,869.033 392.011 8,278.644 2,888.953 din, in sicer pri: din CKV Maribor 1,668.428 Elektromontaži 1,220.525 Za kritje planiranih stroškov pa nimajo zadostnih sredstev na razpolago naslednji obrati: regresi za dopuste v letu 1970 in Projekt, biro kritje razlike za leto 1969 na Centr. skladi osnovi spremembe pravilnika o delitvi --------------- osebnih dohodkov 1,705.283 din Skupaj 31,670.167 din CKV Ljubljana TEN Trata Centr. skladom -din 356.250 1,232.262 982.004 318.437 Skupaj SEDANJE DELITVENO RAZMERJE NAJ OSTANE UO in CDS sta z oziroi'1 na obveznosti, ki so z najej'j jem posojila nastale za pU' hodnje leto, sklenila, da m°' ra sedaj veljavno delitven0 razmerje skladov (70 % • 30 %) med obrati in central; nim skladom ostati v veljavl tudi za zaključni račun lfj ■tošnjega leta. Poleg tega je sprejet sklep, po katere1'1 bodo po zaključnem račun0 za leto 1970 obrati vložili j obratna sredstva 100 % -zneske in ne kot letos. ko5° v ta namen . prispevali j 70 % svojih sredstev, ostal'11 30 %. pa je bilo vloženo |ž centralnega sklada. Iz pregleda planiranih 'n. vesticij in drugih obvezno5 za letošnje leto je razvidni da je za gradnjo novega P° j čitniškega doma v Fiesi gotovljeno 2,000.000 d% Planirana sredstva pa za investicijo ne bodo zadb5 na, zato se bo iz oročenj .sredstev .pri banki nam£n . — ~r~~~ -. - teiij' še 1,000.000 din. S sredstvi bo možno finan1 c>' Z5 rati vsa gradbena dela, montažna dela in oprem0 P, bomo morali sredstva za8 2,888.953 din Nadaljevanje na 15 stran’ illllfillllilllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIM 20 NOVIH STANOVANJ ZA NAJBOLJ NUJNE POTREBE Stanovanjska stiska omiljena I Že v eni izmed prejšnjih številk Glasnika smo poročali, da se je podjetje odločilo kupiti določeno število stanovanj za tiste člane naše s delovne skupnosti, ki glede na svoje osebne dohodke in splošno premoženjsko stanje objektivno niso sposobni zbrati ustrezna finančna sredstva in najeti kredite ter si pomagati do stanovanja, žive pa razen tega v neprimernih stanovanjih. Po prijavah in predlogih iz obratov je centralna komisija za družbeni standard izbrala po vnaprej določenih kriterijih, ki smo jih v Glasniku tudi že objavili, najnujnejše primere, in sicer naslednje število po posameznih obratih: - CKV Ljubljana 3 - CKV Maribor 4 - Elektromontaža 1 - TEN 3 - Trata 4 — Projekt, biro 1 — Skupne službe 4 merje velikosti stanovanj, ustrezna sredstvom za stanovanja, kupljena v Ljubljani. S podjetjem MARLES je že sklenjena pogodba o nakupu 10 enoinpolsobnih stanovanj in treh garsonjer v Ljubljani. Ta stanovanja morajo biti po pogodbi vseljiva do konca letošnjega junija. Preostala 3 dvoinpolsobna stanovanja pa bodo gotova za vselitev v letošnjih jesenskih mesecih, o čemer je tudi že sklenjen dogovor. Z opisano rešitvijo, ko bo v letošnjem letu nabavljeno 20 novih stanovanj za tiste člane našega kolektiva, ki so po vsem sodeč teh najbolj potrebni, bomo vsaj za silo rešili stanovanjski problem pri podjetu. S tem pa seveda še zdaleč ni rečeno, da smo že zadostiti vse potrebe in stanovanjski problem spravili z dnevnega reda. F. L. Centralni delavski svet je opisani predlog komisije za družbeni standard sprejel in potrdil ter naložil ustreznim strokovnjakom (Alojzu Kosiju, Stanku Kolbeznu, Aleksandru Remcu in Francu Lopatiču), naj poiščejo najugodnejše možnosti za nakup potrebnega števila stanovanj. V Ljubljani je bilo treba kupiti 16 stanovanj, v Mariboru pa 4. Na podlagi vrste poizvedb in prejetih ponudb podjetij, ki gradijo stanovanja za trg, je bila sprejeta kot najugodnejša ponudba mariborskega podjetja MARLES. Tako je bilo odločeno, da se v Ljubljani kupi i 16 stanovanj, ki jih gradi MARLES v Zalogu, od tega 10 enoinpolsobnih, 3 dvoinpolsobna stanovanja ter 3 večje garsonjere. Obratu CKV v Mariboru pa je bilo prepuščeno, da izbere najugodnejše možnosti za nakup 4 stanovanj za svoje delavce, pri čemer so finančna sredstva, predvidena za nakup stanovanj v Mariboru, glede na soraz- Stanovanja MARLES v Zalogu pred zaključkom gradnje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Organizacija in izvedba inženiring-poslov sta prav 8°tovo dve najpomembnejši izmed nalog, ki naj ju opravil3 prodajno - projektivni biro naše z novo organizacijo Poslovanja ustanovljene prodajno-projektivne službe Podjetja. Ta ena sama beseda - inženiring - pa skriva v ^bi našteto poti, po katerih lahko nosilci inženiring -Poslov skrenejo s hitre avto - ceste, kije edina zmožna °Pravičiti idejo inženiringa. . Nosilec inženiring-posla mora kupcu objekta zagotovi predvsem: - najkrajši možni rok postavitve objekta do delujoče 1 , ~~ minimalno izgubo časa zaposlenih, ki so s strani uPca (investitoija) odgovorni za gradnjo objekta, ~ kakovostno izvedbo, . ~ uporabo najnovejših tehnoloških in znanstvenih °*žkov (če je potrebno tudi med samo gradnjo) tako stede samega objekta, kakor tudi glede opreme, — cenenost izvedbe. NEKAJ MISLI O ORGANIZACIJI IN IZVEDBI INŽENIRING-POSLOV Ne krilatica, temveč nujna zahteva sodobnega gospodarstva Le tisti nosilec inženiring-poslov, ki bo uspel zadostiti željam kupca glede vseh teh petih zahtev, lahko upa, da bo zadržal stare in pridobil nove stranke. ZBIRANJE PONUDB IN MREŽNI PLAN Zdaj nekoliko poglejmo, kako se podjetja, ki so tudi inženi-ring-organizacije, spoprijemajo z nalogami, ki se postavljajo prednje v obdobju, ko sta organizacija in izvedba inženiring-poslov ne samo krilatica, ampak nujna zahteva dinamično se razvijajočega svetovnega gospodarstva. Nosilec inženiring-posla, ki običajno ne razpolaga z vsemi ustreznimi kapacitetami (opremo in ljudmi), mora za dosego čim krajšega izvedbenega roka zbrati ponudbe podjetij, ki razpolagajo z ustreznimi kapacitetami, ip jih preveriti z vidika vseh 5 zahtev. Pri tem mora paziti, da ne prezre večkrat nelogične ponudbe kakega podjetja, ki na pr. ob skromni opremi ponuja kakovostno izvedbo ali cenenost izvedbe ob neustrezno visoko kategorizirani delovni sili itd. Sele potem, ko izloči vse take ponudbe, lahko začene z načrtovanjem mrežnega plana, ki je danes na zahodu pri velikih delih že tako samo po sebi umeven, kot npr. glavni projekt objekta. POVSEM PRIPRAVLJEN NA LICITACIJI Po izdelavi mrežnega plana, v katerem so zdaj časovno že več ali manj natanko opredeljene posamezne aktivnosti od gradbenih del do financiranja, pošlje nosilec inženiringa mrežni plan vsem izbranim podjetjem še enkrat v potrditev. Če katero izmed podjetij ne more z lastnimi kapacitetami zadostiti zahteve mrežnega plana, mora nosilec inženiringa bodisi poiskati dodatne kapacitete pri drugih podjetjih bodisi poiskati za te aktivnosti novo podjetje. Ob tem morajo sodelujoča podjetja predložiti tudi popis načinov ukrepanja v primeru tehnoloških ali drugih sprememb med samo gradnjo objekta. Sele tako pripravljen se lahko nosilec inženiringa praviloma pojavi na licitaciji, saj razpolaga z vsemi podatki, ki zanimajo inve- stitorja. Pri tem seveda ne sme pozabiti tudi finančno-pravne plati zadeve, sicer se mu rado zgodi, da se znajde v nehvaležni vlogi, ko zaradi neizpolnitve obveznosti s strani enega sodelujočih podjetij brez moči ukrepanja plačuje investitorju penale, ali celo katastrofalne odškodnine. USPEH JE REZULTAT NATANČNEGA DELA Če v običajno hudi konkurenci uspe delo dobiti, mu izvedba ob vestni in temeljiti pripravi ne sme predstavljati posebnih težav. V kolikor pa se je pozabilo na en sam kamenček v tem velikem mozaiku, se rado zgodi, da je bil to zadnji mozaik, ki ga je podjetje skušalo sestaviti. . . Ta kratek sestavek naj služi kot ilustracija sodobnega~pristo-pa k organizaciji inženiring-poslov, hkrati pa naj nas še enkrat opozori, da uspeh, kakršnega je doseglo naše podjetje s sodelovanjem pri inženiringu v Ebers-\valde, ne pade z neba, ampak je rezultat natančnega dela vseh sodelujočih partnerjev, zlasti pa nosilca inženiring-posla. M. M. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||lllll||||||||||||||||||||||||||||||illlil|[||||||||!lllllllll||||||||||||||||||j|| NA ROB RAZPRAVLJANJ OB SPREJEMANJU NOVEGA STATUTA Tudi ljubljanski sindikati si po svojih močeh prizadevajo za pravilno in uspešno uveljavitev XV. amandmaja zvezne ustave v delovnih organizacija Naš družbeno ekonomski razvoj, ki je. zasnovan na samoupravnem sistemu, omogoča sproščanje ustvarjalnih pobud delovnega človeka, hkrati pa samoupravni demokratični sistem seveda omogoča tudi delovanje nam nasprotnih in tujih teženj. Tega se v delovnih organizacijah mnogokrat premalo zavedamo. Naše objektivno ocenjevanje samoupravne prakse nam je omogočilo, da smo se v pripravah na ustavne spremebe jasno opredelili za amandmaje, ki naj omogočijo samoupravljalcem samostojno odločanje o svoji samoupravni organiziranosti. Vsa najrazličnejša reagiranja in praktično delo pri izpopolnjevanju statutov delovnih organizacij na osnovi ustavnih amandmajev obvezuje sindikate v Ljubljani, da še naprej spremljamo, sodelujemo in pomagamo graditi take samoupravne odnose, ki bodo omogočili racionalizacijo in prilagajanje moderni organizaciji dela. Na dlani so vse negativne težnje v samoupravnih odnosih, ki so se dosedaj spretno prikrivale za samoupravljanjem. To jp seveda zelo pomembno za naša nadaljnja prizadevanja pri oblikovanju statutarnih določil v delovnih organizacijah. Navajamo nekaj najpomembnejših stališč sindikatov: — Opredelimo status organizacij združenega dela v delovni organizaciji tako, da se bo utrjeval samoupravni položaj delovnih enot. Doseči moramo ustrezno normativno ureditev teh odločujočih samoupravnih subjektov. Odločno nasprotujemo rešitvam, s katerimi skušajo ponekod le z raznimi naslovi, brez vsebinske opredelitve delovnih enot, zadržati in utrjevati centralizirano upravljanje. — Z določili statuta zagotovimo večjo učinkovitost samouprav-ljalskega dela, to je predvsem delitev pristojnosti med kolektivnimi in individualnimi izvršilnimi organi. — V statutu dajmo zboru delovnega kolektiva opredeljeni položaj. — Prek določil statuta utrjujemo referendum kot obliko neposrednega odločanja. — Povsod dosledno izvedimo ustavno opredelitev, po kateri se postavlja delavski svet v vrh samoupravne zgradbe v delovni organizaciji. Nesprejemljiva .so hotenja, po katerih naj bi prenašali v ustavi določene temeljne pristojnosti delavskega sveta v pristojnost kolektivnih izvršilnih organov. Zavračamo tudi predloge, po katerih naj bi bili delavski sveti delegatsko sestavljena telesa. Upreti se moramo težnjam za bistveno zmanjšanje članov delavskega sveta. Zastopamo stališče, naj mandat članov delavskega sveta ne traja več kot štiri leta. — Statutarno izenačimo veljavo kolektivnih izvršilnih organov, tam kjer jih bo več. Med njimi ne sme biti razlikovanja glede podrejenosti in nadrejenosti. Nesprejemljivi in protiustavni so tudi predlogi, po katerih naj bi v kolektivne izvršilne organe volili posameznike po položaju ali pa po izbiri mandatarja. ; — Smiselno in razumljivo je oblikovanje kolektivnih izvršilnih organov po delovnem in funkcionalnem načelu in ne po organizacijskem načelu. Ustava dopušča možnost, da se v delovni organizaciji ustanovi in izvoli tudi več individualnih izvršilnih organov, saj lahko na ta način močneje združujemo poklicno delo posameznikov z njihovimi samoupravljalskimi dolžnostmi in osebno odgovornostjo. NADALJEVANJE NA 15. STRANI II 1 i ^llllllllllllllllljllllllllllillUlllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllliliiilillllilllillillllHIilllM PREDSTAVLJAMO VAM INŽ. ERNESTA BLAŽONA Cenejša in hitrejša smer i Pravkar se je vrnil s službene poti po Zahodni Nemčiji. Ing. Ernest Blažon, 38, stanuje v ljubljanski Rožni dolini in je poročen; družinski krog dopolnjujeta hčerkica in sinko. Prag podjetja IMP je prestopil 1. 10. 1969. Več kot desetletje je prebil v podjetju podobne stroke, kot je opravlja sedaj v IMP. Zanj in za nas so to pojmi, kijih vsakodnevno srečujemo: gretje, ventilacija, klimatizacija. Grelni tehniki, ki jo IMP ima in jo obvlada, se v zadnjih letih pridružuje klimatska tehnika kot novost. Ing. Blažon je preprost in vsakomur dostopen. Miren je in natančen v stroki. Strokovnjak, kakršnega smo si želeli in ga potrebovali. V razgovoru je jedrnato prikazal stroko, s katero se zkvarja: ,,Klimatsko tehniko delimo sedaj na tri možne veje, in sicer: prezračevanje, industrijska klimatizacija ter komfortna klima. Naša klimatska tehnika gre v smeri komfortne klime. Predvsem za to vejo sem prišel v IMP. To, da sem se izpopolnil in se še nadalje izpopolnjujem na področju klimatske tehnike, je bil zame zgolj slučaj. Razmere ob študiju in po diplomi 1. 1957 so me potisnile na rob te posebne, takrat še nerazvite dejavnosti. Službovanje na tem področju in pozneje izredno zanimanje me je privedlo tudi do IMP, kjer si obetam doseči tisto, kar sem leta in leta želel. IMP napreduje na tem področju s krepkejšimi koraki. S tem moramo biti vsi zadovoljni. Osvojili bomo produkcijsko tehniko v smeri komfortne klime“. — Dovolite, kakšno delovno dolžnost opravljate sedaj v podjetju? ! ,.Razporejen sem na delovno mesto pomočnika tehničnega direktorja za proizvodnjo klimatskih naprav. Moje sedanje delovne dolžnosti so, če vam jih povem po najkrajši poti, naslednje. Prevzemanje tehnične dokumentacije vseh vrst, ki jo je naše podjetje kupilo v inozemstvu za razvijanje klimatskih tehnik, to je prvo. Drugo pa predelava te dokumentacije v obliko, ki bo primerna naši tehnologiji in našemu proizvodnemu sistemu. In tretje: razviti organizacijske oblike pri delu v novi tovarni v Zagrebški ulici.“ — Prosim seznanite naše -bralce s tem, koliko vam je uspelo opraviti delovne naloge v času, odkar ste pri nas? ! Brez posebnega uvoda in kar se da preprosto je dejal: ,,V pol leta, kar sem pri podjetju, pripravljamo proizvodnjo toplotnih izmenjevalcev - grelcev in hladilcev. Ti izdelki slonijo na osnovi aluminija in bakra. Ti proizvodi bodo vgrajeni v komfortni klimi, o čemer sem že govoril.“ — Ali morda lahko pričakujemo še kaj novega? ,,Da, v pripravi je prevzem in osvojitev tehnične dokumentacije za proizvodnjo sodobnih klima-central, mi jim pravimo kar — klimati. V pripravi so tudi centrifugalne ventilacije ter zračni filtri Ob zaključku razgovora pa smo naprosili inženirja, da nam pove še, zakaj prav tak program dela in ne kakšna druga oblika načina osvajanja nove proizvodnje. „S tem je pa takole. Na razpolago smo imeli dve poti. Ali z visokim številom strokovnih kadrov osvojiti to, kar imajo zahodne države že v vsakodnevnem proizvodnem progamu, ali pa zastaviti Z manj strokovnjaki - za sedaj smo le štirje - iz prevzeti oz. kupiti primerno dokumentacijo ter pričeti takoj s proizvodnjo. Odločili smo se za drugo varianto. S tem smo lahko izredno zadovoljni, saj smo premostili več let dragocenega časa, ki bi ga morali porabiti, če bi samo razvijali klimatske tehnike. V Zagrebški ulici imamo lepe možnosti in pogoje, da ne zaostajamo za zunanjo konkurenco in proizvodnjo. Ta smer in pot proizvodnje klimatske tehnike je za naše razmere cenejša predvsem pa hitrejša ...“ s. 2- V MAJU BOMO IZBIRALI NAŠE NOVE VAJENCE SPOSOBNEJŠI za izbrani poklic Organizacija procesa proizvodnje in narava del v našem podjetju narekujeta, da je struktura zaposlenih v pretežni večini kvalificirana. Specifičnost dejavnosti našega podjetja zahteva, da kvalificirano delovno silo vzgojimo doma. Vsa leta od svoje ustanovitve pa do danes posveča podjetje posebno skrb vzgoji mladega strokovnega kadra. V povprečju zadnjih petih let se je izučilo letno 120 vajencev raznih poklicev, to je, 120 učencev opravi uspešno zaključeni izpit za svoj poklic. Na žalost pa je iz leta v leto več tistih, ki v redni 3-letni učni dobi ne pridejo do poklica. Mnogo vajencev tRora podaljšati triletno Učno dobo za eno leto zaradi neuspeha v šoli. Razen lega pa je v zadnjih letih tudi vedno več tistih, ki se sploh ne izučijo ali — drugače povedano - s katerimi se razveljavijo učne pogodbe. Vzroki za razveljavitev Učnih pogodb so najrazlič-Uejši, od samovoljnega pre-Uehanja učenja in neuspeha v šoli pa do odpora do dela *n podobno. Dejanski globlji vzroki za razveljavitve učnih pogodb (teh razveljavitev je bilo letos že petina od števila vseh vajencev) pa so trojni: — premajhna predizo-brazba, zato vajenec ne more dosegati zadovoljivih rezultatov v šoli; — vajenec nima veselja do poklica, za katerega se uči; fant se ni odločil za poklic sam, temveč so mu ga izbrali starši, toda napačno; — slaba družba, ki pogosto zavede vajenca v vseh stopnjah učenja, od. I. do III. letnika. Da bi preprečili tako velik osip vajencev, bomo letos poskusili predhodno ugotavljati sposobnosti bodočih vajencev, to je njihovo pred-izobrazbo in nagnjenje do poklica. To naj bi zagotovilo podjetju dober vajenski kader, posamezniku pa pomagalo pri njegovi odločitvi za poklic v našem podjetju. S tem bomo skušali prihraniti kasnejša razočaranja tistim, ki so napačno izbrali poklic ali ki nimajo zadostne pred-izobrazbe. Povedali jim bomo, naj si izberejo tak poklic, katerega bodo sposobni tudi doseči. V učni dobi bomo tudi v bodoče, tako kot smo vedno, vplivali na vajence in jih svarili pred slabo družbo, ki je dostikrat vzrok za neuspehe. Pri tem nam bodo morali v večji meri kot doslej pomagati starši otrok, predvsem tistih, ki v slabo družbo zahajajo. n 1 ► n n n o o o o < > < > <> n n n n u n n n ' ► < > n n n n < > o o n n o n n n n o n u n o n u u n n o n <> ■ > n n ŠPORT MED OBRATI IMP V Mariboru zmagali domači kegljači ZGODNEJŠI ZAČETEK ZA TEMELJITO IZBIRO Da imajo člani kolektiva čas in voljo tudi za športno udejstvovanje, nam spet pove podatek, da smo na prosto soboto, dne 18. 4. 1970 tekmovali v Mariboru med seboj kegljači iz ljubljanskih obratov in obrata CKV Maribor. Ekipo Ljubljane so sestavljali trije člani iz TEN, dva s Trate, trije iz CKV in eden iz Elektromontaže ter tov. Franc Vidrajz kot vodja. Že začetek tekme je pokazal, da sta ekipi pripravljeni in obe željni zmage. Povedli so Ljubljančani, toda v tretjem krogu so napravili večji >,kiks“, kar so Mariborčani izkoristili in obdržali prednost do konca tekme ter zmagali z rezultatom 656:615 podrtih kegljev. Po tekmi so domači zmagovalci pripravili skupno kosilo, med katerim se je vzpostavilo več novih znanstev, pa tudi direktor obrata CKV Maribor tovariš Ulčar je zaželel še več takih srečanj med člani kolektiva IMP. Ponovno srečanje bo predvidoma maja v Ljubljani. . , A. L. ______________________________________________ Tudi letos bomo sprejeli večje število vajencev v vse poklice podjetja. Prošnje za sprejem vajencev bomo začeli zbirati že v maju. Do konca šolskega leta bomo imeli informativno že izbrane vse tiste, ki bodo vstopili po končani šoli v uk pri našem podjetju. Nato slede pregledi in formalen sprejem. S 15. julijem bodo že vsi naši novi vajenci vstopili v uk. S tem bomo ostalim, ki ne bodo sprejeti, omogočili, da se lahko vključijo v uk drugje. Našim, sprejetim vajencem pa bomo omogočili, da bodo takoj po opravljenem zaključnem izpitu lahko zasedli delovno mesto kvalificiranega delavca. Ob tej priložnosti bi radi še enkrat opozorili vse člane naše delovne skupnosti, ki želijo vključiti svoje otroke v uk pri našem podjetju, naj oddajo prošnjo za sprejem z navedbo dosedanjega uspeha in šole, ki jo fant obiskuje, že v maju. F. L. Bomo letos osvojili pokal na ŠIG? PRIČENJAMO PRIPRAVE NAŠIH ŠPORTNIKOV NA XX. letne športne igre gradbincev Obveščamo športnike kolektiva, da bodo letošnje letne igre gradbincev Slovenije v dneh od 3. do 5. julija v Trbovljah v organizaciji trboveljskih delovnih organizacij Cementarne in SGP Zasavje. Sistematske priprave vseh naših ekip bomo pričeli takoj po prvomajskih praznikih. Priprave posameznih ekip bodo vodili: — Odbojka moški: ing. Naglič Jože — uprava — Odbojka ženske: ing. Strucelj Alojz in Vidrajz Franc - projekt, biro — Namizni tenis moški: ing. Maček Matjaž — TEN — Namizni tenis ženske: Žakelj Franc - TEN - Mali nogomet: Hočevar Franc - uprava - Šah: Dolničar Franc - TEN — Balinanje: Tekavec Adolf — TEN - Streljanje ženske in moški: Bolta Franc — TEN — Kegljanje ženske: Vidrajz Franc — projekt, biro - Kegljanje moški: ekipa bo kombinirana, za koordinacijo bo skrbel Jurca — TEN Vse člane našega kolektiva, ki se želijo udeležiti priprav, prosimo, da se priglasijo vodjem posameznih ekip, ki jim bodo posredovali vsa potrebna navodila. * * s s * * * * * z 5 J * * S * * * * * S / / < + * * * * mMmmmamBBssmamm V CKV LJUBLJANA SO PO USPELEM PROIZVODNEM SESTANKU SKLENILI Vsako leto vsaj enkrat na skupen razgovor Vodstvo obrata CKV Ljubljana je sklicalo vse vodilne monteije centralne kurjave, klima naprav ter vodovodne inštalaterje s šefi montaž ter službami obrata na skupen sestanek, ki je bil 6. aprila 1970. Oblika posredovanja informacij in krajših predavanj se je izkazala kot nujna, saj so jo predlagali prav neposredni proizvajalci v montažni dejavnosti. Ne glede na oddaljenosti vodilnih monterjev, ki delajo na terenu, je bil odziv na vabilo izredno številen. Sejna dvorana v upravi podjetja je bila tisto jutro ob 7. uri polno zasedena. Celo sedežev je primanjkovalo. Razgovora se je udeležilo kar 115 sodelavcev. Celodnevni načrt posredovanja informacij je bil zelo bo-širen, vendar so ga udeleženci spremljali izredno pozorno, čeprav niso vajeni sedeti v dvorani. Njihovo vsakdanje delo je popolnoma drugačno, saj ga opravljajo v rednem in nadurnem delovnem času v nenehnem gibanju, hoji, dviganju bremen in montaži. Toda naši „fantje“ so zdržali. . . Poslovno leto 1969 je bilo uspešno. To jih je razveselilo, saj so prav oni bili glavni nosilci in izvajalci delovnih dolžnosti. Še bolj jih je razveselila napoved, da bomo imeli tudi v letu 1970 dela' dovolj. Realizacija plana prevzema del je ugodna. To je zagotovilo za nadaljnje delo ter še večji razvoj podjetja in obrata. Izredno zanimanje* so vodilni monterji posvetili resni zadevi varnega dela zaposlenih. Razumeli so, da je mogoče marsikatero nesrečo pri delu preprečiti prav z njihovo zavzetostjo, zahtevo, navzočnostjo 1 iri sugestijo. Zavedajo se svoje pomembnosti pri urejanju varnega dela sodelavcev. Osvetljeni primeri so dokah zgovorno pojasnili, kakšna je v tem pogledu prvenstvena dolžnost vodilnih monterjev na gradbišču. Ure razgovora so potekale. Vzeli so v precep predlog novega statuta podjetja. Ocenili so ga takole: naš statut naj bo skladen z zakonskimi predpisi. Toda pozabiti je treba na to, da se ne tehnična operativa kot tudi ope-rativa na terenu tovrstna napotila prejemati večkrat letno. Ob sleherni montaži mora operativa ha terenu poznati funkiconal-nost posamično ali skupinsko vgrajenih elementov. Ogled proizvodnje klimatskih naprav z Za- gospodarjena. Zakonsko predpisani čas reelekcijenaj ne bi bil merilo. Merilo naj bo uspešnost oz. neuspešnost gospodarjenja. Pregled stanja pri izplačevanju osebnih dohodkov je pokazal, da grebški ulici je bil dokaz, da v podjetje ni nikdar zašlo v tak po- podjetju skrbi za nadaljnji razvoj ložaj, da zaposleni ne bi pravo- ne prepuščamo slučajnosti, časno dobili polnih osebnih do- Sredstva, ki jih skupno ustvar-hodkov. Problematika osebnih jamo, so tudi trošena za skupno dohodkov je zadevala drugo po- nadaljnjo razvojno rast. dročje, vin sicer pravičnejšo delitev osebnih dohodkov znotraj ekonomske enote. Vodilni monterji so želeli dopovedati, da je treba to skrb za proučevanje notranjega nagrajevanja po posameznih skupinah zaposlenih čimprej izboljšati in uskladiti. ORGANIZACIJA DELA V ENOTI CKV Ljubljana še vedno jih“. ni taka, kakršno smo si vsi želeli. Ugotavljamo še dovolj notranjih rezerv, preslabo varčujemo. Naše zaloge so kljub zmanjšanju še vedno previsoke. Delovna disciplina tudi ni najboljša. Sklenjeno je, da se bo vsak-na svojem de- ŠIRŠI PROIZVOD SESTANEK V OB ^ ELEKTROMONtl Za §i tesne, šo po vezav m bodo notranji organi uprav- ,ovnem mestu oprijel gesla „na iiania nrevef-krnt nrenletili vsaklh 100 din stroškov moram panj3 prevečkrat prepleta t plihraniti vsaj t dinar Tudi na m „vozill po dvojnem tiru . ta način se bo moral pokazati To predvsem zato, ker smo boljši uspeh. Že tako in tako zelo razčle- Ob predavanju o razvojni sme- njeno podjetje S Številnimi ri v strojni stroki našega podjetja ekonomskimi enotami, ven- so..vodiln1i monterji dobili obšir- dar z enotno gospodarsko in ^^'oddefkTTr njSovega politično Željo združene vključevanja v delo proizvodnih uspešnosti V gospodarjenju, obratov. Vrsta opozoril je kot Reelekcija vodstvenega ka- nov napotek v predavanju o re-*• ”1 temelji n, uspešnos.i ENCtEN KOLEKTIV Zaradi. naše razS1^ montažne dejavnosti š irom države in s tem v zvfj^vejanosti delovnega kolektiva po posameznih gradtfj Je vodstvo obrata Elektroinon-taža sklenilo organih, *^i proizvodni sestanek z vsemi vodilnimi monterji bCj11 službami obrata. Sestanek, ki je bil zamišljen v obl*\ °rrnacij vodilnim monterjem s strani vodstva obratov J' 17. aprila v prostorih sejne dvorane, upravne stav jPdJetja. Udeležba je bila več kot zadovoljiva, saj se je udeležilo kar 68 vodilnih monteijev — predsI3C°v montažnih skupin z vseh gradbišč; z zanimanj^Jedili pojasnjevanju problematike s strani vodili1*^,;.aVcev ter s svojimi predlogi Ob prisotnosti glavnega direktorja podjetja tov. Krumpaka, ki je s svojo navzočnostjo še poudaril pomembnost tega delovnega sestanka, je direktor obrata ing. Kumše po pozdravu zbranim pojasnil namen zbora, nakar smo takoj pričeli z drifevnim redom, ki je bil obširen in je obravnaval same pereče probleme poslovanja obrata in podjetja. Zaključno skupno kosilo je le oblika še tesnejšega zbližanja in sproščenega razgovora o vsem tistem, kar monter sila težko pove zlasti pred tako številnim sku-pom. kije štel nad 100 zbranih v dvorani. Kdor tem razgovorom v sproščeni besedi prisluhne, se bo marsikaj naučil in tudi spremi-' njal mnenje o naših „montažer- 1 Ob zaključku celodnevnega razgovora le še kratek sklep: vsako leto vsaj enkrat skupno na razgovor in informacije o vedno bolj zahtevnih delovnih dolžnostih. S. Ž. r, Dnevni red sestanka je obsegal najprej poročilo o realizaciji poslovanja podjetja in obrata v letu 1969, razdelitvi ustvarjenih skladov po obratih in stanju investicij za leto 1970 (poročal je direktor plansko-analitske službe tov. Remec), nakar je sledilo poročilo o realizaciji plana prodaje in sklenjenih pogodbah za leto 1970 ter stanju na tržišču (poročal je šef prodaje obrata tov. Miklavc). V poročilu službe varstva pri delu smo slišali marsikaj novega s tega vedno premalo upoštevanje področja (poroča tov. Ciuha). Poročilo o spremembah v osnutku novega statuta podjetja pa je podal šef pravne službe dr. Kržič, posebno poročilo o osebnih dohodkih je obravnaval tov. Remec, o dejavnosti podjetja in vseh obratov ter perspektivah glede na razvojni program pa je poročal direktor razvojnega oddelka podjetja ing. Završnik. Y krajšem nagovoru je nato glavni direktor podjetja pozdravil navzoče ter se vsem zahvalil za sodelovanje in dosežene delovne uspehe v preteklem letu, poudaril pa je tudi vedno večjo pomembnost varčevanja z vsemi sredstvi, ki naj nam bo pri nadaljnjem delu poleg strokovnosti osnova za bo- doče uspehe, katere nam je V diskusiji je prišlo do iskreno zaželel. odkrite izmenjave mnenj, Po poročilih se je razvila kar je privedlo do sprejetja obširna razprava, sledila so precejšnjega števila sklepov številna vprašanja o najraz- za nekatere izboljšave poslo-ličnejši problematiki, tako vanja v okviru obrata kot tvida je bila diskusija dokaz, di za izboljšanje pogojev de-kako potreben je bil ta sesta- la monterjev na gradbiščih, nek, saj so vodilni monterii ...... neposredno izvedeli več o Nadaljnja razprava je na-lastnem podjetju in se sezna- celav stanovanjsko vprašanje, nili s problemi, ki so včasih za katereSa re,sevanJe Je bll° na oddaljenem gradbišču za najrazličnejših pred- monterje težko razumljivi, logov, shsala se je pohvala za Mislim, da bodo vodilni dobro mformativnost, ki jo monterji, ki so sodelovali na P°srfuJe nas »Glasnik , sestanku, lahko sedaj z večjo skratka sestanek je po mne- J .P. run \/eAh L^fAncti tiepm in rl jasnostjo tolmačili v svojih delovnih skupinah sklepe nju vseh koristil vsem in dokazal, kako so taki sestanki vodstva obrata in podjetja potrebni, in le razmere pri ter samoupravnih organov in našem delu fnam onemogo-tako mnogo storili za še te- čaj o, da bi bili podobni se-snejšo povezavo obrata in Stanki pogostejši, celotnega podjetja v enoten Na skupnem kosilu, kije kolektiv, kar je za uspeh potekalo v prijetnem vzduš-eden osnovnih pogojev. ju, se je razprava o delovnih Sledilo je še poročilo o izkušnjah na gradbiščih na-organizaciji gradbišč, kjer daljevala; vsi pa smo zaradi, sta direktor obrata ing. za nas izredne sezone, mislbi Kumše in tehnični difektor že na naslednji delovni dan, ing. Mihelčič podrobneje v katerega bodo vodbni obdelala probleme o pripravi monterji stopili polni novega montaž, delovni disciplini, elana, saj so spoznali,'da so naročanju in vračanju materiala, nabavi, uporabi in vse delovne skupine ne glede na razdalje enoten kolektiv, vzdrževanju orodja, tehnič- za katerega uspeh se mo ranih predpisih za elektroin- mo truditi z združenimi stalacije, nabavi in skladi- močmi še vnaprej, ščini službi obrata itd. J. M. O ZNANIH NASPROTJIH MED LINIJSKIMI IN ŠTABNIMI SLUŽBAMI glavobole vzroca Nerazumevanje med vodji v linijskih in vodji v štabnih (strokovnih) službah pogosto zmanjšuje učinkovitost poslovnih naporov. Toda prav kmalu se bodo vodje linijskih in štabnih služb hote ali nehote spoprijateljili med seboj in z računalniki. Preden nadaljujem, naj na kratko pojasnim pojem ,.linijska služba11. Linija je tista veriga odnosov nadrejeni: podrejeni med direktorjem podjetja in delavcem v neposredni proizvodnji, katere členi so delavci, ki z opravljanjem svojih nalog vsakodnevno neposredno vplivajo na rezultat poslovanja. V našem podjetju bi lahko z manjšo poenostavitvijo smatrali kot linijske službe naše montažne ih proizvodne obrate. Vsakdo, ki se šteje za vsaj povprečnega poznavalca razmer v našem podjetju, bo rad pritrdil moji misli, da tudi naše podjetje ni popolnoma brez uvodoma omenjene »bolezni11, Pogostokrat slišimo kakega vodilnega ali vodstvenega delavca, zaposlenega v obratu (linijski službi), kako se pritožuje nad počasnim reševanjem problemov v strokovnih službah: projekti še sedaj niso gotovi, material že 3 tedne leži na carini, poročila o gibanju stroškov še vedno nismo prejeli! Na rovaš zaposlenih v strokovnih službah letijo tudi pripombe o tem, kako se sprejemajo posamezni sklepi brez vednosti linijskih vodij, dalje da si štabni vodjem v podjetjih po svetu ‘u in pri nas. Tej rakasti rani pa počasi toda vztrajno koplje jam° razvoj elektronske obdelave podatkov, ki zahteva bistve; ne spremembe v miselnosti vodij tako v linijskih kot v štabnih službah. Elektronska obdelava po- ^ datkov namreč spreminja v° strukturo precejšnjega dela jj>' gospodarstva. Hitrejše in prožnejše obravnavanje, pre- "c gledovanje, shranjevanje k1 preurejanje raznovrstnih in-'^ formacij ne bo spremenilo k L načina poslovanja gospodar-j* skih organizacij, pač pa tudi:p, organizacijske sheme in stali" ^ šča ljudi v gospodarstvu. tv tehničnimi službami), da vedno samo po nepotrebnem ženejo vik in krik zaradi kake malenkosti, da gledajo le svoj obrat, ne pa interesov celotnega podjetja itd. — očitne ambicije in indi- višjo izobrazbo od linijskih vidualistično vedenje štab- vodij in so mlajši od linijskih nih delavcev, . vodij, zato žive v »teoret- — težave, ki jih rojeva skem, namišljenem sve-prizadevanje štabnih delav- tu“ . . . VZROKI ZA NESOGLASJA Zdaj pa, zaposleni na eni ali na drugi strani tega navidez visokega zidu: roko na srce, kdo ni že kdaj uperil cev, da bi opravičili svoj obstoj in si pridobili priznanje o pomembnosti svojega dela, — položaj višjih štabnih vodij je odvisen od odobravanja iz linijskih služb. ELEKTRONIKA TERJA SPREMEMBE V MISELNOST Malo bolje se godi štabnim delavcem v novih indu- „domišljavci“ drznejo pre- kritike na tiste z druge stra-mišljevati o tem, da obstaja- ni? Verjamem, da jih je bolj jo linijske službe, torej tudi monterji in delavci v proizvodnji, lahko le zaradi njih — štabnih „veleumov“ itd. No, tudi druga stran je sposobna valiti poplavo očitkov na zaposlene v obratih, češ da se' s temi sploh ne da pogovarjati, saj očitno pod- malo. Če je tako, boste dejali, potem je pa naše podjetje tik pred krvavim bojem . .. Toda za tolažbo — ta »bolezen11 ni znana le pri nas v IMP, ampak jo poznajo po vsem svetu. Ameriški znanstvenik Dalton je ugotovil, da povzroča- cenjujejo naše strokovno de- jo nesoglasja med štabnim in lo (tu pogosto nastopa še na- linijskim osebjem predvsem petost med ekonomskimi in naslednji trije činitelji: zaposleni v štabnih strijah, ki temeljijo na novo službah so ambiciozni, ne- razvitih vedah, kot so ke-mirni, individualistični, sku- mična industrija, letalska in-šajo hitro napredovati, na- dustrija ali industrija raču-Praviti dober vtis in dobiti nalnikov. Le-te brez mladih individualno priznanje. Vse zanesenjakov s fakultetnimi to so prav lepe in v podjetjih diplomami ne bi mogle ob-cenjene lastnostr, žal pa kli- stajati, zato jih morajo spre-ma v podjetjih, ki še niso v jemati s široko razprtimi ro-obdobju računalnikov, pod- kami tudi na delovna mesta jetnrm štabnim novincem ni v linijskih službah. V teh pa-naklonjena. nogah se nerazumevanje Poleg navedenih stremu- med linijskimi in štabnimi barskih nagibov imajo zapo- vodji zmanjšuje na najmanj-sleni v strokovnih službah šo možno raven, zato pa ta običajno še dve »nelepi11 problem v drugih industrij-lastnosti: imajo v povprečju skih panogah večkrat po- OB MEDSEBOJNI POMOČI IN S SKUPINSKIM ODLOČANJEM Gospodarske organizacij6 ne bodo temeljito poučen6 le o posledicah svojega p0-slovanja kot celote, pač p3 tudi o posledicah ravnanj'3 vsakega posameznika. Občutek odvisnosti od rezultatov, ki jih bo računalnik vse bolj nezmotljivo izračunaval u1 neusmiljeno kazal na napak6 v poslovanju, bo sicer na enj strani prav gotovo povzročil manjše psihološke problem6 v podjetjih, na drugi Stranj pa bo zato bolj vzpodbujal medsebojno odvisnost in sodelovanje kot pa konkurenco. Problemi v podjetjih s6 bodo lahko uspešno reševal1 le z medsebojno pomočjo ip skupinskim odločanjem, ki bo nujno zahtevalo razum6' vanje linijskih in štabnih vodij. Organizacije bodo vse bolj dinamične, podjetniški vod; je se bodo morali pobratij1 med seboj in z računalo1' kom, vodstvo in vplivnosl bosta prešla bolj na rame tj! stih ljudi, ki bodo pokazal1 največ sposobnosti za reš6' vanje problemov, kot pa n3 rame tistih, ki na takšno vl°' go računajo. M-M- NOV PROIZVOD TEN IN PROGRAMSKO-RAZVOJNE SLUŽBE tKsssessseeeaBae: Hišne govorilne naprave I sestavni del stanovanjskega komforta =!= .Danes so sestavni del stanovanjskega komforta tudi J pni telefoni in tako imenovani „domofoni“ za vzpostav-tonje kratkih govornih zvez med obiskovalcem pri vhodni ^ih vratih zgradbe in posameznim stanovanjem. Ti so tu Nno potrebni zlasti v stanovanjskih stolpnicah in Mokih. ^ Že dalj časa so na splošno težave pri nabavi teh naprav, I Osebno še kvalitetnih. Tudi Elektromontaža je imela ' Večne sitnosti z domofoni. To je vzpodbudilo našo To- Vamo elektronaprav, da se je lotila proizvodnje teh ^prav. Programsko-razvojna služba je pri nalogi, da pripravi "°i z vodno dokumentacijo, raziskala najprej dosežke 3 ^dilnih evropskih firm na tem področju. To je pripo-3 j1 °glo, da smo lahko napravili te naprave sodobne po II .eWanju in obliki. Tako se zlahka vključujejo v mo-' Qerno stanovanjsko opremo. , .Naprave smo imenovali „hišne govorilne naprave" ali , ^rajšano HGN. Razlikujejo se od klasičnih „domofo- . ž°v“, pri katerih je glavni sestavni del telefonska slušalka j 'Tvico. Prav ta pa je poglavitni vir napak, ker v ozkih . j^dsobah večkrat pade z aparata ali ni dobro položena a svoje mesto, in tudi vrvica je često kriva za slabo , za katero je prav tako -- kot za osnovna sredstva zna- — električna energija — kurjava — voda in material za čr ščenje — pisarniški material — revije, časniki in strff kovna literatura — gorivo in mazivo PROIZVODNE STORITVE DRUGIH prevozne storitve potni stroški - PTT stroški NEPROIZVODNE STORITVE - najemnine in zakup' nine — stroški za izvedence ostale neproi/vodn6 storitve vzdrževanje, ki se vrši sproti, ter investicijsko vzdrževanje, ki se opravlja praviloma po vnaprej določenem planu na dnevnici: in podobno tem seveda širšo družbeno postala neekonomična in ne- deni. mo za osnovna sredstva. Dokler smo v našem sistemu poznali dva ..različna dinarja": dinar iz poslovnih stroškov, ki je bil praviloma neobdavčen, ter investieijski dinar, ki je bil svoječasno močno obdavčen, so delovne organizacije opravile marsikatero investicijo v breme investicijskega vzdrževanja kot poslovnega stroška. Ni torej čudno, če še danes včasih gledamo na stroške investicijskega vzdrževanja s prejšnjimi očmi. Če smo za amortizacijo ugotovili, dajo je težko razdeliti po stroškovnih nosilcih, pa je ta problem še večji pri stroških investicijskega vzdrževanja. Ostale poslovne stroške, katerih skupna značilnost je problem njihove točne po- dnevnice terenski dodatki nagrade vajencev - izdatki /a zaščit1’1 sredstva stroški za zdravstven0 j preventivo stroški za prevoz delo in z dela avtorski honorarji n? 1 DRUGI MATERIALNI STROŠKI stroški oglasov stroški za reklamo propagando stroški za udeležbo n3 sejmih reprezentančni strošk takse Če smo za danes obravnjj’ vane stroške ugotovili, daj1’ je težko opredeliti po nos'1 cih stroškov, jih je ventil sorazmerno lahko opredel’1 po stroškovnih mestih, kje nastajajo, torej po odgovoj nostnih področjih. Vprašanja e odgovori » vprašanja ® odgovori Prenehanje delovnega razmerja po volji delavca VPRAŠANJE: Kako lahko delavec po svoji volji preneha delati v podjetju in kakšen je zakonit postopek pri tem? ODGOVOR: Medse- bojna delovna razmerja, ki jih sklepajo člani delovne skupnosti v okviru delovne organizacije, so družbena razmerja, katerih vsebina so medsebojne pravice in dolžnosti, kakršne izvirajo za te člane iz njihovega združenega dela. To je relativno novo pojmovanje, za katero je izraz ,.medsebojna delovna razmerja14 prinesla že zvezna ustava iz leta 1963, uvedel pa ga je te-nieljni zakon o delovnih razmerjih iz leta 1965, izhajajoč iz predpostavke, da po nastanku, izoblikovanju in doseženem razvoju samoupravljanja ni več družbeno ekonomskih pogojev, da bi ta razmerja pojmovali in urejali samo kot pravna razmerja med delavci in delovno organizacijo kot pravno osebo. Temeljno načelo gleda delovnega razmerja je, da delovni ljudje prosto sto-Pajo na delo v delovno °rganizacijo in po svoji ^°lji nehajo delati v njej. h tem je delovnim ljudem 2ajamčena svoboda dela fer prosta izbira poklica ln zaposlitve. Delavcu si-Cer lahko preneha delov-n? razmerje tudi proti njegovi volji oz. brez nje-gove privolitve, vendar le Pogojih in na način. kot to določajo zakon in skladno z njimi splošni akti organizacije. Ustrezno vprašanju pa se odgovor glasi: Po volji delavca preneha delo in delovno razmerje, kadar delavec izrazi tako voljo in o tej nameri, preden preneha z delom, pismeno obvesti delovno skupnost. Razloga za svojo odločitev delavec ni dolžan navesti. Mora pa ostati na delu še toliko časa, kot je določeno po splošnem aktu (glede na skupno delovno dobo - od 1 do 4 mesece), razen če se delavec in delovna skupnost sporazumeta drugače. V takem primeru se sporazumno določi čas prenehanja dela oz. razrešitve ne glede na rok, kije določen v splošnem aktu. Sporazum mora biti sklenjen pismeno. Organ, ki v delovnih razmerjih zastopa delovno skupnost, je obratna komisija za delovna razmerja. Na podlagi delavčeve pismene izjave, da namerava prenehati z delom, izda pristojni organ delovne skupnosti odločbo o prenehanju delovnega razmerja, v kateri se določi datum razrešitve. Z nastopom v tej odločbi določenega dne delovno razmerje preneha in delavec se razreši vseh dolžnosti in pravic, ki izvirajo iz združenega dela, V utemeljenih primerih se sme rok za razrešitev, ako je določen v sploš- nem aktu, podaljšati — vendar največ za 30 dni. Poseben način prenehanja delovnega razmerja po volji delavca je tudi samovoljna zapustitev dela, ko delavec, ne da bi obvestil delovno skupnost ali ne da bi počakal, da poteče s splošnim aktom določeni rok, neopravičeno izostane z dela najmanj 5 zaporednih delovnih dni. V takem primeru pristojni organ z odločbo ugotovi to dejstvo. Delavcu preneha delovno razmerje s prvim dnem neopravičenega izostanka z dela, odgovarja pa delovni skupnosti za vso škodo, ki zaradi tega nastane. Več o tem načinu prenehanja dela pa bomo spregovorili prihodnjič. Pošiljatev cenika še ne pomeni obvezne ponudbe VPRAŠANJE: Naše podjetje pošilja mnogim delovnim organizacijam v Jugoslaviji redno svoje cenike, prospekte in kataloge, v katerih so navedene tudi cene naših proizvodov. Cene pa so odvisne od mnogih faktorjev in jih je treba tem ustrezno spreminjati. Ali je podjetje na odposlani cenik, prospekt oz. katalog vezano in koliko časa? ODGOVOR: Vse gospodarsko življenje in delovanje se odvija na podlagi pogodb različnih vrst. Pogodba je sklenjena, ko sta se stranki sporazumeli o njenih bistvenih sestavinah, in je načeloma lahko ustna ali pismena. Za mnoge pogodbe pa je predpisano, da morajo biti sklenjene v pismeni obliki, sicer sploh ne veljajo. V prometu blaga in storitev se pogodbe sklepajo največkrat na podlagi predhodnih pogajanj med strankami. Da bi se pogodba sklenila, je potrebna ponudba, to je izjava volje, s katero ena stranka (ponudnik) ponudi drugi strani sklenitev pogodbe z določeno vsebino. Pri tem je najvažnejše to, da je ponudnik na svojo ponudbo določen čas vezan: naročnik ali kupec, ki je ponudbo prejel, lahko z golim „da“ sklene veljavno pogodbo po vsebini ponudbe. Pravno učinkovitejša je le tista ponudba, ki ima vse zdkonite elemente, zlasti: — ponudnika veže le tista ponudba, ki jo je dal on sam ali druga za to pooblaščena oseba; - ponudba mora biti izjavljena določna in ponudniku znani stranki; izjema je, če gre za razstavljeno blago (npr. v izložbah) z navedbo cene, kar velja kot obvezna ponudba, če seveda okoliščine ne kažejo na kaj drugega; - ponudba mora vsebovati vse sestavine, ki so bistvene za naravo bodoče pogodbe, in izraženo voljo ponudnika, da hoče skleniti pogodbo po ponujenih pogojih. Pogodba se sklene, ko nasprotna stranka sprejme ponudbo z vsemi pogoji. ČE se sprejem ponudbe ne ujema popolnoma s ponudbo, velja, da je ponudba zavrnjena in da je nasprotna stranka dala svojo ponudbo. Ponudba se lahko sprejme ž izrecno izjavo ali tudi z dejanjem, iz katerega lahko ponudnik sklepa, da se nasprotna ' stranka strinja s ponudbo (npr. ena stranka prične z vednostjo druge izvrševati dela, pa druga stranka temu ne ugovarja). Glede na splošne uzance za blagovni promet, ki določajo, kakšna mora biti pravno veljavna ponudba, se pošiljanje cenikov, prospektov in podobno tudi po izrecni določbi 19. uzance načeloma ne šteje za ponudbo, če njihova vsebina ne kaže kaj drugega. To so le objave in obvestila, katerih namen je pri drugih strankah zbuditi zanimanje, da eventualno one stavijo svoje ponudbe. Kljub temu pa je koristno cenike sestaviti tako, da bo iz njih razvidno, da ne gre za ponudbo, ki bi naše podjetje dokončno obvezovala. V prvih treh mesecih letošnjega leta ja naša služba varstva pri delu zabeležila že 36 poškodb pri delu, med njimi tudi dve hujši, od teh eno v Ljubljani in eno v Poreču. Dne, 4. marca 1970 ob II. uri se je na gradbišču nove ljubljanske bolnišnice huje poškodoval vajenec IIL letnika Milan Slabe. Pomagal je polagati svinčene odtočne cevi v II. nadstropju. Ker sta porabila vse cevi, je po naročilu monterja odšel ponje v III. nadstropje, kjer je skupina imela priročno skladišče. Pri tem pa je stopil na pokrov jaška, ki ni bil dobro nameščen, in je padel skozi jašek iz III. nadstropja v II: nadstropje. Dne, 5. marca 1970 pa je na gradbišču novega hotela v Materadi pri Poreču padel skozi nepokrit jašek v medetaži Igor Horvat, KV vodovodni inštalater. Sodeloval je' pri polaganju litoželeznih odtočnih cevi v medetažnem prostoru. Ker je hotel cev podložiti, je odšel po primeren les, pri tem pa je stopil v nepokrit jašek in padel skozenj v pritličje. V obeh primerih sta delavca dobila težje poškodbe. Milan Slabe ima poškodovano hrbtenico, Igor Horvat pa ima poleg udarca v ledvenem predelu še poškodovan levi kolk. V obeh primerih bo zdravljenje trajalo precej časa. Zakaj je prišlo do teh poškodb? V obeh primerih je prišlo do nezgode zaradi neupošte- vanja varnostnih ukrepov pri delu. Kljub temu pa bi se oba poškodovanca ob večji lastni pazljivosti nezgodi verjetno lahko izognila. Tako je Milan Slabe na gradbišču NBL, ko je šel v tretje nadstropje, stopil na nepravilno postavljen pokrov, ki je bil na jašku. Prav gotovo je bil ta pokrov nepravilno postavljen zato, ker se tisti, ki je jašek prej odkril, ni prepričal, ali je dobro in v redu namestil pokrov nazaj na jašek, kar bi vsekakor moral storiti spričo nevarnosti, ki jo tak jašek predstavlja. Tovariš Slabe pa bi mogel biti ob tem tudi sam bolj pazljiv, s čimer bi se izognil hudim bolečinam in dolgotrajnemu bolovanju, če niti ne omenimo smrtne nevarnosti, v kateri je bil. Podobno lahko trdimo za poškodbo tovariša Horvata. Ugotovljeno je, da so delavci gradbenega podjetja, ko so čistili medetažni prostor, odstranili deske, s katerimi je bil jašek pokrit, niso p jaška ponovno pokrili, po-tem ko so končali čiščenj6 inedetažnega prostora. Toav-riš Horvat pa pri prehodu čez steno ni dovolj pazil na; okolico. Oba primera nam morata služiti kot opozorilo: — da mora vsakdo, ki odkrije ali kakor koli premakne pokrov jaška, le-tega nemudoma namestiti nazaj tako, da ne predstavlja nevarnosti za vse tiste, ki bod® hodili tam mimo; - da morajo biti delavci) pri hoji po gradbiščih vedn6 pazljivi, posebno še, če so n? takih prehodih pokriti jaški« in s posebno previdnostjo stopati na pokrov. Zavedati se moramo, da je najboljša delovna zaščita kljub vsem ukrepom še vedno previdnost pri delu, & posebno previdnost pri hoji-Tudi za dela na gradbiščih naj velja izrek: neprevidnost ni pogum, previdnost ni strahopetnost. F. C« 25. maj — dan naših vajencev v Tradicionalni praznik vajencev, ki ga vsako leto proslavljamo na dan mladosti, to je 25. maja, bo tudi letos za vse vajence našega podjetja dela prosti dan. V ponedeljek, 25. maja, bo ob 8. uri zbirališče vseh naših vajencev pred Centrom strokovnih šol v Ljubljani, nasproti centralnega stadiona Olimpije, od koder jih bomo z avtobusi prepeljali v športni park v Domžalah. Za manifestacijo praznika -tako dneva mladosti kot tudi dneva vajencev - bomo organizirali tradicionlano športno srečanje v malem nogometu med obrati. V ta namen naj vajenci obratov izberejo ekipe, ki jih bodo v teh tekmah zastopale. Na proslavi bo govoril o pomenu dneva mladosti in dneva vajencev vodja kadrovske službe Franc Lopatič, o pomenu in razvoju našega podjetja pa direktor obrata Elektromontaža ing. Franc Kumše. Ob tej priložnosti bodo imeli vajenci tudi možnost pogovoriti se s svojimi predpostavljenimi, ki se bodo proslave tudi udeležili. Najboljši vajenci bodo nagrajeni s praktičnimi darili. Podjetje je poskrbelo še za primerno zakusko. ^ Udeležba na proslavi je za vse naše vajence častna obveznost! idealizacija odvisna od discipline Nadaljevanje s 4. strani ’°viti v prihodnjem letu iz poseženega dohodka po zaključnem računu za leto '970. V tekočem letu razpolago obrati tudi s sredstvi za Nadnjo in nakup stanovanj, pi so formirani iz čistega dogodka, doseženega v letu '969, neangažiranih sredstev ^ stanovanjsko gradnjo v Oteklem letu, stanovanjca prispevka od osebnih dohodkov delavcev, zaposle-ps ^ih v inozemstvu leta 1969, )0'| Predvidenega priliva sredstev ij< °d stanovanjskega prispevka iv-pekočega leta in vračila podvojil za stanovanjsko gradnjo. Na opisani način zbrana sredstva za te namene bodo znašala 4,124.944 din in so razdeljena po obratih takole: din CKV Ljubljana . 658:714 CKV Maribor 403.668 CKV Koper 183.814 Elektromontaža 713.599 TEN 401.404 Trata 362.932 Projekt, biro 139.860 Skupne službe 284.189 Centr. sklad 411.157 Stanovanja za soc. šibke delavce 565.606 Sredstva, ki so za gradnje oz. nakup stanovanj lahko takoj v celoti izkoristijo, so tista, ki so bila dosežena v letu 1969, medtem ko bo IZDELATI ŠE PODROBNE PLANE INVESTICIJ priliv sredstev od stanovanj- prj delitvi sredstev za sta-skega prispevka tekočega novanjsko gradnjo morajo leta in od vračila posojil pristojne komisije navedene možno izkoriščati postopo- podatke upoštevati, rna do konca leta, približno 1/12 mesečno. Posameznim obratom so po prednjem tolmačenju takoj na voljo sredstva v skupnem znesku 2,073.944 din, ki so po obratih razdeljena takole : CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Trata Projekt, biro Skupne službe Centr. sklad '■■■BeeBeeeHeeeeeeEeaeBeeeeaeeeeseeeeeeBeEeeeeeeeeeEeBeeeeeeBeeeeeeeeeeeeeeeEaseeaeeeeeeeaeeBBeeeeeveieeEeeeeeBeeaeee' Nadaljevanje s 6. strani Uporaba sredstev je po 278.714 odobrenem planu že namen-205.668 sko določena, razen sred-124.813 štev, s katerimi razpolagajo 328.599 obrati za druge investicije po 101.404 seznamih. Zaradi tega mora-92.933 jo obrati v okviru 7,131.497 39.861 din izdelati detajlne plane 84.189 investicij in jih predložiti v 252.157 odobritev svojim obratnim Stanov, soc. šibkih 565.606 delavskim svetom. Po posameznih obratih so ta sredstva razdeljena takole: Priza- deva- nje sindi- katov din 980.000 441.000 229.500 910.495 1,208.400 2,176.334 89.668 1,096.100 Neutemeljena so mišljenja, da ustavni amandma v celoti razveljavlja reelekcijski postopek za ponovno izvolitev direktorja. Nor-mativnim rešitvam, ki bi v tem pomenu opredeljevale reelekcijo, cKV Ljubljana prav tako odločno nasprotujemo. Podpiramo določila, po katerih cKV Maribor se prične reelekcijski postopek z oceno preteklega dela in uspešno- CKV Koper sti opravljanja samoupravne funkcije. Pri tem pa moramo, tudi v Elektromontaža interesu kolektiva, zagotoviti širši družbeni vpliv na izbiro kandida- TEN tov za individualne izvršilne organe. Ta vpliv naj se zrcali preko p3?3 argumentiranih razprav s samoupravljala. Projekt, biro Zagotovimo v vseh statutih jasno opredeljeno odgovornost Centr. skladi posameznikov, zlasti tistih, ki imajo še funkcijo individualnega izvršilnega organa. Pri tem naj dobe primerno mesto določila, v katerih Realizacija plana investicij so opredeljeni razlogi za njihov predčasen odpoklic. je možna le pod pogojem, da — V statutih naj se natančno zapišejo pravice in dolžnosti glede se sredstva uporabljajo po-primernega obveščanja članov kolektiva. Sindikati vztrajamo pri stopoma skozi celo leto in stališču, naj se v statutih točno pove, kdo, kaj, o čem in po kakšni da se pri tem nujno upošteva poti obvešča člane kolektiva. Zahtevamo tudi, da se določijo sank- planska disciplina, ki ne do-cije in ukrepi proti tistim, ki ne bodo izpolnjevali dogovorjenih voljuje preseganja planiranih norm glede obveščanja. • sredstev. M. D. A. R. Bodice NEDOLŽNA ŠALA Po vrsti carinskih dogodivščin naših „inozem-cev“ - še ena. Jože se je vračal na dopust iz Nemčije in na Ljubelju si ga je carinik čisto nedolžno privoščil. Dejal mu je: „ Vi pa tako pošteno izgledate, da vas moram prositi, če podrobno pokažete vsebino vaših kovčkov!" Rezultat pregleda ni zanesljivo znan. RAZLOGI Pomladanska utruje-n°st je znana (toda ne cenjena) po vsem svetu. Nekatere statistike pa kažejo, da za to boleznijo zboli največ ljudi prav v Jugoslaviji. Sedaj ugibajo razloge za ta pojav.. . ZAMENJA V A Dva nepridiprava sta ukradla kamion - poln žganja. Na sodišču sta bila vprašana, kaj sta storila s tolikim žganjem. Povedala sta, da sta ga prodala. - Kaj pa sta storila potem s tako pridobljenim denarjem, je hotel dalje vedeti sodnik. - Zapila sva ga.. . DA LE NE... Izkušena zakonska žena se je pritožila svoji prijateljici - mladoporočenki, da ji mož skače čez plot. SODOBNO NAVIJANJE BREZ BESED ur H6 mm H 1 1 ■ * fSSSSfSffiSS Ona pa: da /e za drugimi ženska- „Pusti ga, naj skače, mi ne gleda..." Učimo se na napa- ^ k ah — pametni na tu- £ jih, neumni na svojih. % Logika: korenje iz- # boljšuje vid, zato no- £ ben zajec ne nosi % očal.. £ Vsi za enega, eden < pa zase! Na pomlad dobro % skrbimo za ceste: zo- ^ rane so kot negovana ^ polja... J? Nekateri nam oči- ? tajo, dr. zgorevamo na sestankih in se hladi- £ mo pri delu. £ J? Človek je pogosto ^ £ vse drugo lažje, kot pa £ Z — človek. * RADIJ VOJNA POSTA VZKLIK INICIA -TIVA KLIC NA POMOČ MEDMET DEL DNEVA MOC KNIN TIHO ! KADAR POSLEDI -CA STRADAM JA NASPROTNIK PADAVI NA DRŽVA V ZDA DIR- JANJE KROM SKANDI NAVSKI BOGOVI NAKA ŽILO SLUŠNI ORGAN VSE V REDU TUJ DVOGLA SNIK USTA -NOVA SEVER NORD GRMOVJE SREDO --ZEMSKA RASTLINA NAUK O OČES- -NIH BOLE--Z N IH na P0DM0R. NADZOR TIŠINA ITALIJANA PESNIK NIKOLA TESLA OČAKI TELOVAD NO ORODJE GLASB. OZNAKA RIJEKA STA" -SITOST FILMSKI IGRALEC (ANTUN) ZAPOR KRAJ PRI TRŽIČU POGLED od ZGORAJ JEZA ENAKE DEL KRVI MLINA To pot smo prejeli kar 5 kuvert, v katerih so naši bral I ci poslali rešitve križanke, k I je bila objavljena v prejšnj f številki, med njimi je bila ve | lika večina pravilnih. | Med temi je komisija, k | so jo sestavljali Aleksande | Remec, Andra Foršnarič v | dr. Gabriel Kržič, izžrebal1 naslednje nagrajence: I. Anton Pliberšek - Dej enota Slov. Konjice '40 dtf II. Lazarevski Kristina Skupne službe 30 din III. Žižmond Jože, Tov elektronaprav 20 din IV. Gobec Boris, Proj. biro 10 din Kdor se bo lotil tudi g°ri S nje nagradne križanke in b® smatral, da mu je stvar uspr ; la, naj rešitev pošlje opremljeno z imenom, Pp 5 imkom in označbo obrata j ' v zaprti kuverti na tajništy podjetja, in sicer vsaj do D' maja.