večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan ra,zon nedelj in praznikov oh 5. uri zvečer.
Uredništvo in upravnlštvo: Kolodvorsko ulico jtov. 15. — 7.urednikom so moro govoriti vsak dan od 11 do 12. uro. — Rokopisi oo no vračajo. — Insoratl: iloststopna potit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom ponavljanji dajo so popust. — Velja za Ljubljano v upravniStvu: v.a oolo loto D gld., ra pol lota 8 gld., ra čotrt lota 1 gld. 60 kr., na mosoo 60 kr., pooiljatov na dom volja moaočno 9 kr. voč. Po poiti velja «a oolo
leto 10 gl., /.a pol lota f. gld., r.a čotrt lota J gld. 60 kr. in ra jedon moooo 86 kr.
•te v. 145.
leto 10 gl., r.a pol lota 6 gld., *a čotrt lota J gld. 60 kr. in r.a jedon moooo 86 kr.
V Ljubljani v torek, 30. junija 1885.
Tečaj 11.
Vabilo na naročbo.
Z julijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponore, da se pošiljanje
lista ne 'pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čepar odstrižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo loto..........................gld.	1(V—
„ pol leta..............................„	iV_
» četrt leta . .	.....	„	2-50
,, en mesec.................................. -85
za celo leto ,, pol leta . , četrt, leta „ mesec . .
Za Igubljano:
gld. G— „	3*—
n ISO
„ —SO
za donašanje v liišo vsak mesec 0 kr.
„Vela“ Ljubljana.
Debelo smo gledali in oči smo si meli, pre čitajoč v najstarejšem slovenskem dnevniku elegičen članek z naslovom »Vela Ljubljana". Bilo nam je pri srci kakor potniku, kateri s trudom in težavo, pod žarečimi solnčnimi žarki tropičnega pasa tava in brede po pustiuskem svižu ter naenkrat, sredi zapuščene Sahare, zagleda vrhe ponosnih košatih dreves in bistrega studenca sreberno valovje! Podoba ni pretirana, ni hiperbolična! Kadarkoli se je nSlov. Narod" v zadnjih 20. mesecih bavil z našimi domačimi razmerami ter razpravljal pereča vpiašanja naše notranje politike, vedno mu je za hrbtom stala odurna prikazen osobne strasti
Listek.
in vse, kar mu je narekovala jednooka starka, vse bilo je spisano v njenem duhu, okuženo vrtoglavega osobnega sovraštva. Vzvišeni poklic je ua-odnemu novinarstvu, tolmačiti javno mnenje, zrcalo biti narodnemu čutu. Toda, če si ogledal Slov. Narod", videl si z njegove pozrcaline mesto istinitih podob ti nasproti štrleti bolestne proizvode bolestne domišljije, protinaravne spake, katere je rodila strankarska besnost!
Izjema tedaj, redka izjema je gori omenjeni članek, in vsled tega pozdravljamo ga z odkritim veseljem. Znamo sicer, da vsebina njegova, kateri nikdo ne more odrekati stvarne podloge, nikakor ni tolažilna. Tudi to se da očitati dotičnemu »Na-od“-ovemu sotrudniku, da ni povedal vse resnice, da ni poiskal dejanskih razlogov obupnemu po-ožaju, kojega opisuje, da so razni oziri na lastne somišljenike mu branili, obelodaniti kavzalno zvezo med krivdami njegove stranke in propadom narodnega življenja v slovenski stolici. .Ali začetek je vender lo storjen, razdrta je jedna onih iluzij, s kojimi je glasilo „Narodne Tiskarne" toliko časa begalo in varalo potrpežljive svoje čitatelje, in uže to nam zadostuje. Mirno bodemo čakali, da se dovrši zanimivi proces spoznavanja samega sebe, katerega je bil pričel pisatelj članka o »Veli Ljubljani."
Kaj namreč je bilo najtehtnejše orožje, s ko-jim je „Narod“ hotel uprav v srce zadeti zmerno narodno stranko ? Emfatično je naglašal in v jedno mer je ponavljal neresnično trditev, da ta stranka niti zastopana ni v deželi, da jo reprezentuje le pičlo število »kruhoborcev" in »vetrogončičev". In sedaj ? Sedaj toži jedini boljši sodelavec, katerega si je »Slov. Narod" še ohranil iz lepega kroga
Pesništvo slovanskih ciganov.
(C&nlulla d. domonica Ciampoli prov A Costa) (Konec.)
Aleko postal je odslej otožen in potrt; v sa CemfL*1*"^6’ *,ogoli se j°^ai *n k° 8il skuša
česar'ft Vt°*a^iti' 0(*vnie ieL »^a ne veruie n*
sed VG^’ ne 81injara, ne zapeljivim njenim be
»Vteg-1 »jeni ljubezni." Tare ga strašen obuj)
je ‘ 8e — pravi mu starec — sumničenje tvoje
Se I ; ljubezen tvoja je resna, a naši dekliči
višavi U.0rčujej°. Gledi luno, ki plava po globoki
nar ' "* YSI>ušča svoje žarke jednako po vesoljni
k avi' Ce sreča včasi temno meglico, ozlati jo
lasno; a urno poda se k drugi in tudi pri tej
N('.ne u*tavi- Kodo bi smel odkazati prostor ii deja l. Naprej ne 81n(J ge — j^e(j0 jma Illojr.
zaukazati mlademu srcu; „Ljubi edino le enkra_ in ne menjaj Ijubavi?« ln potein razkrije inu svojo
Proteklost: tudi njega je izdala in pozabila Mar-jnla, mati Cemfire. »Bilo jenccega dne", tako mu Pripoveduje — ko srečamo na obalih kagulskih
prejšnjih svojih sotrudnikov, da narodno gibanje v Ljubljani hodi rakovo pot, kajti slovensko razumništvo, oni merodajni faktor, od katerega je zavisen zdravi duševni in slovstveni razvoj, razdvojeno je na dva sovražna tabora. Istina je, bridka istina, gospoda moja! Izgubljen je narod, če se apatija polasti naravnih njegovih voditeljev, posvetne inteligence. Socijalno življenje hira, literarna delavnost omaguje v tem slučaji. Sedaj ste pač sami vsaj toliko priznali, da je tolikokrat zasmehovana in zasramovana »elastična" stranka vender le važno kolč v narodnem stroji. Sami sedaj čutite, da brez nje napredovati ne morete, da nimate dovelj duševnih sil, s svojimi sredstvi nadomestiti tega zaveznika, votline izpolniti, koje ste v svoji nepremišljenosti sami bili izkopali v mogočnem jezu, kateri je narod slovenski varoval preteče povodnji! Oglejte si „velo“ Ljubljano, kakor jo slika najboljši podobar iz „Narod“-ove delavnice, in strmeli bodete nad prizorom, „wie ihr’s so herrlich weit ge-bracht!"
Da, da, »Včla Ljubljana", vzklikamo tudi m'i z »Narodovim" dopisnikom vred! Toda, ali je do-tični opazovalec, kateremu vsaj osobno niso znane faze narodnega razpora in propada v slovenski Ljubljani, pravo bil zadel, ko je odgovornost za te žalostne prikazni zmerni narodni stranki navalil na potrpežljive rame? Odločno protestujemo. Ne mi, vi sami ste provzročili zlo, o katerem sedaj jadikujete! Vaši pristaši, in okolo njih ono burno spremstvo politično nezrelih, premalo izobraženih elementov, s katerimi se tako radi ponašate, prisilili so najboljše in najdelav-nejše moči, da so se kolikor toliko odtegnile jav-
druhal tujih ciganov, ki so razpeli svoje šotor po gričih blizu nas. Tu mudili so se dve noč tretji dan pa so odrinili. Marjula pobegnila je njimi, dočim sem jaz brezskrbno spal in zapustila mi je to borno dekle. Ko se oglasi ob zori škr janec, vzbudim se .. . a moja družica je izginila... Sirota mala se je jokala in jaz ječal sem z njo
vred “ ln zakaj niste jih vsmrtili, krivih?
vpraša ga Aleko. »Mladost je lajših perotij, nego tičice; kedo zamore vkleniti ljubezen?" deje mu starec.
Pesnik razsnuje nadalje burni prizor ljubavanja med Cenifiro in mladim ciganom : „Še eden poljub, le ednega še— »Glej. pozno je uže in moj soprog je ljubosumen in togoten."	»Ah, le enega
še, najlepšega . . . zadnjega!"	- „/, Bogom, z
Bogom" — — »Kedaj se zopet vidiva" — — »Danes ob mraku, ko zasije luna izza gora, na onem vrhu" — — — In ko se vležeti na planjavo noč in tihota, snideta se zopet ondukaj; toda Aleko ima nocoj nemirno spanje; s tresočo roko tiplje okoli sebe, iskajoč svoje žene; ni je!! Grozna misel šine mu v možgane; išče je po stepi in . . . najde jo v naročji njega; — z bodalom presuue obema mlado srce.
V	vzhodu zlatijo že prvi žarki lahke oblake. Z jeklom v roci sloui Aleko na okrvaveni skali, pred sabo dva mrliča; v obrazu vidi se mu jad in notranja bolest.-------------Tovariši	skopali so potem
jarek in piskajoče žene prihitele so na prizorišče in dale zadnje poljube na kalna očesa nesrečnih žrtev.
Starec stal je ob strani, bledo in nemo zrl je v ljubljeno hčer. Ciganje vzdignili so trupli, položili ju v jarek in pokrili s prstjo. — — In ko pade zadnja kepa, zgane se Aleko počasi in zgrudi se na tla »Idi, idi — kliče mu starec, »idi brez-božnež in prevzetnež! Mi smo sinovi puščave; nimamo postav, kazni in prošnje so nam neznane; mrzi se nam pa pred umorom in v naši sredi ne maramo morilca. Ti nisi rojen za naše početje,
prostosti bočeč le zase . Mi smo boječi in
ponižni; ti si drzen in divji . . . Idi, idi v miru"! In tolpa pomika se tiho dalje, dalje in zgine v brezmejni pustini. ... Le eden šotor ostal je na zapuščeni stepi. . . .
Pesem končuje z „epilogom", kjer se pesnik spomina Se lastnih dogodkov in sklepa z mislijo, »da vladajo tudi v samotah pogubne strasti in da nam je usoda povsodi za petami."
nemu delovanju in družbeni dotiki, katere so jim rodile le grdo nehvaležnost in surovi zasmeh. Stvarnega razloga pač niste imeli. Razloček med nami bil je le ta, da se je velikemu delu našega razumuištva bolj primerno videlo, v sedanjih, razmerah odkrito in dosledno podpirati vladajočo sis-temo in njenega zastopnika v deželi, velezaslužnega rojaka, deželnega predsednika našega. In kaj ste storili vi drugi, kateri ste hlapčevsko posnemali svoje ugovore v uredniških sobicah »Slov. Naroda* in »Slovana", radostno ploskali, kadar sta svetovna lista z blatom ometavala deželno vlado in najzagrize-nejše protivnike slovenskega naroda podpirala v njih opozicijonelui trmi, in zopet veselja vriskali, če sta ista lista na enkrat svečano zatrjevala nevernemu svetu, da jih vodi gola ljubezen do iste Taaffejeve vlade in Taaffejeve politike? Kaj ste počeli z nami, kako ste nas predstavljali slovenskim rojakom? Nobena psovka vam ni bila preostra, nobena boja pretemna — rabili ste jih brezobzirno. Dobro ste znali, da tudi najbolj natančna mikroskopična analiza ne more konštatovati kake narodne hibe na tako izskušenih političnih značajih, kakor so — da imenujemo le najbolj sovražene pristaše zmerne stranke — med drugimi Krsnik, Levec, Wiesthaler, Stritar, Senekovič, Šuklje itd., in vender počastili ste jih s pridevki: »Efialti", »mameluki", »vladni ki-movci", „narodne izdajice", »izrodki slovenskega naroda" in tako dalje »cum gratia in infinitum"!
Ukreuili so po drugi poti, ker jim je tako velevalo možato prepričanje, — vi ste jim potikali umazano-sebične namere, govoreč o tisti slavno-znani »molzni kravi." Za renegata proglasili ste vsakega* kedor je količkaj prijateljstva skazoval tem „parijam“ narodne družbe. Z največjim zadovoljstvom zabeležil je vaš moniteur, »Slov. Narod", celo najsurovejše napade na obče spoštovane osobe,
—	opozorujemo le na neko dogodbo v Krškem — ker so dotični, kateri so bili žrtva oni proslavljeni surovosti, neomahljivo stali na strani šukljetovi. Zlat značaj, uprav uzor požrtvovalnega rodoljubja, kakor je oni notranjski notar, kateremu je prijatelj — pesnik posvetil jedno najlepših svojih pesnij, izbrali ste v predmet svojim izkrhauiin dovtipom.
In kako grdo ste ravnali z jednim najzaslužnejših slovenskih domoljubov, z dr. Poznikom? Nikdo ne more zanikati, da je večiuoma on v po-nemčeuem Novem Mestu s premišljenim, sistematičnim, požrtvovalnim delom provzročil oni blagodejni prevrat, vsled katerega narodna ideja sedaj nadkriljuje dolenjsko središče. Dolžnost vaša je bila, podpirati takega vrlega borilca na domovinskem polji — mesto tega se prizadevata na vse kriplje, da bi mu tla spodkopali na njegovem ozemlji le zaradi tega, ker se je drznil drugega
Tekst, obrisi, jezik in slog vzbujajo strmenje. Nad vsem pa vzkipeva podoba starca, ki nosi vedno v srci žalost nad izdajstvom ljubezni, ni podoba Cemfire zale, ni vesele deklice, ki se zaveda svoje lepote in ima pri vsem tem tudi svoji trmico. Gotovo je, da ima romantični tipus, kakeršen je Aleko vže svoje vzore, in se tudi ueda zagovarjati; iz stališča konvencionalne izvirnosti; toda ravno ta tipus pristaja mu in se strinja z divjo nravjo človeka, ki je sklenil popolnoma povrniti se v prvot-nost, dočim mu je srce ostalo prejšnje. Nekateri trdijo, da je pesem »pomenljiva edino le, ker se z njo v Rusiji začenja romanticizem"; za nas pa je
i druge veljave: „v njej se obveljavljajo postave, koje sta si vstvarila naravna estetika in neskončni duh človeški"; in to je redek, zelo redek duševni plod v dobi in v deželi, kjer je zginilo nravno čuteuje vsled posnemovanja klasične starosti, in prosto mišljenje zamrlo v modrujočih premislekih, naslanjajočih se na vero.
III.
A to je le prosta poskušnja ciganskega pes ništva; pravi pesniški duh zasledi se tem bolj v pesnib, koje se razlegajo ob jasni noči ob rožnati zori po cvetočih livadah iu otožuomilih Btepah.
mnenja biti o dolenjski kandidaturi, nego vi in vaša pritiklina! In kaj smo strmeč doživeli tekom zadnjega tedna? Bore malo imamo Slovenci tako izobraženih mož , tako izbornih pisateljev in izkušenih pedagogov, kakor je profesor Levec — in vender je »cvet vaše inteligence", večina ljubljanskega mestnega odbora, zavrgla predlog šolskega odseka ter vestnega strokovnjaka brevi manu pahnila iz mestnega šolskega sv6ta le radi tega, ker je nesrečnež osoben prijatelj in političen somišljenik novoizvoljenega poslanca dolenjske mestne skupine! Znamo sicer, da dotični možak sigurno nobenih solza ne pretaka po izgubljenem dostojanstvu, ali baš zaslepljena brezobzirnost, katera se razodeva v tem junaškem činu, znači po vsem ono stranko, katera sedaj v »Slov. Narodu" jere-mijade prepeva o propadu družbenega življenja v Mveli Ljubljani."
čemu tedaj vaše jadikovanje gospod — o — ? Da bi vam v istini kaj mari bilo za zboljšanje neznosnih razmer v našem glavnem mestu, obračati bi se morali do svojih lastnih pristašev v »Narodni Tiskarni". Roko na sreč, gospoda, in s v o j o v6st izprašujte ! Našli bodete, da se je zmerna stranka uže ukoreninila na Kranjskem ter da z mirno zavednostjo v obličje gleda bodočnosti. Res je sicer, da ste v istem razmerji predrugačili svoje nazore o naših domačih razmerah. Izumili ste za naše narodne volilce pridevke kakor: »vinjena druhal", „analfabetni suroveži" itd.; dočim so vam najzagrizenejši »Schulvereinovci" kar čez noč postali „vrli" nemški prijatelji! Ali dejanski položaj prisilil vas je k javni izpovedi, da uimate za seboj dovelj inteligence niti v glavnem mestu ne, da tudi v Ljubljani ničesar ne morete opraviti brez zasramovanih »elastičnih kruhoborcev". Poboljšajte se tedaj, predrugačite svoje postopanje proti krvnim bratom, kateri so z vami jedini gledč skupnega smotra, blagra slo-slovenskega naroda, nejedini le gledč potov, ki nas dovedejo k zaželjenemu cilju — in kmalu potihnejo žalostinke o »veli Ljubljani" in njenem družbenem propadu.
Dopisi.
Iz Rudolfovega dnč 21. junija. (Izv. dopis.) [Konec.] Pa dosti naj bode o tem! Mnogo bi se še lehko pisalo o volilnem manftvru Margherijan-cev od vesele vožnje na Otočico — do nečuveno kislega poraza, pa nečemo si po nepotrebnem omadeževati prstov. Če se je tudi kaj od naše strani do sedaj omenjalo o tej zadevi, gotovo je bilo stvarno, a ne osobno. Tudi mi bi lehko marsikatero glavico liki kakovemu paglavcu pre mekastili ter se tega radovali pri slavčkovem žvižgu in sovinem viku, pa nečemo po nppotreb-
Vsi ciganje po celem svetu so bolj ali mauj godci-a slovanski so posebno še tudi pesniki svoje vrste, tako da ima Kolaf prav, ko pravi, »da je Slovan mej narodi to, kar je slavec mej pticami". In še pred malo leti zanikavala se je ciganom sploh, posebno pa slovanskim, vsakojaka višja duševna sposobnost. Puškiuu pa seje očitovalo, da je v svojej pesni povzdignil »instinkt, teh divjakov do visokosti duševnega mišljenja". Trdilo se je, da obsega njih jezik komaj revno zaznamovanje najpotrebnejših stvarij vsaked&njega življenja; da se njih duh ne pOspue čez navadne utise in da v obče nimajo pravice do omikane družbe, ker nimajo ni domovine, ni umetnostij, niti obrtnije in ker nepo-znajo postav.
Bolj površno iu bolj prenapeto se stvar skoro soditi ne d&. Tu zadostujejo dela, ki so jih obelodanili Borrov Hudson, Pott, Miiller, Miklošič, Kalina iu drugi sloveči jeziko- in narodoslovci, in razvidi se, da to ljudstvo ne zaslužuje le našega sočutja, temveč tudi spoštovanje in študirati ga, da je bistvena potreba vsacemu, kdor se želi vto-piti v jezikoslovuo in sociologično vždo.
Kadar se razlegajo po tihotah širnih planjav melodije pesnij slovanskih ciganov, zdi se ti, da fcuješ dolge iu bolestue jeke, ki trgajo srce, ali
nem netiti razpor v domačem taboru. Naše delo je bilo mirno pred volitvijo, ostalo je isto med volitvijo in po volitvi in hoče isto ostati tudi za-naprej, ker nam je na srcu samo naroda napredek in prospeh njega duševne in gmotne blaginje, kar se le mirnim in poštenim delovanjem doseči zamore!
Pošteno smo delali, osamljeni smo bili; a vender je bila naposled naša zmaga, ker je bila pravična in utemeljena v naroda volji.
Osebito pa moramo biti ponosni na to, te pomislimo, da se je stranka naših narodnih hudournikov spojila s stranko nazovi-Nemcev, v kateri se nahaja le tu ter tam kakšna prava «el11' ška leča; a da je kljubu temu — to se vč častno (?)—propala. In če te zadnje, od Marghe' rijancev toli hvalisane in v nebo povzdigovane (sic) »neboditreba" stranke ne bilo, katero se pa uže tako ali tako v pošteno naroduo volitev računati ne sme, pokazala je uže prvokratna voli' tev, kateri je pravi izvoljenec Dolenjske, da nibč® drugi ne kakor gosp. prof. Šuklje.
čudno se mi pa na zadnje le vender dozdeva, kako da je sploh našim narodnim hudournikom možno bilo nanesti na volišče toliko ve-likonemške frate?
Opominam le, da so naši nazovi-Nemci p°' čeli precej početkoma pred volitvijo močno rogO' viliti proti naši celi bojni vrsti ter da so se p°' stavili liki pritlikovcu na svoje okračene noge tako ponosno, da bi človek mislil, zmaga bode njihova-Prevohali so volilne liste, kjer so izvohali, in sicer dve velesili »justitiae" in jeden mogotec boginje Athene nekoliko njim se dozdevajočih nedostat-kov. Nemudno napravijo pritožbo, da se nekojii kakor volilci vpisani izbacnejo, ker so pošteno-narodnega značaja. Toda vesela nada se je njin* kmalo zgrenila in tudi jaz poln veselja njim nasproti kličem: »Ego vero vobis dico:	„Non futu3
benedictus, qui reclamaverit!" Pa kakor rečeno, to njihovo veselje imelo je kratke dnove. R I- P-
Torej ta tnervica gospodov »neboditreba" se je spojila z žtahno, eminentno-narodno stranko, alias z grofovimi potrebniki ter so delali skup"0 na vse kriplje in pretege, pa smo jih kljubu te©u požgali.
Kakor sem uže omenil, nočem tu navajati dotične osebe posamezno, ker jih je baš preveč, v drugo se mi ne zdi pristno, predale lista šiti s takovimi imeni Naj bode pa v znak VO^' nega delovanja prežlahnih teh strank le toliko po' vedano, da je pri njih delovalo vse, kar »lajze i° gre“. Tako so delovali in ruvali na nasprotni nam strani, katera se v »Slov. Narodu" nazivlja „Par excellence“ nemška stranka, ne samo kljunčki) kljunači, ampak tudi kljuni in na strani grofovih potrebuikov ne samo klopci, klepači, ampak tudi
pojave notranjega obupa. Sem ter tj k žalostnih menjujejo svoj ritem in prehajajo v poskočnice« a tudi tedaj veje iz njih neka miloba, kot izdih' ljaji po daljni, daljni, za zmirom izgubljeni deželi-lz vsacega glasu v obče razodeva se globoka bfida, ki podaja otožen potez cel<5 zaljubljenim in pi-6' širnim popevkam. Toda ravno zaradi tega, ker )e to pesništvo otožno, ni res, da bi se sukalo edin0 le »okoli nizkih občutkov"; v njem se marv® opeva ravno tako ljubezen materna, kot otročja ^ ona ljubljencev, pobožne pesni menjajo v nje«1 * nagrobnimi in od krilate radosti prehaja se t°et° krat k pobožnim pripovedkam.	^oV_
Pogosto pokriti so v teh pesnih krep^1 oS^0_ tipi, anakreontične finese in ona razposajena P1 (ju^a srčnost, ki je karakterističen znak čvrste#11 svobodnega ljudstva; in osupueu skuša p‘ .°V -ij tolmačiti, iz česa neki izvirajo ti odmevi« tujinji^ notranjim mišljenjem, koje se poslužuje P°8oH. ^ttt tacih bicarnih oblik. Jezik sam je točen i" ■**' in se oži enako finskemu, povedoč inU°g^je ja ve(. kem, tako da treba naš jezik večkrat (^ya* js^0 besedij v primerno izrazitev edin«?Sft 8 je soglasje v teh pesnih divn«. lju ei!UI
da to ne velja v tisti meri tudi Opažem, njih narečji sorodni slovenSči«11-
kleponi, in vsem tem je prepeval fletni ptiček »auf langer Stange des Fischer Nachtigall".
Pa bodi dovolj o tem in oglejmo si slednjič Se skoncetek gospoda dopisnika.
Tu se gospod dopisnik baš nekoliko preveč predrzne vprašajoč, kdo da je volil našega poslanca Šukljeta?
Jaz sem mu uže prej pojasnil, da golo prepričanje in naroda volja. Žalibože, da se ue razumem na ujegov cifrast račun, drugače bi mu uže oči odprl s kakim »cilfarjem".
Tudi nam uadalje gospod dopisnik prilastuje, oziroma prorokuje slabe čase, kakor iste sploh narodnemu napredku žalibog svojega baš škodljivega, ker nepremišljenega postopanja.
Kdo da je končno bolj bolan na duši in na telesu, mi ali on in njega sotrudniki, tega vprašanja nočem sedaj rešavati ter se rešitev istega prihranim za boljšo priložnost, ker mi sedaj v to potrebni novci manjkajo, da si omislim v to potrebno razkrojevalno orodje.
Kakor završetek tega pojasnila pa hočem še dodati, ker se ravno gospod dopisnik gledč novčne podpore po polnem oprati hoče, da se je izjavil nekov gospod v krčmi „pri Solncu“, da bode v njegovem žepu kmalu nastala suša, če bode še dolgo vzdržavati moral volilno delovanje. Nu, gra-tulujem, to so bile baš lepe pijavke!
Iz Metlike, dnč 26. juniju. (Izv. dop.) Odkar so volitve minule, ima „Slov. Narod" in njegov Pajdaš „Škrat" z menoj opraviti, kakor da sem jaz primoral metliške volilce k tako lepi slogi, da so vsi volili g. Šukljeta. Drugače je to. Metličani so vsi želeli enkrat delavnega poslanca in so se zdavna uže dogovorili, da bodo g. šukljeta za deželnega poslanca volili, in so uže takrat rekli, ako bode ta svojo dolžnost spolnova), da ga bodo tudi za državnega poslanca volili, kajti od gosp. grofa Margherija nismo nič slišali, da bi bit za nas kaj delal in tudi se on ni čisto nič brigal za nas, po-z“bil je, da so ga vsi metliški narodni volilci vo-lil>. uikdar ni prišel več k nam, da bi se kaj po-SVe|°Vali, kakor je g. Pfeifer prišel, poročat o svojem delovanji. Samo sedaj, ko je g. grofu uže voda v grlo silila, dnč 1. junija 1.1., je bil prišel, se pokazat, češ da bi ga zopet volili.
Vse drugače je g. Šuklje kot deželni poslanec svojo dolžnost v korist našo storil; uže sedaj sp bodo naše razmere zboljšale, da dobimo vsaj cesto Preloženo čez Gorjance; in to bode velike, velike koristi za trgovino Belokrajne. Zato sem jaz, gosp. Qangl in g. notar Stajer centralnemu odboru ua-^ančno poročal, da bodo vsi Metličani volili gosp. ukljeta državnim poslancem in ga prosili, naj bi ega za kandidata postavil. In ker so tudi iz dru-
^°*e,1j8kih mest temu odboru prišla enaka po-*o i a, je bilo misliti, da bode centralni volilni
lobuo. Naj nam bode dovoljeno podati tu nekaj Ogledov:
Umrl bom, umrl bom,
C'ez skale sivo padel bom,
V Nitri pa bo žalostno Zapel mrtvaški zvon.
k. Kakor bi čuli izdihe smrtnih bolečin onega, sti|N°	'n	težavnem	potovanji zapu-
poti UpeSane moči in se je zgrudil preko skalnate °troV 0,,“j° nam tožeče besede na uho. A tudi *u“ezen do drage matere razodeva se rat> kakor;
Ko vedela prej bi, o mamica,
Da jabolko bilo tako je sladkd,
V dva dola bi je razdala, p°lovico ga tebi podala. —
*u zopet;
O mati, o mati zlata;
Odpri, odpri mi vrata,
Pripeljem ti hčerko mlado,
Zd-se pa ženo mlado.________
In ko ni več matere, ali jo je vgrabila črna 8mrt, kličejo jo in prosijo lastno dušo, da se tudi °iia vrne kmalu k njej:
odbor vender ustregel veliki večini narodnih vo-lilcev ter postavil g. Šukljeta kandidatom. Toda storil je drugače. Ko smo dobili na znanje kandidate od centralnega odbora, smo se Metličani potem posvetovali, in bili smo precej jedini, da mi Metličani volimo samo g. Šukljeta za državnega poslauca, če uže zmaga ali ne, drugega ne volimo, kajti bili smo prepričani, da bode ta se pote/.al za naše koristi. Na komando ceutralnega volilnega odbora pa potem, ko seje vender ogromna večina na ro dni h volilcev izrekla za g. Šukljeta, nismo hoteli voliti, zakaj se ni nič odbor oziral ua naša poročila in na naše prošnje. Sedaj pa „Slovenski Narod" očita vladi, okrajnim glavarjem, da so ti krivi, da je g. Šuklje izvoljen. Čudni patroni to!
Zadnji »Slovenski Narod“ od 24. junija prinaša, da je Miko Črnič, diurnist iz Metlike, pravil, da jaz le gmnotne koristi pri svoji agitaciji iščem ter da sem proti železnici. To ni resnica, to je gola laž, in kdor je to govoril, je grd lažnjivec. Dalje je gola laž, kar je „Narod“ prinesel, da sem jaz katerikrat. katerega visokega gospoda prosil za metliško pošto za sebe; to bilo bi tudi brezvspešno, saj mora tudi vsak sovražnik pritrditi, da je metliška pošta v vsakem oziru v dobrih rokah. Za svojo osebo jaz nisem nič pro sil, pač pa sem se obrnil s prošnjo do g. Šukljeta v svojem listu od 20. avgusta 1883, naj se potrudi z vso svojo čilo močjo za preložitev ceste čez Gorjance, in to je on storil; zato sem mu jaz iu vsi Belokranjci hvaležni, in ga bomo zmiraj volili, dokler bo on hotel biti naš poslanec, kajti prepričani smo, da je gosp. profesor delaven in za naše koristi vnet. Na to, kar pravi „Narod“, da sem proti železnici, kar sem cestni načelnik, ne odgovarjam, je preneumno; se bodo li z železnico odpravile okrajue ceste? Kar je priuesel „Narod“, da Črnič pozna pet oseb in on je šesti, ki nimajo volilne pravice, temu pa, mislim, da se bodo čudili še sami naši Margherijevci, kateri so vender skozi in skozi pri volitvi v najbližnji bližini volilne komisije navzoči bili, ter sami dobro vedo, da	je gola	izmišljotina, če	kdo trdi, da so Hrvatje
in	Žumberčani volili. Da	je Črnič bil Hrvat,	je
resnično, ali ou je za metliškega meščana vzet, za	katero	meščanstvo je	moral plačati; volil	pa
je	povsod	z Metličani, v	občinskih, deželnih	iu
sedaj državnih volitvah. Če je torej volil uže prej v vse te zastope, čudno je, zakaj bi zdaj pravice ne imel. Če pa je govoril res tako bedastočo, Bog mu odpusti, jaz ga moram živo obžalovati.
Anton Prosenih
Domače stvari.
Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo blagovolilo je požarni bratnbi v Črnomlji podeliti podpore 80 gld. iz Naj višje zasebne blagajnice.
Oj mamica, mamica draga,
Kje tvoja zlata je duša!
—	- Kipi mi vročica v glavo,
Potrto telo me zapuša In k tebi biti moja duša!
In s kako vljudnostjo odgovarja dekle svojemu ljubimcu :
Kje bila si ljubica mala,
Ko treskalo jo in lilo z uebes?
Za materjo skrita sem stala In pila ljubezen iz tvojih očes.
Iu v kako izvirni podobi naznanja zopet drugje pobič tajno ljubezen dekliču in je prosi uslišeuja Ciganica zala, podaj mi vodč,
Do sukoga čem ti izpiti sreč,
Ljubiti to hočem iskrono Vzeti te hočem za ženo
In brezštevilne so zaljubljene pesni, iz čegar se razvidi, da splošna telesna bSda ni zamorila dušnih kreposti in bogate domišlije. — „0 deklič mlad — vpraša cigan svojo predrago ko si mi dala prvi poljub, krila naju je temna noč, in kdo naju je videl?" — „ Videla naju je zvezda — odgovarja mu oua — zvezda sklonila se je in za-
— (Gospod deželni predsednik baron W in ki er vrnil se je danes v jutro z jadrnim vlakom z Dunaja.
— (Osebne vesti.) Danes v jutro odpotoval je premil, knezoškof dr. J. Misija birmovat na Vrhniko.
-- (Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov) v Št. Vidu nad Ljubljano daroval je za društvene namene premil, knezoškof dr. J. Misija 50 gld. ter prevzel pokroviteljstvo tega društva.
— („N aro d“- o v a rahločutnost.) Vajeni je pač nismo bili, iu zaradi tega smo pisano gledali, ko je „Slov. Naroda" olegik —o.— povodom metliških in črnomaljskih „ izgredov “ tako bridko začel tožiti o poginu Javne morale" v dolenjsk:h mestih Ne bodemo so z njim spuščali v kontroverzo. Niti vprašati ga ne utegnemo, kaj za Boga so vender storili belokranjski „širokozobni“ (uajnovejša akvizicija v „Narod"-ovem pouličnem	glosarji)	rojaki,	da je	rahločutni kritik
iz „Nar. Tiskarne“ vso svojo sveto jezo razlil nad njih grešnimi glavami. Navaden opazovalec bi sicer tudi iz neizrečeno naivnega poročila, s kojiin je Mar-gherijev plačani satelit obradostil vso prijatelje zdravo komike, le	ta zločin izvajati	mogel,	da zavedui naši
Belokranjci niso marali za gospoda grofa in njegovega agitatorja, kateri zadnji je na Dolenjskem sploh ua jako čuduem in malo laskavem glasu. To je glavna vsebina famoznega poročila, vse drugo je zgol izrodek naravne čmornosti poročevalčevo, izvirajoče iz grenkega čuta, da bode sladka volilna doba, v kateri se je tako lehko zaslužila mastna večerja — kmalu pri kraji. Saj to nam je po polnem novo, da bi se »mačje godbe" pričele — s pokom možnarjev !!
O tem tedaj nobenega govora, ne vidi se nam vredno. Nekaj druzega se pa vendor lo vsojamo vprašati rahločutnega sotrudnika v Kolmanovi hiši. Od kod ua enkrat vaša sentimalnost ? In zakaj se takrat niste postavili ua noge ter začeli levite brati uredništvu našega lista,	ko je ono	s tako	vidnim	veseljem objavilo
vest o oni	podoknici,	kojo je	neka tolpa krških pi-
sačev in sličnih „politikov“ baje nameravala prirediti na čast dež. poslancu prof. Šukljetu? Zakaj ga tedaj ni oblila rudečica, ko je o letošnjih Biukoštih „Slov. Narod“ znal tako giuljivo poročati o žandarmeriji, katera je baje čuvala nad telesno varnostjo istega kandidata? In zakaj ni otvoril zatvornice svoje rahločutnosti takrat, ko je ujegov list sam se ponašal z onim nepopisno surovim činom, za kojega je izumil blagodejno autonomasio: „Krške birme?" Ali se tedaj „Narodov“ Tirtej v istini ravnd po uačelu: »Quod licet Jovi, non licet bovi?" Vaakako smo radovedni na njegov odgovor.
— (Otročje veselje.) Dobre, prav Židane volje so v „Nar. Tiskarni", in srce jim igra radosti, kajti črez vzdigljivi most te silovite trdnjave „ nepokvarjenega narodnjaštva" primahala so goste trume zaveznikov, in v njenem ozidji praznovalo se je dolgo pogrešano
tožila potoku, potok cvetlici in cvetka ciganu, ki sedaj prepeva o najini ljubezni po svetu."
Drugje vpraša zopet dekle ljubega, kaj da mu je onesnažilo rokavce. — »Daljno potovanje in solnce rumeno." — „Daj mi srajčico, bodem jo oprala." — »Saj tu ni vodice, ni mila, ni skale".
— »Moje solze so vodica, roki so milo in prsi moji so skala "
In kacih oblik in primer se poslužujejo včasi:
— »Podaj mi edino le en lasec; z njim zašil si bodem oči, da ne vidijo druzega dekleta*. — »Na svet tu pridemo, tu živimo in vedno potujemo; le ti edino vedno počivaš v mojem srci." — »Da so moja pran od stekla, videla bi v moje srce iu ne bi mi hudovala." — »Skril sem cvetlico pod tvoj šotoreč; čutila bodeš njen duh iu mislila name, ki bodem daleč od tebe — —"
Razen pesnij hrani to ljudstvo i bogate zaklade molitev in basnij, ugauk, pripovedek iu pregovorov; v obče pa slovanski ciganje ue bivajo več v oni otročji dobi kulture, temveč podajejo nam govoreče dokaze in fakta, kakošno je bilo človeštvo, predno se je seznanilo s pisavo, ker njih vsega občudovanja vredno pesništvo je le ustmeno in celo neposiljivo.
združenje. „Slov. Narod" naznanja tedaj vsem svojini vernikom, d;i je vsaj v eiii stvari jednega mnenja z „Laib. Wochenblattom“ in da jo ljubljanski deželni vladi braniti se proti vsom „slovenskim in nemškim" listom. Ne bodemo motili ginljivega prizora, z,molčali bodemo celo Heinojeve verzo, ki so pri tej priliki nehote vsilujejo>našemu spominu: ,.Nur wo wir im Kotli uns fauden, da verstanden wir uns gioicli— jedno pak vender.ne moremo in ne smemo zamolčati! Radujte; se, razposajenci na otročjem igrališči „Slov. Naroda", saj vam bode kmalu minulo neopravičeno veseljo! Prava podoba ste onih nesrečnih levičarskih politikov, kateri se sedaj v manjšini pokore za oue nude, s kojimi so
o	svojem času strmoglavili svojo lastno vlado. Sedaj pač zdihujejo po egiptovskih mesnih loncih, sedaj stegavajo roke po vladnih naslanjačih, ali zaman njih kes, zaman njih napori! Tudi vi bodoto morda spoznali svoje usodno napake, sram vas bode tedaj ,,Wochenblattovo“ tovaršije, ali prekasno bode! Škoda le za ubogi slovenski narod, kateri bode drag račun moral plačati za kozolce nekaterih političnih nodolotnikov!
(Nesreča.) I/. S o s tr e g a v ljubljanski okolici senam piše: Dne 24 t. m. peljala sta triinšestdoset-letni posestnik Jarnej Zidan iz Sostrega in njegov 421etni sin Ivan hlodo iz gozda Ker jo bila pot slaba, šel je sin zraven voza ter ga je podpiral, da bi se ne zvrnil. A njegova moč bila je preslaba, voz se nagne in hlodi poderejo reveža na tla. Prednojih je oče mogel zvaliti s sina, izdihnil je ta dušo Strlo mu je vsa prsa.
— (Z nožem) Iz ljubljanske okolice so nam poroča: Dn<5 22. t m. okolu 10 ure zvečer sprlo se je pred žganjarijo Ivana Gradišeka v Zalogu več žganjarjev, ki so prej notri pili. Pri tem potegne Tomaž Oprožnik vulgo Rogač nož, suno z njim dvakrat Jos. Črneta, in sicor jedonkrat v stegno in jodonkrat za uho,. potem mu pa odreže še košček levega ušesa. Poškodba je baje huda. Pa tudi Ivan Krmec dobil je na roki rano z nožem. Kje so tisti časi, ko je veljalo še za največjo sramoto, poslužiti se pri kakem prepiru noža.
— (Strela udarila.) Iz postojinskoga okraja poroča se nam : Dne 25 t m. popoludne proti šesti uri udarila jo strola v hišo posestnika Miho Lekšana v Bukovji. Streha hiše in zraven hiše stoječi svinjak bila sta v kratkem času upepeljena. Zgorela sta tudi dva prošiča. Škoda ceni se na 400 gld Za ravno to svoto bil je pogoreli zavarovan. O jednaki nesreči pišo so nam tudi iz novomoškoga okraja. Dn6 21. t. m. udarilo je namreč skozi odprta vrata v hlev posestnika Ivana Bukovca v Malem Kojronu ter ubilo vso živino, kar jo je bilo v hlevu, namroč dva vola, dve kravi in dvo junici. Škoda ceni se na 608 gold.
—- (Požarna kronika.) Iz Vipavo piše se nam z dn6 25. junija: Danes ob jednajstili pred po-ludnem nastal je v hiši kočarja Matije Pohovle v Podragi ogenj, ki je kmalu celo poslopje uničil Škode je 280 gld. Pogoreli bil je zavarovan.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
London, 30. junija. Gladstone izjavil je v zahvalnem pismu volilcem v Midlothianu, da hoče novi kabinet podpirati, kajti on hote delati na to, da se liberalna stranka ukrepi in zjedini.
Rim, 30. junija. (Uradno.) Depretis hode v sredo izjavil zbornici, da prevzame začasno mini-sterstvo za vnanje poslove, Tajani pa justično ini-nisterstvo.
Zagreb, 29. junija. Deželna vla.la izdala je na vse oblastnije okrožnico gledč kolere.
Sarajevo, 27. junija. Minister Kallay je odpotoval. Pri odhodu bili so navzočni vsi dostojanstveniki in zastopniki vseh veroizpovedanj.
Pariz, 29. junija. V Lyonu se je včeraj sešlo 10000 tkalcev. Izvolili so odbor, kal eri se bode jutri podal k tovarnarjem. Misli se, da bodo odpovedali delo.
Draždane, 29. junija. Zaradi ponavljajočih se političnih agitacij med tukajšnjimi češkimi delavci, iztirala je policija več oseb ter razpustila češko društvo „Česky klul>“.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 30. junija.
Klil.
Jednotni drž. dolg v bankovcih............................82'55
»	»	»	»	srebrn..........................83 • 26
Zlata renta...............................................    108-20
5% avstr, renta...............................................99	40
Delnice nilrodne banke.......................................867'	—
Kreditne delnico .  ...................................... 284'50
London 10 lir sterliiiK...................................124 20
20 franlcovec................................................ 9,85t'
Cekini c. kr.............................................. n'88
100 drž. mark.......................................... 61-—
Ui-iicliii |L>'lasiiih
z dnž EiO. junija.
Naprava novili zenilj. knjig. Pri c. kr. mestni o kr. sodniji v Novem Mestu za davčno občino črešonca; poizvedbe dnfe 4. julija Pri c kr okr sodniji v Ložu za katastorski občini Panje in Štrakl ova Vas; poizvedbo dno 10 julija — Pri c. kr. okr sodniji v Logatci za kata-stersko občino Vlaka; poizvedbo dno 1. julija dopoludne ob 8. uri, Pii c. kr. okr. sodniji v Metliki za katast. občino Sodji Vrh; poizvedbe dno 6. julija ob 8. uri dopoludne. Pri c kr. okr. sodniji v Kočovji za davčno občino Banja-lok o; poizvedbe dno 4 julija ob 7. uri zjutraj in naslednje dni.
Pod viiruStvoiii: C. kr dež. sodnija v Ljubljani proglaša Blaža Kosirnika, 'posestnika iz Tujnic, bebeom. Varuhom mu jo imenovan Fran Golob, posestnik v Tajnicah.
Tujci.
On k 28. j u ni j a.
Pri Maliči: Skodlar, tovarnar; Baller, trgovec, in Ostrosy, potov., z Dunaja. — Hirsch, trgovec, iz Sclivveinfurta. — Miillor, trgovec, iz Heilbrona. Bruno, uradnik dož namestništva, in Mačorata, trgovec, s soprogo, iz Trsta.
—	Grof Strasoldo iz Gorico. — pl. Oboreigner, gozdar, iz Snoporka.
Pri Slonu:	Christianrmch, c. kr. general, z rodbino, iz
Topnska — Neuburg, trgovec, in Woitzenmullor, potov., z Dunaja. — Rappo, agent; Tiani in Boccratini iz Trsta. Hawolka, c. kr vojaški zdravnik, iz Zadra. Hočevar, c. kr. okr. glavar, s hčorko, iz Kočevja.
Umrli so:
D n e 27. junija. Rudolf Zalokar, delavčev sin, 4’/3 1., Poljanska cesta št. 18, davica. Marijana Hartmanu, go-stinja, 75 1, Karlovška cesta št, 6, opešanjo.
I)n6 28. junija. Ljudevit Pogačnik, sin želez, sprevodnika, 3 mos,, Costa na Rudolfovo žoloznieo št. 12, dre-vosni katar.
V	civilni bolnici:
Dn6 24. jnnij a. Alojzij Lohrmann, inžonorjev sin,
6	mos., črovosno prohlajenje.
Dno 25. junija. Josip Nahtigal, dolavoc, tuborkuloza.
Tržne cene.
V	Ljubljani 27. junija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 78 kr., domače
7	gld. 15 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ječmen 5 gld. 4 kr.; oves 3 gld. 36 kr.; ajda 5 gld. 4 kr.; proso 6 gld. 18 kr.; tur-šica 5 gld. 50 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. — kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 27,, kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld.
— kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanja barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ram
CJ § • '*-» i> Ol	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-98 732-94 734-82	17-6 29 1 18 6	jzpd. sl. jvzh. sl. sv. sl.	jasno d. obl. obl.	9 20 dež
oj C p 00 (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-54 732-40 733-20	17’6 27-0 19-6	bzV. » »	megla jasno obl.	3-30 dež
Zahvala
za obilo dokaze toplega, odkritosrčnega sočutja in prijaznosti o smrti našega nopozabljivoga soproga in očeta, za krasno vence in uinogobrojno udeležbo pri pogrebu drazoga ranjkoga izreka ginjenim srcem vsom svojim someščanom, p. n. gospodom c. kr. uradnikom, gospodom c. kr. pro-fosorjom in učiteljem tukajšnjih šol. slav mostnemu zastopu, prostovoljni požarni hrambi, vsem prijateljem in znancom iz Ljubljano in družili krajov svojo najtoplojšo in najodkritosrčuojšo zahvalo
žalujoča rodbina Šavnik-ova.
V	Kranji 28. junija 1885.
Tiskata in zalagata
(45) Ivan Lapajne v Krškem 30-22
je izdal sledeče knjigo in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr.. Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisankeJn risanke ; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški
zemljevid Avstrijsko-Ogerske. cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
—' '	PH	—1
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bambergu!
ZLjUL"blja/rvI
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmab- ■ 90 kr.
Gregorčič, poezijo, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr-elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. 7" Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih Sol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Miošič, Razgovor u godni naroda slovinsk I 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbo v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroaf.ischen Sprache, I„ II. Tlieil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnioa slovonskej mladini:
I. zvezek: Tomiii Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
H. »	» Peter rokodelčič, 36 kr.
ITI. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 36 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Proške faro, 30 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 **
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. ^elh vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji slu?-'11 božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
PoBtave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo.
1	gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali Šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld-70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Soli vezana 2 gld.
Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš dežolnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razloin-kih pri računih z novo mero in vago, 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske
knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožioo ;4° veliko) po 50 kr. Pravljice o:
(8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritlikovou
 (Palček) in Robinzonu po 15 ki.____________
neprekosljivo
največja zaloga
vsake otile, velikosti \\\ kakovosti
prodajejo se po 25 kr. in v,^7) 7
♦I. C. IIajin*Jl1111*
. v. Kleinniayr & Fed. BMoborg v Ljubljani.