"»ottnine oieeane v ootovim Leto LVIII. V Liubliani, v petek, dne 7 marca 1930 Št. 55 2. izdala st. 2 oir Naročnina Dnevne '/-Uft|д ii tr«li«mo Jugoili«l|» mesečno 23 Din poilemo 130 Din celoletno 3uo Din za inozemstvo me-.ee no 40 l)ln neae isua izdala ceiole nu v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C SjCO venec S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slo.p. pelli-vrsla mali oglasi po I-5C in ZD.veCII oglasi nad 43 mmv.iine po Din 4-30 veliki po 3 .n 4 Dm, v uredn ikpmdelu vršilca po io Dir □ Pr vcciem o noro'liu popusl Izide où -i z|uiraj razen pondeliKa in dnevo do orožniku «Jreon/Sii«, /e L Kopiiur,ei>i Ulici Si. O iii Rokopis» se ne vračulo, nelranklrana pismo se ne sprejema/o * t reuniSiu« feleion il. 2050. unravnlilvo il. 2328 T. G. Masmyk S ponosom in radostjo praznuje danes ves Češkoslovaški narod osemdesetletnico svojega velikega učitelja in voditelja. Z %'so pravico je Masarykov jubilej narodni praznik za ves češkoslovaški narod, saj je bil Masaryk tisti, ki je že pred vojno jasno določil pot češkoslovaškemu narodu, ki je bil za časa velike borbe narodov njegov zvesti vodnik in ki je po vojni s svojo modrostjo ustvaril novo tradicijo češkoslovaške republike in jo obvaroval pred zlimi posledicami strankarskih etrasti. Obenem s češkoslovaškim narodom pa slavi Masarykov jubilej tudi hvaležni jugoslovanski narod. Vselej, kadar je bil jugoslovanski narod v težki stiski, e bila tu prijateljska Masarykova roka v pomoč. V stiski pa se izkažejo pravi prijatelji in kot tak se je izkazal Masaryk. S spoštovanjem pa slavi Masarykov jubilej tudi kulturni svet. Ne samo radi njegovega odličnega znanstvenega dela, ne samo vsled njegovih predavanj in knjig, s katerimi je odpiral neslovanski Evropi vpogled v slovanski svet, temveč vsled mnogobrojnih primerov, ki kažejo, kako mora delati kulturni človek, da bo moderna kultura napredovala. Kot katoličani seveda ne moremo soglašati z vsem Masarykovim delom kakor tudi ne z vsemi njegovimi idejami. Toda spoštljivo priznamo, da je želel služiti resnici, in ne kot pasiven raziskovalec, temveč kot aktiven borec. Ko je spoznal, da je lepa povest o starosti kraljedvorskih rokopisov neresnica, je nastopil proti njej in razkril resnico, pa čeprav so mu očitali, da izdaja s tem svoj narod. Toda resnica nad vse! In ko se je širila neresnica o ritualnem umoru in zastrupljala javnost, da bi že skoraj prišlo do pogromov, je vstal Masaryk v obrambo resnice in razgalil neresnico, pa najsi so leteli nanj očitki, da je podkupljen od židovstva. In ko jc hotela habsburška politika s potvorjeuimi dokumenti, plačanimi pričami in nezaslišanim sodnim terorjem udu-šiti mlado jugoslovansko misel, je pribite! Masaryk v Zagreb in Belgrad, da privede resnico k zmagi in uniči na laži zgrajeni kom-plot. Pa še drug velik zgled dolžnosti je dal Masaryk. Ni zadosti, če inteligent spoznava in išče resnico, temveč za resnico se je treba tudi boriti. Pasivni ljudje ne ustvarijo nobenega napredka, ljudje ob strani so samo nepotrebni gledalci, čez katere gre življenje, napredek ustvarjajo samo aktivni ljudje. Ni sicer aktivnost komodna, toda življenje je trd boj, v katerem ni prostora za komodnost. Ljudje, ki se samo šopirijo v svojem znanju, ki ne oddajajo svojega znanja naprej, so za napredek naroda brez pomena, so luči. ki ne svetijo. Prav tako pa ni haska od ljudi, ki znajo samo kritikovati delo drugih, sami pa ne zagrabijo za nobeno delo. In samo bojaz-ljivci pravijo, da se ne udejstvujejo v javnem življenju, ker se boje, da bi si umazali roke Kdor je moralno močan, ta se nikdar ne umaže, moralna sila pa se izkaže v aktivnosti, ne pa v zabavljajočem gledanju. Zlo našega časa izhaja od pasivnih vseznalcev, nesreča naše dobe je, da imamo premalo aktivnih borcev za pravico, poštenost in resnico. Zato so špekulanti v premoči in samo zato so mogoče afere, ki k'jub vsej svoji umazanosti no dožive razčiščen jo. lz pasivnosti v aktivnost mora preiti kulturni človek ter postati borec, ki nikdar ne Informativen lisi za slovenski narod Cpiufu i«; v tvtt/jnu i/eii (il.si.b r cc-<.uim račun: Liubt)una &tei. IO.OSO in ll>.J4f sa Inseiciie, Soko spoštovanje do predsednika prijateljske češkoslo vaške republike. Proslava v Zagrebu in Saraievu Zagreb, 6. marca r. Povodom proslave Masarykove 80 letnice prinašajo vsi zagrebški listi njegovo sliko ter mnogoštevilne članke o njegovem delovanju, o njegovi filozofiji ter njegovi politični karijeri pred vojno, za časa vojne in po njej. Sarajevo, 6. marca. AA. O priliki proslave 801etnice rojstva predsednika češkoslovaške republike dr. Tomaža Masaryka bo jutri ob 11 dopoldne seja mestnega zastopstva sarajevske občine, na kateri bo govoril o g. dr. Masaryku mestni župan Mutevelić. Na tej seji bo prečitan tudi predlog, da se ena izmed sarajevskih ulic preimenuje v Masarykovo. Ju-goslovensko-čcškoslovaška liga je idala tiskano predavanje o g. Masaryku, ki bodo predavana jutri v vseh osnovnih šolah na teritoriju drinske, zetske in primorske banovine. Isti dan bo svečanost na ljudskem vseučilišču, kjer bodo govorili g. dr. Ostojič, dr. Vlada Andrič, bivši minister, in direktor gimnazije Stevan Marković. Čestitke Francije Praga, 0. marca. AA. Francoska delegacija, sestoječa iz generala Mittelhauscrja in iz rektorja pariške akademije Charletyja, bo danes izročila predsedniku češkoslovaške republike lastnoročno pismo predsednika francoske republike Doumergua s čestitkami k osemdesetletnici. Masarykov fond Praga, 6. marca. AA. Prezidentu češkoslovaške republike jc bil izročen fond 20 milijonov kron za socialne in znanstvene namene. Predlog naše vlade v SoSiji Sofija, 6. inarca. n. jugoslovanski poslanik Nešič je danes po nalogu svoje vlade |x>setil zunanjega ministra Burovn in mu predložil nastopni predlog svoje vlade: Jugoslavija predlaga, da naj na podlagi sofijske konvencije predvidena komisija zu obmejne incidente preišče, ali jc bila pri piratskem bombnem atentatu kršena kaka določba o obmejnem prometu. Atentat sam ne spada v kompetenco te komisije, ker se jc izvršil izven tOkin obmejne cone Jugoslavija je mnenja, da so mogli priti atentatorji samo iz Bolgarije in naj komisija preišče pravilnost tega naziranja, in čc jc naziranje pravilno, naj se ugotovi, nn kak način so atentatorji prekoračili mejo. Bolgarska vlada je sprejela jugoslovanski predlog ter bo komisija najbrže že koncem tedna začela svoje delo. Postopanje Jugoslavije je napravilo v Bolgariji zakrije resnice, temveč se vedno fanatično bori za njeno zmago. Zlasti pa je to naloga slovenskega inteligenta, ker dolžnosti inteligence so tem večje, čim manjšemu narodu pripada. Masaryk je bil tak borec, in zato je postal prvi v svojem naredu in človek, ki ga spoštuje ves kulturni svet. Naj bi v tem smislu postal Masaryk vzor ludi vsem nam in potem smo najlepše in nadostojnejše proslavili njegov jubilej. zelo dober vtis, ker vidijo v leni napredek nasproti prejšnjim časom, ko so se v takih slučajih delali drugačni koraki. V Sofiji se tudi hvali postopanje bolgarskih listov, ki topot liaglašnjo, dn mir ob meji redno motijo Makedonci, katerim se pn sedaj radi trdne volje po miru v obeli državah ne bo posrečilo kaliti prijateljskih odnošajev, ki so se Iivnlnbogii upostnvili za vedno med Jugoslavijo in Bolgarijo. Inozemski glas o pis o!shem atentatu Dunaj, 6. marca. A A. Povodom atentata v Pirotu piše dunajska »Reichspost« med drugim tole: Sodeč po vsem so avtorji tega groznega zločina člani makedonskega komiteta, ki so hoteli s petini atentatom, kakor ludi s prejšnjimi atentati kompromitirati izboljšanje jugoslovansko-bolgarskih odnošajev. Atentatorji bodo to pot dosegli ravno nasprotni cilj in še pripomogli k okrepitvi onih struj v Jugoslaviji in Bolgariji, ki streme po čim tesnejših prijateljskih odnošajih med obema državama. Ti smotri so v skladu s smotri bolgarskih narodnih elemenlov in slreme po veliki državi vseh Slovanov na Balkanu od Jadrana do črnega morja. Zelo značilno je, zaključuje lisi, da začenja v Sofiji celo inleleklunlnn mladina voditi račun o tem programu in o njegovi izvršitvi. Pomorska demonstracija proti sov etom Bukarešt, 6. marcu. n. List profesorja Jorge »Nemur Romanest« poroča, da so angleška, francoska in italijanska vlada sklenile, prirediti v Črnem in Baltiškem morju demonstracije svojih brodovij proti Sovjetski Rusiji, da s tem pokažejo pripravljenost, varovati romunske iu poljske interese. Turška vlada je že dnin dovoljenje za prehod brodovja zaveznikov skoz' morske ožine. Proiest Ntzozemske proti sovjeiom Iluag. 6. marca. n. Duhovniki vseli veroizpovedi na Nizozemskem so sklicali v Amsterdam protestno zborovanje proti verskemu preganjanju v Rusiji. Zborovanja se je udeležile več tisoč ljudi. Močna policijska straža je branila zborovalce pred napadi komunistov, ki sc poskušali zborovanje motiti. Schober obišče Pariz in London Dunaj, 6. marca. n. Kakor poročajo vele-nemške »Wiener Naueste Nachrichten« iz zanesljivega vira, je državni kancler dr. Schobei res prejel vabila od francoske in angleške vla de, da obišče Pariz in London Dr. Schober na i morava vabilu slediti Ni pa še znano, kdaj na i merava odpotovati. Strahotne poplave v Južni Franciji Več tisoč smrtnih žrtev - 30.000 ljudi brez strehe - Porušena mesta - Ljudje na begu - Pomoč vlade in vojaštva Montauban, 6. marca. (Posebna vest Slovencu«.) Oliciclna statistika našteva pri poplavi okoli 500 človeških žrtev. Ljudstvo pa o tem govori drugače. Oblasti skušajo prikazati katastrofo manjšo, da ne bi postala panika še večja. V resnici se govori, da je bilo samo v Montaubanu in Moissacu 300 do 409 mrtvih, v vsem poplavljenem ozemlju pa se smatra število mrtvih 3000 do 4000. Seveda do sedaj še ni bilo mogoče dognati pravega števila, kakor tudi ni mogoče natančno preceniti stvarne škode, ki znaša na stotine milijonov. V Montaubanu jc slika opustoše'nja strašna. Katastrofa se je začela v ponedeljek ponoči od 12 do dveh. V tem kratkem času je voda narastla do drugega nadstropja. Nesreča je prišla tako hitro, da se je mogel rešiti pravočasno le majhen del prebivalstva, vsi drugi pa so mogli zbežati edinole na strehe, od koder so jih pozneje reševali s čolni. Kjer se je hiša zrušila prej, kot je prišla rešitev, so bili vsi izgubljeni. Na kolodvor sc je pripeljal polk sudar.skih črncev, ki je popolnoma obkolil mesto in ne pustijo nikogar notri radi nevarnosti, ker se hiše vedno podirajo drtiga za drugo s strašnim ropotom. Drvgsče pa vlada v mestu mrtvaška tišina. Ulice so polne napravljenega peska. Telefonske in brzojavne žice pa tvorijo pravcate žične ovire. Povsod je videti ženske, ki v naplavljenem blatu iščejo svoje imetje. Na drevju ob cestah je videti najrazličnejše predmete, ki jih je pustila voda, električne svetilke, gramofonske plošče, mlinčki za kavo, najrazličnejša obleka itd. jc obvisela na vejah. Višje ležeči mestni del pa je tako gosto naseljen, da se ljudje komaj ogibajo drug drugemu. Davi je reka Tam tako vpadla, da se je vrnila v svojo strugo. Vojaštvo upravlja brzojavne in telefonske proge. V Moissacu pa je voda še vedno tako visoka, da je kraj šc vedno odrezan od sveta. Iz Mois-saca, Ici je dobesedno popolnoma zalit z vodo, še ni nobenih avtentičnih vesti. SploSno se ceni, da je ostalo brez strehe več kot 30.000 ljudi. Pariz, 6. marca. n. V mes'ih Albi, Grillac, Cahors, Moissac in Montauban je povodenj porušila več sto hiš. V Moissacu je ostal nepoškodovan samo cerkveni zvonik. Pred tremi leti zgrajeni železniški most preko reke Tarn je zginil. Tudi mesto Lavaur je podobno razvalinam. Mestna elektrarna in plinarna sta porušeni. Kolikor pa je ostalo nepoškodovanih hiš na pobočju hriba, pa jih je porušil plaz, ki se je udri s hriba. V Viliemure je Ga-rona porušila 130 hiš. Pokopališče je popolnoma razorano ter je voda odplavila z grobov krste z mrliči. Dclavci v tovarni ze dušik, katerih je 600, so še vedno brez pomoči. Večina prebivalstva tega kraja je brez strehe. Narastlc vode Garonne se hitro pomikajo proti Bordeauxu. V Reolu pri Bordeauxu je prebivalstvo izpraznilo že vse hiše. S svojim imetjem in živino so zbežali na hribe. V Bordeauxu z mrzlično hitrostjo pripravljajo vse varnostne ukrepe, da se pristaniške naprave obvarujejo škode. Pariz, 6. marca. n. Prvi seznam zgub, ki ga je izdalo notranje ministrstvo, naglaša, da podatki šc niso popolnoma zanesljivi, ker manjkajo ločne vesti. Seznani zgub pa poroča, da je bilo v Moissacu 150 mrtvih, 500 porušenih hiš in 3000 ljudi brez strehe. V Montaubanu je bilo 100 mrtvih. V popolnoma porušeni vasi Keynics 12 mrtvih. Iz skoro vseh drugih krajev pa prihajajo vesti, da je porušenih 20, 50, 80 hiš itd., da so razdrti mostovi, raztrgane cesti in nasipi in da je vedno več mrtvih. Policija in vojaštvo je popolnoma obkolilo Montauban in Moissac ter aretiralo več roparjev, ki so plenili po hišah. Pri izlivu reke Tarn v Garonno je vse ozemlje pod vodo. Pariz, 6. marca. n. Predsednik republike Douinergue odpotuje jutri v spremstvu Tar-dieuja v poplavljene kraje, da obišče najbolj poškodovane kraje v dolini Tarn in Garonne. V ponedeljek se bo vrnil v Pariz. Po vsej Franciji se zbirajo prostovoljni darovi za pomoč paplavljencem. Vojno ministrstvo je odredilo mobilizacijo vseh tehničnih čet. London, 6. marca. AA. Angleški kralj je posla! nastopno brzojavko francoskemu predsedniku: »Doznal sem z najglobokejšim sočustvom o katastrofalnih poplavah, ki so opustošile obsežna ozemlja v južni in južnozapadni Franciji. Izražam Vam tem potom g. predsednik mojo globoko simpatijo z žrtvami in posebno z onimi, ki so izgubili v tej katastrofi življenje. Angleški poslanik v Parizu je istolako izrazil globoko simpatijo angleške vlade francoski vladi. Požigi šo! nt? FfîmotsUem Sušak, 6. marca. V Škrbini in Branici na Krasu sta zgoreli obe Soli. Karabinijeri so aretirali veliko oseb, katere sumijo zločina ali pa pomoči pri njem. Poslanca Coselschi in Ga-ribaldi sta v rimski zbornici vložila interpelacijo na ministra notranjih zadev v svrlio, »da bi se izvedelo njegovo mnenje in da bi se dobile natančnejše informacije glede številnih požigov šel v Julijski Benečiji, ki se če-daljebolj množijo, zlasti pa glede onih, ki sta se zgodila te dni v Škrbini in Branici na Goriškem, pa sploh o delovanju gotovih elementov v tej pokrajini«. Sušak, 6. marca. Italijanski listi pišejo, da je izbruhnil požar razen v šolah na Spodnji Branici in Škrbini tudi v Rihemberku. Štiri mladeniči, ki so jih zaradi suma pcži?a zaprli karabinijeri v Štanjelu na Krasu, so bili izpuščeni, ker so dokazali svoj alibi. Zamrli so pa posestnika Antona Ćotarja iz Škr-•ine, kojega hiša neposredno meji na šolo. Po Tard'eutevi zaupnics Pariz, 6. marca. n. Močna Tardieujeva večina 53 glasov daje iistem povod, da jo slavijo kot sijajno zmago. Proti vladi je glasovala levica. Radikalna levica Loucheurjeva, ki šteje 54 poslancev, je razen 9 poslancev glasovala za vlado. Pariz, 6. marca. A A. Angleški ministrski predsednik Macdonald je čestital Tardieuju k njegovemu uspehu v zbornici. Tardieu se je zahvalil za čestitanje s posebno zahvalno brzo-.j ivKo. Admires? v, Ttrmiz - umrl Berlin, 6. marca. AA. Admiral v. Tirpiiz je danes umrl. AHred Friedrich v. Tirpitz je bil rojen 11. marca 1849 v Kiistrinu kot sin svetnika apelacijskega sodišča Posvetil se je pomorski karijeri ter je postal 1895 nemški kontre-arm.ral. Leta 1897 je bil imenovan za državnega tajnika nemškega pomorskega urada in leta 1898 je postal pruski vojni minister. Razvoj nemške mornarice pred vojno je v tesni zvezi z njegovim imenom Podlago za nemško mornarico je ustvaril 1. 1897 s svojim gradbenim načrtom za zgradnjo velikih bojnih križark. Takoj po izbruhu vojne je zahteval Tirpitz takojšnjo intervencijo mornarice, vendar pa se mu je nemški cesar zoperstavil. Imel je v nemških političnih krogih mnogo nasprotnikov. Po vojni se je udeležil političnih borb, posebno od 1. 1024 naprej, ko je bil izvoljen v nemški parlament kot kandidat nemške nacijonalne stranke. Leta 1928 ni več kandidiral. Ko je leta 1924 začel izdajati svoje spomine, je vzbudil v nemški javnosti mnogo prahu z objavljanjem dokumentov. Gandi bo apelirat na podkralja Pariz, 6. marca. AA. Gnndi je izročil ultimat, v katerem izjavlja, dn hoče vendarle šc enkrat apelirati na podkralja v Indiji, preden bo otvoril akcijo o civilni neposlušnosti. Gnndi smatra angleško gospodstvo zn nesrečo in prekletstvo, proglaša pa istočasno, da ne goji ni-kakih predsodkov napram Angležem kot tn-kim. Nada v uspeli konference med angleškimi in indijskimi zastopniki je ničeva. Rešitev je mogoča samo z izvršitvijo sklepov nacionalnega kongresa. London, 6. mnren. n. Javlja sc. da jc Gandi r sroiem ultimatu predlagal podkralju tudi osebcu razgovor z ujim. Primo de Rivera патешуа! državni udar? Pariz, 6. marca. n. Iz Madrida se poroča, da se je Primo de Rivera pred osmimi dnevi vrnil v Barcelono, da tam s pomočjo generalnega kapitana Barrera in poveljnikov polkov v dotičnem okrožju pripravi državni udar. Subal-terni častniki pa so se proti temu odločno uprli ter je Barrera obvestil vlado o načrtu Primo de Rivere. V Madridu sta se vršila dva dolga razgovora s kraljem, nakar je bil poslan v Barcelono bivši notranji minister, general Amido, da bi bivšega diktatorja odvrnil od tega načrta. Primo de Rivera ie pc-lem odpotoval v Pariz ter I ga jc do meje spremljal kriminalni uradnik. Op-trni ze m amer šfeega delegaiza - London, b. marca. AA. Komisija za velike boju la«'je. se bo sestnla v petek. London, 6. marca. AA. Francoska delegacija za pomorsko razorožit veno konferenco prispe v London nocoj. Jutri do|>oldnc bo konferenc.! nnoaljevola p;ekinjeno delo v polnem obsegu — Ameriški listi objavljajo danes ugotovitev pivega ameriškega delegata v Ixindonu Stim-sona, v kateri zavrača trditev, da bo konferenca končala s povečanjem pomorskih sil i,i ne z njihovo redukcijo. Sporazum, ki ga nameravata skleniti Anglija in Združene države, bo za obe stranki zadovoljiv. London, 6. marca. AA Zunanji minister Henderson se je sestal snoči z Briandom, ki je začasno vodja francoske dckgacije, dokler se ne vrne Tardieu, ki je odložil odhod v London, da poseti poplavljena ozemlja v Južni Fran- se naaa&fute Na fežje je vprašan e podmornic ciji. Jutri bo nadaljevala konferenca v polni meri svoja dela. Zjutraj se bodo sestali vodje deelgacij. Danes popoldne so strokovnjaki pododbora nadaljevali razpravo o vprašanju podmornic s posebnim ozirom na posamezne edinice te vrste ladij. Kakor poročajo stoji Anglija na stališču, naj se določi maksimalna tonaša za posamezne podmornice na 1800 ton. kakor jc bilo svoječasno dogovorjeno na pomorski razorožitveni konfercnci treh velesil v Ženevi, ki je bila elta 1927. Angleško stališče podpirajo tudi ameriški in italijanski delegati. Japonski delegati so predlagali, naj se določi velikost podmornic na 2000 ton, dočim so francoski delegati zahtevali maksimalno tonažo od 3000 ton. Razprava se vrši po teh številkah in se bo nadalejvala na prihodnjem sestanku. > mmtmske Poostritev sii ir a nha?-ah. i h baiev t • Eukarešta, 6. marca. AA. Na snočnji seji parlamenta je minister financ Madgearu ostro napadel zločinsko akcijo, ki obstoja v razširjanju lažnjivih vesti o Besarabiji. Vlada je ugotovila, da širijo take vesti politiki onih strank, ki jih je prebivalstvo obsodilo pri pravkaršnih volitvah. Sedaj so ti ljudje začeli akcijo proti finančnim razmeram v državi. Z vsemi silami skušajo izpedkopati ugled domačih denarnih zavodov v inozemstvu. O tej akciji ima vlada žc dokaj dokazov v rokah in zbira nove, da bi mogla krivce prijeti z vso ostrino zakonov. nœîsîeïucs faznih Slovanov v Nemrvi Di nžchlili, 6. innrea. n. V Draždanili, Berlinu ;n Kolinu namerava jo prirediti razstavo domačo industrije in narodne umetnosti južnih Slovanov, ki jo protežira srednjeevropski institut v Draždanili. Kitratorij tega instituta jc predlagal vodstvo razstave narodnemu gospodarskemu profesorju dr. Mišn jkovu v Sofiji, ki je pripravljen mesto sprejeti. Potvorjene novčan'ce trio 100 s'îfn**ov Dunaj, 6. marca. AA. Korbiro poroča: V dunajskem predmestju je redarstvo odkrilo v delavnici nekega mehanika stroj za izdelovanje potvorjenih novčanic po 100 šilingov. Falzifikati so dobri. Oskrba Dnim c'je z vodo Split, 6. marca r. Banska uprava v Splitu bo v najkrajšem času pristopila k oskrbovanju Dalmacije s pitno vodo Izgradili se bodo veliki vodnjaki, kakor tudi vodovodi. Prebivalstvo Dalmacije žc dolgo časa zahteva oskrbovanje s pitno vodo. Pomanjkanje vode občutijo posebno v okolici Zadra. ker morajo hoditi po vodo v mesto. Madgearu je z zadovoljstvom pokazal na zadnje poročilo romunske narodne banke, ki ugotavlja, da so zadnje dni neodgovorni elementi skušali prirediti naskok na domače zavode, da pa je narodna banka smatrala za svojo dolžnost, da se s prizadetimi zavodi solidarizira in da prepreči zločinske načrte proti državi in njenemu finančnemu položaju. Govornik je zaključil svoj govor s tem, da je pripravljen predlagati parlamentu nove zakone proti takim krivcem, nko bi dosedanji zakoni ne nudili dovolj ostrih kazni. Konferenc® a vzhodnih reparaci a h Pariz, 6. marca. r. Danes popoldne se bo vršila plenarna seja konference o vzhodnih reparacijah, na kateri se bo nadaljevala razprava o poročilu finančnega in pravnega odbora. Delo konference bo pospešeno. Finančni odbor konference permanentno dela, medtem ko je pravni odbor prekinil svoje seje, dokler ne dospejo statistični podatki o zaplcuitvi posestev na češkoslovaškem ozemlju. Za naše a [гзмотс lii lçrad, 5. marca. A A. Da sc končanim agronomom omogoči pouk v praktičnem gospodarstvu in dn s lem zadosti zakonu o pospeševanju polje-delstva, bo ministrstvo za poljedelstvo vsako leto prevzelo gotovo število končanih agronomov v enoletni sl.iž nu državnih in banskih "poljedelskih posestvih. V lo svrlio ie ministrstvo za poljedelstvo izdalo na podlagi gornjega zakona pravilnik o delu agronomov zn dobo stažu. Agronomi se morajo glasom lega pravilnika za staža seznanili z vsemi stranmi poljedelstva, г uporabo vseh naprav in orodja 1er z, upravo in s knjigovodstvom nn teh posestvih. Za časa staža bodo agronomi prejemali od uprave prsestev stanovanje, kurjavo In razsvetljavo, od ministrstva poljedelstva pa denarno podporo. Naposled ureja pravilnik dolžnosti med upravo posestev in siaxisli ter med posestvi in stnzišli 1er ministrstvom za poljedelstvo. Namestnik pravosodnega min^sra Belgrad, 6. marca. A A. Nj. Vel. kralj jc nn predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notruujih zadev imenoval za namestnika lulnislra pravde dr. Srskića, dokler bo lc-tn v inozemstvu, ministra brez porfelja Nikolo Uzu-novića. Ministri v Zatrebu Zagreb, 6. marca. r. V Zagreb je dospel včeraj dr. Stanko Švrljuga, finančni minister 1er dr. Anton Frangeš, poljedelski minister. Prihod dr. Švrljuge je zgolj privatne naravi. Dr. Frangeš je včeraj in danes izvršil več inšpekcij ter posetil razne oddelke svojega re-sora. imel je tudi konferenco s poljedelskimi strokovnjaki. Dr. Frangeš odpotuje jutri po inšpekcijskem potovanju po banovini. Po v raie k dr. Ni kiča Pariz, 6. marca r. Včeraj je odpotoval iz Pariza g. dr. Nikič, ki se je mudil tu dalj časa s svojo soprogo. Na kolodvoru sta se od njega poslovila dr. Kežman in Vladko Radič. Dr, Kežman ostane še nekaj časa v Parizu, naka> se tudi on vrne v domovino. Dunaj, 6. marca. r. Dr. Nikola Nikič, bivši jugoslovanski minister je prišel na Dunaj. Predno se vrne v Jugoslavijo bo ostal nekoliko dni tu. Obseg Vraničeve tatvine vedno večje Zagreb, 6. marca. r. Velika afera v zagrebški carinski centralni blagajni zavzema vedno večji obseg. Za prihodnje dni se pričakujejo nove aretacije, ki so ne samo v Zagrebu, temveč tudi izven mesta. Aretiran blagajnik Vranič je zahteval pri prevzetju denarja vedno dve priznanici in si z njihovo pomočjo znal prigoljufati čedne vsote. Komisija finančnega ministrstva se še vedno nahaja v Zagrebu ter obvešča o vsakem svojem koraku finančnega ministra, ki je odredil najstrožjo preiskavo. Fond „Bahse" Sušak, 6. marca, r, Društvo pomorskih strojnikov na Sušaku, v katerem so organizirani vsi strojniki naše države, je započelo akcijo za zavarovanje naših mornarjev za slučaj nesreče na morju. Povod tc akcije je dala nesreča »Dakse«, po kateri je osirotelo veliko število dalmatinskih rodbm. Ta akcija je našla razumevanje po vseh pokrajinah naše države ter se je že stavil predlog, naj se osnuje fond »Dakse«, ki ne bo pomagal le sirotam po nesreči »Dakse«, nego bi tudi zavaroval pomorščake za slučaj sličnih nesreč t. iT r, Izplačil o investici shega posoila Belgrad, 6. marca A A. 17. kupon 7% investicijskega posojila iz leta 1921. se bo izplačeval oc 15. marca daL^e pri tehlo ustanovah: 1, pri vseh davčnih upravah, 2. pri postni hranilnici v Belgradu in pri nje«, uili podružnicah v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s področnimi poštami, 8. pri vseh pooblaščenih denarnih zavodih, 4. pri oddelku za državno dolgove in za državni kredit. IX. večer mednarodnih roko borb v Umom» Kot prvi par sta nastopila k odločilni borbi Sotler iz Ljubljane iu Doberl iz Celja. Oba sta so borila zelo temperamentno iu skušala doseči na razne načine čini prej odločitev. Sotler je bil že skoro premagan, Ito sc je nenadoma dvignil in v 42. minuti položil s suplesom« Doberla na hrbet. Občinstvo ie bilo nad to lepo zmago mladega, simpatičnega Ljubljančana zelo vzhičeno. V salu amerilcanske rokoborbe, v kateri so dovoljeni vsi prijemi, razon vtiskanja oči in vrtanja v ušesih, sta se borila Wehram in Budrus. Pri tem načinu rokoborbe je prišla do veljave vsa ro-bustnost Budrusa. Z nogami je dvakrat lako stiskal Wehrama za vrat, da je ta dal dva znaka, da prosi milosti (kdor namreč trikrat udari s pestjo na tla, jo ravno tako premagan, kakor če se ga položi ua iirbet). V drugem spopadu, ko je Budrus tiščal z nogami Wehrama za vrat, se je ta potem, ko je dvakrat udarit s pestjo po tleh, rešil nevarnega prijema in stisnil Budrusa na hrbet. Ta način borbe ni s|iortcn in ni vzbudil simpatij med občinstvom. Nato sta nastopila Mrna in Johnson, Videlo se jo pa takoj, da se Mrna ne upa boriti preveč robustno z zamorcem, ki mu je tudi očitno pokazal, Kitrivo. na Balkanu, lelef. 3184.