AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV Sovenci se vedno izkažemo! * feb !nes^a St. Louis, Missouri, se nam poroča, da so imeli tam rnerri1U,arj'a živahne in burne volitve pri socialnem in pod- aruštvu tamkajšnje veletrgovine The Famous-Barr Com- pany, katero se smatra za naj-I ^Km&g^ večje: trgovsko podjetje te vrste f^^HpRpMH^^k na našem jugu in zapadu. Saj ima ta trgovina nad tri tisoč A uslužbencev in ti imajo svoje ■KMttfe. tMEt^k Lastno družabno in podporno A društvo. ■L^: • >J||B Za predsednika tega društva I sta kandidirala dva in sicer nek H Amerikanec in pa naš ameriški ■ Slovenec, Vinko A. Zupan, ki je ■ že več let poslovodja za hišne ■ffl SE^E^^I* potrebščine v tej veletrgovini. Bfcd^^HmH* Vinko, ki je star šele 31 let, je pri volitvah sijajno zmagal (5:1). Vidi se, da so naši fantje i:' popularni in upoštevani, naj gre- vink0 A. Zupan do kamorkoli. lžine , Vinko je drugi najstarejši sin He 1)o r; i« Mrs. [van Zupan, 493 E. 120. St. Cleveland, O. V lčniftl " v Jolietu in potem v Clevelandu, kjer je graduiral z na Glenville višji šoli in pozneje dovršil trgov-^aše 1-na ^'eve'anc's'(em kolegiju. kkotu ls^rene čestitke čislani Zupanovi družini in, seveda, ■ j,. " Kar precej smo ponosni nanj. Vinko, le dobro se lav . da slovenska kri nikjer ne fali! (Slika je bila po- * nje^rovih dijaških letih). Nemško časopisje svari Zed. države pred vmešavanjem Roosevelt bo prevzel diktaturo nad ameriško demokracijo ['e »grozila h * stavko ^ delavcev I Jn aPeIirala na Roose-ia naj posreduje Pri Fordu d JjjJj Mich., 26. febr! — higati Co. grozi v njenih j5 ^ tovarnah prva estlla n'ja CIO je namreč Jt0mPanijo, da b0 po-^jjj ,c*e'a svoje člane v [Shi land Park in Lincoln POo' lcJer je zaposlenih do Kav;ev: Njo Uružba ima za mno-KooK°V farjev .naročil za lav^jj Jrarnbo in po državnih Pojjj mora preteči med ob-stavko in začetkom tetr> h'1'1'" Uni;ia obvesti- PžaVe ^°Sevelta in governer-o namerava- fc^tM- P Pre da Fordova družba pt)aliPrečuje, da bi delavci v Unijo. Vodstvo dru-PlaVcj Vl> da to ni res in da Ki ?adov°ljni in bodo za- I'11' se jih Pusti Pri P avt a tovarna je edina industrija, t%o&Savskimi unijami ni- p S i ^ ^e h Se nedavno izraža t)fist00.nikomur kratil Pra" F'da j-,;Piti k uniji, toda ni to0, V katerega v to pri-F k hii . 0rdovih tovarnah ni ^kake stavke. rances Medved bo-5S'' kjet.°KP0t0Vala v Shelby' ' v°Jakih a obiskala sina ^ ogj ' tam odpotujeta ^ila V Florido in Luisia-Se bosta na 14. mar- V j^n-uma mn°g° lePih ča-> tajjJ krajih. Mrs. Med-lca Podružnice št. 14 rogram j. zvečer ob osmih bo v 0 C?* Perry šoli na N) Sk°ka Ave. glasbeni t51 h o1"! ^terem bo igrala %in^?11inwood višje šole. S J« Pr°sta in vsak je Vabljen. Kam pa? Italijanski vojaki na albanski fronti so dobili tiskana pisma, v katerih jim zatrjuje Mussolini, da bo prišel ob prvi priliki k njim. Vojaki se zdaj sprašujejo, če ne bo prišel duce na fronto samo zato, da se bo dal ujeti Grkom., Morda so mu postala tla v Italiji prevroča in bi šel rad na počitnice k Grkom. Kaj se ve! '-o- Nemške mehanizirane čete so baje že v Afriki Rim, 26. febr. — Italijansko vrhovno poveljstvo poroča, da so se v Libiji spopadle angleške in nemške mehanizirane čete. Nemške mehanizirane kolone so posegle prvič v boj v pon-deljek, to je dan potem, ko je Mussolini v svojem govoru omenil, da so Nemci že v Afriki. Nemci in Angleži so se spri-jeli pri Agebadiji, to je v sredini med Bengazi in Tripolisom. Nemci so razbili Angležem več tankov in zajeli več vojakov. (V Londonu in Kairi trdijo, da jim o tem spopadu ni nič znanega). -o- Vsa severna Afrika bo šla z Angleži Madrid, Španija. — časopisje danes poroča vesti iz francoskih afriških kolonij, da bodo šle vse te kolonije k generalu de Gaulle, ki zastopa "svobodno Francijo," čim bo; prišla angleška armada do Tunizije. Poročila zatrjujejo, da general Weygand, poveljnik francoske afriške armade, ne kaže nobenega nagnenja, da bi sodeloval z Nemčijo in Italijo. Seja hišnih posestnikov Jutri (v petek) se vrši važna seja hišnih posestnikov in najemnikov v okrožju od vzhodne 62. do 67. ceste severno od St. Clair Ave. Ta seja se vrši v SND na St. Clair Ave. v sobi št. 1 v novem poslopju. Vsi, ki ste zato, da se ustavi nočno razbijanje tovarne na Addison Rd. ste vabljeni, da se udeležite te seje, kjer boste slišali zadnje poročilo odbora predno podvzamemo nadaljne korake. Seja se prične ob pol osmih, pridite, ker to je v vašo lastno korist. Berlin, 26. febr. — Trozveza: Nemčija, Italija in Japonska so pripravljene, da udarijo nazaj na vsako ameriško vmešavanje z orožjem, ki bi ogrožalo življen-ski prostor trozveze. Tako piše finančni časopis Boersenzeiting. Julius Krauss je napisal v tem časopisu uredniški članek pod naslovom :"Japonska, gospodarica v zahodnem Pacifiku" ter v tem članku piše, da je za Italijo, Japonsko in Nemčijo ta vojna vprašanje življenja in smrti in da skušajo ameriški politika-ši z denarjem in orožjem to preprečiti. Dalje piše: "Visoko opevana ameriška demokracija bo sedaj postala osebna Rooseveltova vlada, ki bo pomagala tepeni Angliji z vojaštvom. Toda oborožene in jake sile teh treh držav so pripravljene za ta napad. -o- Nemčija živi od zasedenih dežel, toda kako dolgo bo to trajalo? Na nemški mizi je bilo nekoliko več mesa, odkar je Hitler vzel Dansko, Norveško, H^Iandsko in Belgijo. Toda to je samo začasno. V teh deželah so morali pobiti in zaklati mnogo živine in perutnine, ker je začelo primanjkovati krme. To je dalo na nemško mizo dosti steakov in kurjih bederc. Toda ta zaloga jim bo kmalu izčrpana. Poraz Francije in stik Nemčije s špansko mejo je tudi prineslo olajšanje za nemški jedilni list. Španija pošilja v Nemčijo namizna olja in sadje, Francija pa razna fina vina. Toda tudi ta zaloga je omejena. Španija mora svoje zaloge zopet napolniti, toda Nemčija ji v tem ne more pomagati. Nemčija še ne strada, zlasti krompirja in zelja ima še dovolj. Toda živilom primanjkuje potrebnih vitaminov, kar bo imelo slabe posledice zlasti na mlajši generaciji. Angleži so zavzeli glavno mesto Somali zemlje, Mogadiscio Italijanom so vzeli tudi prvega izmed Dodekaneških otokov Nemčija še ne bo zasedla Bolgarije Položaj v Bolgariji ni več tako napet. - Negotovost v Turčiji in narasla Donava baje zadržuje Hitlerja, da bi udaril na Balkan. London, 26. febr. — Nocoj sej poroča ,da So Angleži v torek zasedli otok Castelrosso, ki se nahaja v skupini italijanskih Dodekaneških otokov v bližini turške obale. Otok' ni velik in prebivalstvo je večinoma grško. :it Nairobi, 26. febr. — Angleška armada, ki je pritiskala za Italijani po Somali zemlji po suhem, po vodi in zraku, je zavzela glavno mesto Somali zemlje, Mogadiscio. Potem je pa armada planila 60 milj ob reki Juba, kjer je vjela v past glavno italijansko armado. Mogadiscio, ki je obenem tudi glavno pristanišče za Sorfiali zemljo, je prvo glavno mesto kake italijanske kolonije, ki so ga Angleži vzeli. S zavzetjem tega mesta so prodrle angleške čete že 400 milj v italijanske kolonije v vzhodni Afriki. S zavzetjem tega mesta je padla vsa italijanska Somali zemlja pod angleško oblast, to je 270,000 štirjaških milj ozemlja, ker svet severno od tega mesta nima nobene vrednosti. , ---......- Angleški poslanik v Moskvi na potu v Turčijo Ankara, Turčija. — Stanford Cripps, angleški poslanik v Moskvi, je odletel z avijonom v Ankaro, Turčija, da se tam posvetuje z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Angleškega poslanika pričakujejo jutri. Zunanji minister se je v Ankari danes posvetoval z ameriškim poslanikom. Potem je pa obiskal tudi grškega in jugoslovanskega poslanika. General Dill pa, ki spremlja poslanika, se je podal takoj na posvetovanje s turškim generalnim štabom. IZ NAŠIH NASELBIN Butte, Mont. — Pred dnevi je tu umrl Frank Korn, star 60 let in doma od Iga nad Ljubljano. V Ameriki je bil 54 let in tu zapušča ženo, dva sinova in brata. — Dalje je tu umrla Alojzija Šinkovec, roj. Turk, stara 72 let in doma iz Ratja pri Hinjah. V Ameriki je bila 50 let in tu zapušča sina in dva nečaka. — Nadalje je tu umrla Mary Grego-rič, stara 67 let in doma iz Lopate pri Hinjah, po domače Jar-čeva Mica. V Ameriki je bila 47 let in tu zapušča sina in tri hčere. Duluth, Minn. — V Evelethu je pred dnevi umrl Gregor Pan-čur, star 79 let. V Minnesoti je živel 39 let in zapušča štiri hčere, 11 vnukov in dva pra vnuka. — V Virginiji je naglo umrl George Bogdanič, delavec WPA, star 48 let. Tam He živel 30 let in v Ameriki zapušča sestro. — V bolnišnici St. Mary's v Du-luthu je dobro prestala operacijo Agnes ičiampa iz Chisholma; nahaja se v sobi 309. -o—-; Seja Marijine družbe Nocoj po cerkveni pobožnosti ima sejo Marijina družba (žene) fare sv! Vida. V nedeljo pri sedmi maši bo pa skupno obhajilo. Zbirališče je v ozadju cerkve. Nov grob v domovini Po dolgi in mučni bolezni je preminila v Velikih Ločah pri Materiji dobro poznana in obče spoštovana mati Uršula Kocjan-čič, po domače Skadančeva. Pokojna je bila dobra mati in skrbna gospodinja. Imela je blago in usmiljeno srce do vsakega, ki se je v potrebi zatekel v Skadan-čevo hišo. V domovini zapušča žalujoče sinove: Janeza na domu, Antona v Trstu in Josipa v Materiji, hčere: Antonijo poroč. Lipovec v Trstu in Marijo, v Clevelandu pa žalujočo hčer Jennie poroč. Bartol, 10101 Elizabeth Ave. Naj bo blagi materi lahka domača gruda, preostalim pa naše iskreno sožalje. Jože Zalokar bo pokazal, kaj je prinesel iz Penna. Slavni slovenski lovec, Jože Zalokar, 911 Addison Rd., bo dal v soboto večer na krožnike tistega velikega srnjaka, ki ga je pritroskal iz Pennsylvanije. Izbral si je bil posebno lepega in rejenega. Vabi vse svoje prijatelje in znance, da se pridejo gostit k njemu v soboto večer. George H. Earle, ameriški poslanik za Bolgarijo, ki je zadnjo nedeljo v Sofiji udaril nekega Nemca s tako silo, da se je ta kot od strele zadet zgrudil po tleh. Nemec je izzval ra-buko, ker je vrgel v poslanika vinsko steklenico. PRVI KONCERT NAŠEGA PEVCA Naše rojake in rojakinje ponovno opozarjamo na pevski koncert, ki ga bo podal v nedeljo popoldne ob 3:30 v SND na St. Clair Ave. naš odlični basist, Mr. John Lube. To bo njegov prvi Bolo-koncert, zato mitslimo, da je kulturna dolžnost naroda, da svojemu pevcu napolni dvorano ob njegovem prvem nastopu. Prijazno apeliramo na cenjeno slovensko javnost, da pokupi vse vstopnice, da bo dvorana popolnoma razprodana. Vstopnice se dobe v slaščičarni Mr. Mary Makovec v SND. Stavka pri Worthington Včeraj so šli na stavko skladiščniki pri Worthington Co., 802. St. Clair Ave. in piketne straže niso dovolile nobenega dovoza niti izvoza iz skladišča. Družba ima trgovino z železnino na debelo. Stavka se je začela, ker je družba odpustila pet delavcev. Unija trdi, da so bili odpuščeni radi unijskih aktivnosti, družba pa pravi, da radi legitimnih vzrokov. 30 dnevnica V soboto ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Alojzijem Steblaj v spomin 30 dnevnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. JUGOSLAVIJA POLAGOMA KLIČE REZERVO POD OROŽJE Belgrad, 25. febr. — Kljub vsem govoricam, da so Nemci že stopili v Bolgarijo, pa je napeti položaj nekoliko ponehal in iz Sofije se poroča, da je Hitler za nekaj časa odložil okupacijo Bolgarije. Vse priprave za invazijo so odnehale. Nemci so baje razdrli že več pontonskih mostov preko Donave. Sicer se pa tem milejšim m vicam more verjeti prav toliko, kot onim, ki so napovedovale invazijo. Nihče namreč ne ve, kaj prav za prav namerava Hitler. ,- Nekateri diplomati so mnenja, da zadržuje nemško armado negotovost Turčije in pa narasla Donava, ki v tem času ni pripravna za prehod na pontonskih mostovih. Drugi so zopet mnenja, da Hitler čaka, da bo italijanska armada pripravljena udariti z večjo silo na Grke, vsled česar bi morali ti poslati vso silo na albansko fronto, a meja ob Bolgariji bi bila nezavarovana. Zopet drugi pripovedujejo, da Hitler nalašč čaka, da bo dal Bolgariji, Jugoslaviji in Turčiji priliko, da se privadijo na idejo nemške poplave na Balkan. Kako daleč bo Hitler uspel v tem oziru, je težko povedati. V Bolgariji vlada še vedno nezadovoljstvo proti Nemčiji, Turška je neodločna, Jugoslavija se pa počasi pripravlja. Mnogo rezervistov, ki so bili poklicani za 28 dni na orožne vaje, je moralo ostati za nedoločen čas in nove letnike se počasi kliče pod orožje. Kako daleč bo šla Jugoslavija, se še ne ve. Najbrže se pripravlja za spomlad, če bo vojna izbruhnila na Balkanu, ko bo Hitler stopil v Bolgarijo. Drugi zopet praVijo, da je to samo poteza vlade, da pomiri zaskrbljeni narod. Vendar je videti, da je posegla vlada energično v položaj in je začela loviti nevarne propagandiste. Včeraj jih je zaprla 18, člane hrvatske narodne stranke, ki dobiva navodila iz Italije. Zadnji teden so jih zaprli 16 v Zagrebu in devet v Osi-jeku. Nemška ekonomska misija pritiska na jugoslovansko vlado, da bi poslala v Nemčijo več mesa. Toda vlada pravi, da ga nima. Balkanci so začeli sedaj upati, da se bo bojna fronta potegnila kam drugam, morda v Sredozemlje, v Afriko, in da bo Balkanu prizanešeno. MADŽARSKA BO NADVSE SLOVESNO SPREJELA MINISTRA JUGOSLAVIJE Budimpešta, 25. febr. — Vse mesto je danes okrašeno in delajo se velike priprave; da se kar najslavnejše sprejme jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča, ki bo ostal tukaj štiri dni. Minister Markovič bo s tem vrnil obisk madžarskega zunanjega ministra, grofa Csaky, ki je bil pro-šlo leto v Jugoslaviji, kjer 3e je udeležil lova na Gorenjskem, se tam močno prehladil in je kmalu zatem umrl. Madžarska si prizadeva, da ustvari kar najožje prijateljstvo z Jugoslavijo, zato te slavnostne priprave za sprejem ministra. Dr. Markovič bo dva dni uradni gost madžarske vlade, dva dni bo pa kot zasebni obiskovalec. V četrtek se pričakuje, da bo podpisana obojestranska pogodba prijateljstva in tako bo uradni obisk končan. Z dr. Markovičem potuje 20 jugoslovanskih časnikarjev, vključno glavni urednik dr. Mačkovega glasila, Hrvatskega dnevnika. Dejstvo, da je šel glavni urednik najvplivnejšega hrvatskega dnevnika na Madžarsko, priča, kako zelo so Hrvatje veseli prijateljstva med Madžarsko in Jugoslavijo. -o- Skupno obhajilo Člani društva Katoliških Borštnarjev št. 1640 bodo imeli v nedeljo v cerkvi Marije Vne-bovzete pri osmi maši skupno sv. obhajilo ter bodo tako opravili svojo velikonočno dolžnost. NAJNOVEJŠEVESTI BUDAPEST, 27. febr,—Turška vlada je danes ukazala zapreti morsko ožino Dardane-le za vso paroplovbo. SOFIJA, 26. febr. — Načelnik generalnega štaba Petkov, premier Filov in zunanji minister Popov so se danes udeležili izredne seje vladnega kabineta. Vlada je ponovno zanikala, da bi nemške čete prestopile bolgarsko mejo. WASHINGTON, 26. febr. —V debati za sprejem najemnin-sko-posojilnega predloga je stopil senator Chandler k senatorju Wheelerju, ki je proti predlogu, mu zažugal s prstom in izjavil : "če bi senator (Wheeler) porabil toiiko časa, da bi pomagal vladi, kolikor ga porabi, da jo ruši, bi bili mi danes morda dlje od vojne kot smo." RIM, 26. febr.—Italijansko časopisje je danes posvetilo največ napadu na Roosevel-ta. Lavoro Fascista piše: "Cesar iz Washingtona vodoma trosi laži, da osišče grozi njegovi deželi." BUFFALO, N. Y., 26. febr.— Delavci v Lackawanna tovarni, last Bethlehem Steel Corp., so odšli nocoj na stavko. V tovarni je zaposlenih 14,000 delavcev. Delavci spadajo k CIO in bodo postavili okfrog tovarne 3,000 piketnih straž, ki bodo skušale "»■e-prečiti neunijskim delavcem dohod v tovarno. LONDON, 27. febr.—Sinoči so nemški bombniki ustrahovali južno Valeško, danes zjutraj so se pa pojavili nad Londonom, kjer je ena sama bomba bomba poškodovala 10 hiš. Bilo je tudi mnogo smrtnih žrtev. BERLIN, 26. febr.—Nemci zatrjujejo, da so v zadnjih par dneh potopili Angležem za več kot 250,000 ton ladij. -o- Obrambeni govor V nedeljo pri osmi maši bo imel msgr. Vitus Hribar, župnik pri Mariji Vnebovzeti, posebni govor, kateremu bo dal naslov "Obrambeni govor." Msgr. Hribar je znan po svojih globoko zamišljenih pridigah in svoji krepki besedi, s katero tako prepričevalno zagovarja verske resnice in pobija ugovore in dvome. K tem govoru č. g. Hribar prav vljudno vabi vse brez izjeme, zlasti pa tiste, katerim dela spoved preglavice. Važna seja Nocoj ob 7:30 se vrši seja ženskega kluba slovenskega doma na Holmes Ave. članice so pro-šene, da prinesejo vse neprodane vstopnice, da se urede računi. 1 lo i 48 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 _Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year ______Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. i3 No. 48 Thurs., Feb. 27, 1941 Revež jih je zopet dobil po hrbtu Večina clevelandske mestne zbornice je odglasovala, da se naloži 18 centov izredne doklade na vsakih 1,000 kubičnih čevljev porabljene vode. Ta denar se bo rabil za vzdrževanje čistilnih naprav, ki čistijo vodo iz odvodnih kanalov, da ne pride nesnaga v jezero, iz katerega dobivamo pitno vodo. Te čistilne naprave so velike vrednosti za mesto in za zdravje prebivalstva. Da so te naprave koristne, je dokaz to, da jih je zgradilo mesto, torej z denarjem vseh davkoplačevalcev. Popolnoma v redu in prav! Ne gre nam pa v glavo, da morajo to napravo vzdrževati samo tisti, ki rabijo mestno vodo. Torej tak, ki ne rabi mestne vode, mu ni treba plačevati za te naprave, čeprav so koristne prav toliko zanj, kot za njegovega soseda. Lastniki velikih poslopij v mestu so se uprli, da bi se naložilo vzdrževanje teh naprav na vsa posestva po njih vrednosti. To se pravi, da bi plačal več tisti, ki več premore in manj tisti, ki ima majhno bajto, kjer se v par sobah stiska vsa številna družina. Toda je že tako, da hoče imeti kdor ima dosti še več in revež mora plačati za njegovo udobnost, za bogataševo udobnost. Seve, ti bogati lastniki velikih poslopij ne porabijo dosti vode, ker navadno niti ne žive v mestu. Pozimi se sončijo kje na jugu, poleti pa kje na severu. Revež pa, ki mora biti pozimi in poleti v svoji bajti, tam pere in kuha, mora potem pa plačevati, da se radi slabe vode ne zanese kaka epidemija v mesto. r. ■ , Tako pravijo velike tovarne na južni strani mesta, da njim ni treba plačevati za te čistilne naprave, ker izlivajo vodo v reko Cuyahogo. Pa ne pride tistim, ki jih zagovarjajo, na misel, da bi jih vprašali: kam se pa izliva voda iz reke Cuyahoga? Ali ne v jezero? Toda bogataši se lahko poženejo za svoje "pravice," ker imajo denar. Pa se poženi revež, poženi, če se moreš! Potem pridejo pa tisti "ljudski zastopniki" v mestni zbornici, ki jih kapitalistično časopisje malo prime v strah, pa hite vse križem glasovati, kakor pride ukaz "od zgorej." Vsa čast našim slovenskim council-manom, ki so se držali kljub vsemu pritisku in glasovali po svoji vesti in za korist svojih volivcev. Časopisje trdi, da so volivci že dvakrat zavrgli, da bi bila ta doklada naložena splošno na posestva. Temu se ni čuditi. Saj je prav to časopisje ljudi naganjalo naprej in naprej, naj glasujejo proti. In ljudje, ki niso bili dovolj poučeni o tem, so glasovali tako, kakor je priporočalo časopisje. Torej slabo poučeni volivci niso glasovali po svojem prepričanju, ampak so bili naravnost zapeljani. Krivda za vse to leži pa na mestni administraciji, prejšnji in sedanji. Če bi imeli res ljudskega župana v mestni hiši, bi sam priporočal tako, kot bi bilo v splošno korist, ne pa da bi gledal samo za nekatere privilegirance. Zato je pa že skrajni čas, da pridejo volivci v mestno hišo z veliko metlo in začno pometati, da se bo dvigal prah do neba. Tisti, katerim mestna administracija ustreza, niti ne volijo v Cleve-landu in morda niti ne v tem okraju. Najbrže kje v New Yorku, če se jim sploh zdi vredno iti na volišče. Večina v Clevelandu je srednjega in delavskega stanu. Če bi se m.ilo bolj zanimali za volitve, pa bi jih ne dobivali vedno po glavi. Pri volitvah ostajajo doma, potem se pa z? glavo drže. Zato pa je tako, da morajo nositi breme ved'no tisti, ki ga najtežje nosijo. Sedr.nji župan, katerega smo podedovali po županu slavnega spomina, Burtonu (mi priporočamo Burtona), je videl umestno, da je takoj zaprl čistilne naprave, čim se je večina v mestni zbornici oglasila, da je proti izredni nakladi samo na nekatere. S tem je hotel prisiliti to večino, da se je udala, kar je tudi dosegel radi copat v zbornici. Župan se ni brigal, če bo radi zaprtih čistilnih naprav nastala kaka epidemija v mestu. Pokoril se ni niti ukazu okrajne sodnije, da mora naprave tako! odpreti. Kaj ga briga, ko ima pa za seboj časopisje, ki mu je gotovo že obljubilo vso podporo pri jesenskih volitvah Rekel je, da ni denarja za obratovanje teh naprav. Councilman Pucel je pa dokazal, da ima mesto dovolj de-i' a r j a in dovolj dohodkov, da lahko'vzdržuje te naprave brez izrednih doklad. Bob v steno! Spominja se lahko vsak, kolikokrat je bilo mesto že v zadregi radi denarja in je moralo stikati na vse strani in še vselej se je našel kak izhod. Samo tukaj pri teh čistilnih napravah pa ni mogel župan najti niti za par dni denarja, ampak je moral takoj zapreti naprave, čim je zbornica odglasovala, da ne dovoli izrednih doklad. Proč s takim županom, proč s takimi councilmani, ki so kot prave lutke in glasujejo vse prej kot za svoje volivce in za dobrobit malega človeka, ki ima prav tako pravico do življenja kot drugi. Ni denarja! Seveda ga ni, če ga pa prejšnja administracija (mi priporočamo Burtona) ni znala iztirjati. Menda dolgujejo predmestja Clevelandu do pol milijona dolarjev in mesto se bo "uglihalo" za eno petino tega, ker je hodil prejšnji župan po bpnketih in gledal za svojo izvolitev, mesto da bi gledal za svoje f'nance. Pa vi poskusite biti dolžni za vodo, boste videli, koliko časa vam bo tekla zastonj. Upamo, da bo prišlo vprašanje zopet pred volivce in takrat pa le glejmo kako bomo volili. Zapomnimo si pa tudi, kdo so ljudski prijatelji in kdo nam pije kri. BESEDA IZ NARODA [ ................. -----.. Collinwoodskim staršem Sleherni izmed vas je že izrekel ali pa slišal obžalovanje, ker ni imel prilike do naobrazbe ali kulture v starem kraju. Vsi ste za to v tujini—Ameriki. Nekateri to nadomaščajo pri svojih otrocih, drugi pa le žele in ne vedo, koliko je prilike. Za nadarjene je tukaj prilika tako izredna, da sploh ni treba govoriti o njej. Kaj pa za drugi del vzgoje in izobrazbe? Enako, le zavedati se je treba. Ko bi v Primor-ju imeli toliko kulturno svobodnih domov kot jih imamo v Clevelandu, bi danes bili čudes celega sveta!( Prilika ?n um nam je dan in največji greh bo ležal posebno na starših, kateri ne uvajajo svoje otroke v narodno kulturo: slovenske šole, dramatiko in petje. Tu jim je dana vsa najlepša prilika razviti svoje talente, pripraviti se za bodočne kulturne aktivnosti in od nas zanesti delček naše kulture v ameriški kulturni pehar! Ali ni skrajni čas, da se vsi tega zavedamo in pristopimo k obstoječim organizacijam, zborom in celo ustanavljamo nove, kajti prostora in materiala je več kot za vse obstoječe skupine. Zakopati to narodno dedšči-no v močvirje brezbrižnosti in potem se čutiti osamljeni, vedno tujčl, vedno navadnim ničlam ne želi nihče, ampak rešitev je samo v vaši odločnosti, vašem ponosu kot človek in Slovenec. Vaš sklep, da od danes naprej boste storili vse, kar za-morete, da se gornje izvede— da damo največji razmah naši kulturi, da damo največje pripravljalno polje in šolo našim otrokom in zabavo vsem skupaj. (V domove smo investirali skoroda kak milijon dolarjev, kulture v njih pa ni primeroma z investiranim denarjem. Vsi smo žrtvovali za to, a danes ne rabimo ta narodno-kulturna svetišča. Še je čas, drugi bodo poprijeli in opozorili na druge panoge, kje in za kaj ste potrebni, kaj lahko storite—jaz bom pa razvil idejo o priliki za mlade ž—slovensko pevajočo mladino! Človek se uči največ, kadar se uči indirektno—igraje, v zabavi. Naj večji pripomoček k temu je menda petje, ki istočasno nam doprinaša lepo vzgojo, tugo, upanje in nade, veselje, skrbi in vse, kar smo bili in smo kot slovenski narod. Mimogrede se otrok uči s petjem tudi čitanja, govorjenja in razumevanja jezika in slovenske kulture. Ne samo to, odpira jim srca, ,budi jim toleranco ustvarja sočutje. Smelo lahko trdim, da otrok, vzgojen v tem pravcu, ne more biti slab, se ne more zgubiti in je v večen ponos svojih staršev in vzgojiteljev. Vse, kar pridobi, lahko vporabi v šoli, v bodočem življenju, ako postane amateur ali poklicni pevec in igralec— recimo profesionalec. In koliko vse to stane? Smešno, ampak resnično—malone nič! Le nekaj dobre volje, malo skupnega udejstvovanja z otroci in storjeno je! Ako ste mi sledili do tukaj, tedaj naj gre vam naravnpst apel, da vpišete svoje otroke k mladinskim pevskim zborom. Eden je na St. Glair ju. drugi v Newburgu, tretji v West Parku, četrti na Holmes Ave., peti na Waterloo Rd. in šesti v Eu-clidu. Nobenega razloga ni, zakaj bi vaš otrok ne bil zraven, se učil petja in dramatike; pridobival narodho kulturo in zraven imel veliko užitka kot ostali. Vpišite jih, dajte jim to pri- liko in izrabite domove za to, za kar so bili postavljeni—da goje v prvi vrsti slovensko kulturo. Ti domovi so naša zbirališča in v teh je pravilno, da gojimo vse, kar nas veže. Investirali ste v njih denar, sedaj pa glejte, da dobite iz te investicije ono, kar ste imeli v mislih, ko ste jih zidali! Za Waterloo zbor v Slovenskem delavskem domu naj velja, da se pridno pripravljajo za pomladansko spevoigro 27. aprila ob 3. popoldne. Vaje so vsaki četrtek pod čislanim in sposobnim pevovodjem g. Louis Šemetom. Vi starši, ki imate svojo mladež aP okolišu tega doma, dajte jih takoj vpisati, še ta četrtek, da lahko nastopijo spomladi z ostalimi vred. Apel gre tudi na vse one starše, kateri ste že imeli svoje otroke pri zboru, da jih zopet privedete za nadaljevanje dobre stvari. Hvaležni vam bodo vsem skupaj v bodočnosti in vi pa veseli, da ste jim dali to priliko. Vpišite jih in vzdržujte kulturno postojanko v SDD na Waterloo Rd. Dobrodošli so vsi od šestega leta naprej, in kar sedanji upravni odbor želi in pričakuje največ, je mnogo fantkov, da lahko v jeseni pripravijo tisti veliki izvanredni program, o katerem vsi sanjamo in upamo. Joseph A. Siskovich -o- Prireditev čitalnice S. D. Doma Veliko se je pisalo ta mesec v lokalnem časopisju o čitalnicah. Ker se je praznovalo 35-letnico Slovenske narodne čitalnice na St. Clair Ave. Ali napisalo bi se lahko še cele knjige o pomenu čitalnic za slovenski narod. Ker ga ni naroda, da bi ravno čitalnice in či-talniške besede igrale tako veliko vlogo, kakor so jo ravno med Slovenci. Čitalnice so bile matica vsem slovenskim kulturnim društvom. V času preporoda Slovencev, so se začele ustanvljati čitalnice in izobraževalna društva. Med člani ljubljanske čitalnice se je porodila misel za Narodni dom v Ljubljani, ravno tako soko.lska misel. Ni dolgo tega, ko sem čital v neki reviji, da so ravno Slovenci na povprečnost svojega prebivalstva, izdali največ knjig za leto 1939. Tako piše tudi naš pisatelj Louis Adamič, da stara ženica prinese zelenjavo na trg v Ljubljano in si nazaj grede kupi knjigo. Narod, ki rad čita, še ni zapisan pogubi. Ali vrniti se moram nazaj k čitalnici Slovenskega delavskega doma. Kaj bi bil delavski dom brez čitalnice? Kakor človek, ki mu poneha biti srce. S tem ne mislim, da bi se dom zrušil, ne! Ali tiste vabljive in privlačne sile bi ne bilo več v njem. Kako pomirjenega se človek počuti, ko vstopi v tiho sobo čitalnice, ozreš se po stenah in tam visijo slike naših pisateljev in pesnikov. V omarah pa knjige, katere so pisali ti naši možje, katerih vsak se je rodil v preprosti kmetiški hiši. Kaj bi bil naš slovenski narod brez našega Prešerna, ker duša nam je bil izvirna? Da se dopis preveč ne zavleče, se moram vrniti k stvari, zakar je namenjen. K prireditvi čitalnice Slovenskega delavskega doma, katera se vrši v nedeljo, 2. marca ob 3. uri popoldne. Vsi tisti, kateri ste po-setili našo lansko prireditev, ste bili gotovo zadovoljni. To leto pa program tudi ne bo zaostajal za zadnjim letom. Program bo raznoličen; nastopijo sledeči: Statuettes Club, zbor Slovan, Peter Dujmovič,^Mladinski zbor SDD, Kravos sestre, socialistična Zarja, Zaic-Jeler-čič, govori sodnik Frank J. Lausche. zbor Jadran, Sloga duet, John Telishman, Vadnal kvartet in županski kandidat, naš poznani Anton Eppich, to vam bo smeha na koše, ampak to leto ne bo kak potepuh, ampak pravi županski kandidat; z praVo "pleh muziko" bo mamil svoje volivce; obljube vam bo pa že take dajal, da boste kar zijali. Njemu bo pa tudi se-kundiral dobro poznani Joseph Godec. Zatorej ne pozabite v nedeljo, 2. marca ob 3. uri popoldne vsi na čitalniško 14-letnico v SDD. Vstopnice se dobijo pri vseh članih čitalnice, kakor tudi pri natakarjih doma. Cene vstopnicam so sledeče: Pri blagajni 40 centov, v pred-prodaji 35 centov; samo za zabavo zvečer 25 centov. Igra Yankovich orkester. Za Čitalnico Slovenskega delavskega doma, Louis Elovar. Slike v Newburgu V nedeljo večer bomo imeli priliko gledati premikajoče slike, katere nam bo pokazal sli-Anton Grdina. Predstava bo v cerkveni dvorani in se prične tQčno ob pol osmih zvečer, to je. takoj po pobožnosti. Videli bomo zlate poroke Mr. in Mrs. John Maver, bratov Anton in George Blatnik. Videli bomo srebrno poroko Mr. in Mrs. John Strekal in poroko Mr. Anthony Rozmana. Poleg teh slik pa bomo videli tudi več krasnih vrtov, katerih slike so bile posnete v novejšem času. Pokazal nam bo tudi slike raznih slavnosti, ki so bile posnete ob raznih prilikah. Krona vse te slikovne predstave pa bodo gotovo slike, ki so bile posnete ob času blagoslovitve naše nove cerkve. Na tej sliki boste videli celotno parado. Poleg teh slik pa bomo videli še nekaj novih slik, katere je dobil Mr. Grdina iz starega kraja. Zatorej pridimo vsi farani in napolnimo cerkveno dvorano. S tem, da se udeležite te slikovne predstave, boste dali priznanje društvu Najsv. Imena, ki to prireja, Mr. Grdini, ki se toliko tru-rli, da nam ohrani spomine pro-šlih dni tudi na slikah, sami imate lep duševni užitek in obenem pa pomagate svoji cerkvi Zato pa bi ne bilo prav, če se v nedeljo večer ne bi udeležili te slikovne predstave. Pridite in si poživite spomin na razne vesele dotrodke iz našega življenja Vse farane prav lepo pozdravljam in vas še enkrat vabim, da ja gotovo pridete v nedeljo po pobožnosti zvečer v cerkveno dvorano k slikovni predstavi, J. Resnik. -o- in zbežal, misleč, da ga je ubil. Gostilničar pa je mislil, da je pastorek pač slučajno kam odšel in ni povpraševal za njim. Oblasti so pastorka prijele in ga zaslišale. Pri zasliševanju je vse priznal. --o- Ukrajinska zemlja peša V zadnjih letih v Rusiji opažajo, da kmetje po nekaterih krajih Sovjetske zveze pridelajo vsako leto manj krompirja in da je ta krompir tudi vedno slabši. Temu vprašanju je posvetil vso pozornost tudi član ruske Akademije znanosti Lišenko v želji, da najde način, kako bi se dalo preprečiti to občutno slabšanje vsakoletne krompirjeve letine tudi v Ukrajini in v nekaterih manj rodovitnih, stepnih predelih Sovjetske zveze. Akademik Lišenko je predlagal, da bi v bodoče za te kraje, kjer zemlja iz neznanega vzroka "peša" in ne rodi več tako kot je včasih, odbirali v drugih rodovitnih ruskih pokrajinah najboljši krompir in ga porabili za seme v Ukrajini in v stepnih predelih. V zvezi s tem tudi poročajo iz ruskih virov, da so že naredili poskuse s tako odbranim semenskim krompirjem in da so se ti poskusi tudi nepričakovano dobro obnesli. Pontinska močvirja vedno rodovitnejša Ni vedel, da je imel kroglo v glavi Na Madžarskem se je pripeti lo nekemu gostilničarju nekaj, kar gotovo nima para na svetu. Ko se je ta mož pred nekaj dnevi zjutraj zbudil, je zapazil na zglavniku strjeno kri. Zadeva se mu ni zdela važna, šel je po dnevnih opravkih. Kmalu je na zadevo sploh pozabil, čez teden dni je začel naenkrat tdži-ti, da mu ni dobro. Bolela ga je glava. Zvečer istega dne se je na veliko začudenje vseh domačih zgjrudil na tla. Prepeljali so ga v budimpeštansko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je imel mož že nekaj časa v glavi revolversko kroglo. Gostilničar se je temu zelo začudil in ni vedel, da ga je nekdo ustrelil v glavo. Dogodek je zanimal tudi oblasti, ki so pričele z zasledovanjem in so nazadnje le razmota-le vso stvar. Gostilničar je imel pastorka. Nekega večera je ustrelil ta pastorek očima v glavo Italijanski ministrski predsednik Mussolini je te dni sprejel predsednika bivših bojevnikov, ki so se bili naselili na ozemlju, kjer so.se svojčas razprostirala znana pontinska močvirja. Ita-iijansko uradno poročilo v zvezi s tem sprejemom piše, da je predsednik bivših bojevnikov obvestil Mussolinija o tem, kakšen je bil letošnji pridelek na tem, nekoč tako zanemarjenem in močvirnatem ozemlju. Povedal mu je, da je letošnji pridelek na tem področju znašal 325,000 metrskih stotov, dočim so lansko leto tod pridelali le 244,000 metrskih stbtov. Samo žita so na pontinskih močvirjih letos pridelali 165,000 metrskih stotov. Na splošno je bila letošnja letina (dosti boljša kot pa lanska. IZ DOMOVINE ve. Truplo je bilo prepelj8® mrtvašnico na Žalah. Inva'1, zapušča ženo in 4 nedor«s; nepreskrbljene otroke. -o------ V amsterdamskih kan^ v preteklem oktobru poto^' radi gostih zatemnitev tež« landskega pristaniškega 15 133 ljudi. Jlllllllllllllllllll ^ Ce verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiiniiiiii Če mislijo ženske, da Je ni spol (to smo mi) -umni, kot izgledamo, kega dne doživele veliko čaranje. Res da radi odne (saj veste, zaradi ljubež1 ru), ampak s škafom samo toliko časa hoditi ta, dokler obroč ne P0^1, so meje tudi za moško V° ljivost in kadar je pa . kraju, tedaj pa look °l1 kleta. iNe verjamete? Čakaj** bom eno povedal, da b»5 dele, kako smo moški ^ vi, kadar se nas PX^ planke, da moramo zSra zadnje sredstvo, ali Pa 1 mo avtoriteto in oblast" Bom povedal, kako pomagati nek moški, ki ženico tako obrihtal, d8, nikdar več delala po sVf vi in ne bo. Bilo je takole. Ona ie[ da bo šla v Florido za Pj nov. Radi morebitne tož spretno zamolčal ime"3', sem slišal, da sodnik \ komaj čaka, da bi dob1 zadevo pred svoj; sodri' kateri bi bil jaz na de Tega se pa jaz strašno ^ Torej ona je rekla, d" v Florido. In ker radi ne moreta iti oba, m01 ostati doma. In ker ostati doma, bo ostal ol1' pak in menda ja! On se 'sal kot hudo vreme, O11^ pela venček narodnih je spravljala svoje stv, je rekel: cape) skupaj '"j vsaki priliki spravlj2' i hujše razpoloženje, 1 pripovedovala, kako b° j jetno doli v Floridi, Wel ?rela na morskem obre I martinček na skalci, 0,1.1 moral tiščati ušesa in n<,T sibirski zimi, ki jo Clevelandu. .X Ko mu je še naštela. 1 ra vse delati, ko nje )ieF -na, je odšla. "Še rada I šla nazaj," je rekel on'ij| svojo. Ona pa, ki je l ti zadnjo besedo, je seij$ zajezijala nazaj: "SaJ X maj čakal, da bi prišla.£ In tako je ostal mof J sam in se je pripravi' .£'. lepi pečlarski stan. Y X je pa napravil zelo Pr jJst načrt. Ker si je moraj hati, je začel rabiti ' .J] ki mu jih je ženica * zložila v omaro. Tod® £ je vso posodo lepo zlo2' £ ( zaboj, ne da bi čepinJ^ L Tako je delal pet dan pa ni imel "^^jilt prijeti v roko, ker je, bil že vso pomito in do, tako krožnike, Jl ve, kastrole, vilice in 11 T vse je bilo lepo zložen" Ij z vsem, kar se je po8°d L' po jedi. Xj Torej ko mu je čiste posode, je zaboj 1 L no posodo lepo zabil 1 vom, napravil nanj svojo ženo v Florido. express kompanijo in 1Jt ^ poslal. Po pošti je ],4 8 svoji ženici sledeče pa pomenljivo pismo: A^ presu boš dobila nep0aj|in, pinje. Pomij jih, obr) Jj koj pošlji nazaj. bom dobil v dveh d'1 jj^ mlado, lepo kuharic0'J^ mislila, da bom sam ^ mival!" jJ^ i V dveh dneh je bil«1 J — žalostna smrt invalida v nekdanji porotni dvorani. Invalidsko sodišče v Ljubljani je kakor po navadi poslovalo v nekdanji porotni dvorani. Tajnik dr. Kren je zasliševal mnoge invalide, ki so bili vabljeni. Okoli 11 je vstopil v dvorano mož, star nad 60 let. G. tajnik ga je vprašal, kaj da želi. Mož je pomolil tajniku majhen listič. Finančna direkcija v Ljubljani ga je namreč obvestila, da je njemu na podlagi zdravniškega nad-pregleda in odločbe invalidskega sodišča ustavljeno nadaljno izplačevanje invalidnine v zneske 960 din mesečnih. Tajnik je skušal- precej razburjenega moža potolažiti in mu omenil, da nima pri rokah njegovih spisov in naj počaka. Mož — bil je Jože B. z Opekarske ceste — je potegnil velik kuhinjski nož. Vsedel se je nato v porotno klop in čakal. Vsi so se ga bali. Nepremično je tam sedel, držal dolgi kuhinjski nož na trebuhu in govoreč, da si bo končal življenje. Poklican je bil stražnik, a ga ni mogel spraviti iz dvorane. Prišla je nato večja pomoč stražnikov. Tudi ti niso mogli moža spraviti iz dvorane. Okoli 12:30 je neki stražnik odšel po hodnikih zadaj in odprl vrata, skozi katera so svoj čas prihaja-i v dvorano porotniki. Stražnik je hotel izbiti možu nož iz rok. Mož pa je padel med klopmi in kmalu je bil nezavesten sredi, dvorane. Ranil se je v trebuh nižje popka. Poklicani so bili reševalci. Med prevozom v bolnišnico je invalid B. podlegel poškodbi zaradi notranje krvavit-1 ma. TTtITT»TT»ggTT»TTTTTTTTTTTt»T»TT»Tl n»IITTTIITIIIimiIItITT»HTtniIII»« eu mokaši bi se rad za Ceno osramotil —. Naj a Shatterhand se bo bo-nJim. J Pogoje zahteva pogla- '"mbrenjev?" 2a življenje." akoj i" 0^,kim orožjem?" ^kakem redu bodeta na- 1 n°betnen. Zabodel bom, '»i bo poljubilo." lu Velja za slučaj, da ka-| Jade nož iz roke? Ali hknasProtnik zabosti?" loža' Če more- Kdor je i ; se naj bori s pestjo >brot nlsprotnika zadavi.'" .sedaJ vem' ka" jj v'aJ u se bo danes lom- m P°znal n0~ a jez Sle-k0V' Dolgo pa : je . a ni trajala, razkadi n 8pet je bil najlju-ve tp^13atelj, ljubezniv 5'vst ' kakor zna biti ar ,ar' robat indijanski id1 J6 VSe živlJenJ'e ?ane b°J'em in borbo. Uiu Preiriišljenost in je-iie();e nakopala že mar- ^Ub'i 0 in že zdavnaJ i r0ciu Ugled in vpliv ,v tnočš^tni bil orjak po ko bivol in res CVar- isetn ga imenoval "star- .sUbinamreč mislil reči> iest(j ln onemogel člo-0fiašl!et let ->e morebiti stinKe Postave je bil, nje/lbčen ko redkoka-%Q:?Vlh letih. Vkljub 'k. k1 J'e bil silen na-lij tudi nevaren, ker %i I"0, medtem ko ga • s'il ubiti, niti ra- ■ Dat^. bil vobče ne bil j ,1e kilo prenevarno. Militi bil' Planil bi bil v jj "i se moral in si- ' ^ se Ulllti- Laže in brez ! dvobmu ubranil, če sem fcbii Pa se nasprotnici J 2vi.iačo. I MC0 So«, Setti , nameraval. ^kor pa ne v de- iiv0 a 1 hilo samo po se-'t mPak v levico. Des-J Prihranil za dru-1 se zmenil za zvi- toyj P^ 'mbrenji so seveda UnJe, v širokem liVu^ili okoli nas. Tu-0, e s° stezali vratove. azih sem bral na- , a Sta ' v skrbeh gledala ^okašijeva sina. i lbil °Čet ° Sta sodila' bi te 1 Če bi,P°dlege1' ^ogi v- In vše preveč Hii^ Jala in ljubila, da • 1 8Va smrt vseeno. Sto^ačela, je Se vpra- jH^0P°glavar Mimbre-I 3ti za slučaj, da Padel?" S^Podlegei!-. se je kru. znamenje za1 sunkom bom za- klal nasprotnika!" "Ali ima moj beli brat še kako željo?" je vprašal Apač mene. ^ "Da. Ako me zakolje Močni bivol, mu povej, da sem rešil njegove otroke in da sem dal njegovemu sinu ime. Morebiti se poboljša in bo poslej previdnejši v občevanju z ljudmi, ki bi jim moral biti hvaležen." Upal sem, da bodo moje besede iztreznile starca. Pa zmotil sem se. V besni jezi je zavpil: "Izdajalec nima pravice do hvaležnosti! Kri hočem, le kri, druga nič!" Dvoboj je bil neizogiben —. Mislil sem mu prizanesti in ga samo onesposobiti za napad. Njegova sirovost pa je tudi meni razpalila kri. Dedec je bil potreben izdatnega opomina in sklenil sem ga krepko prijeti. Pokimal sem Winnetouu. Dvignil je roko in povedal: "Nihče od gledalcev se ne sme geniti z mesta, dokler mu ne dovolim ! Dvoboj se začne! Howgb Tudi sam je vzel nož, da bi zabranil vsakršno vmešavanje Mimbrenjev, če bi jim morebiti prišlo na misel, da bi branili svojega poglavarja. Nepremično sva si stala nasproti. Kateri bo začel —? Sam za nobeno ceno nisem mislil prvi napasti, pa sklenil sem, da bom poglavarja že ko j pri prvem njegovem napadu onesposobil za boj. Nisem smel odlašati, čim dalje bi se izpostavljal njegovemu nožu, tem verjetneje je bilo, da me bo zabodel. Pa tudi Močni bivol ni začel. Ali ni hotel biti prvi —? Mirno je stal in me gledal. Pa njegov mir je bil le navide-dezen. V njegovi duši je vrelo, plamteče oči so ga izdajale, čakal je, da bi utrudil mojo pozornost, pa bi nenadoma planil. In nisem se zmotil. Znano je, da vidiš v napadal-čevih očeh, kedaj bo udaril. Za drobec sekunde poprej se mu strelovito zabliskajo. Seveda je treba bistrega pogleda in vaje, da bliskanje opaziš. In če si nagel in gibčen in če preračunaš udar, ga izlahka prestrežeš. Tudi v očeh Močnega bivola se je nenadoma zabliskalo. Izpustil sem nož, da bi ga še go-toveje zvabil v napad. Res je že dvignil nogo v skok. Pa obstal je in vzkliknil: "Ste videli —! Old Shatter-hand se me boji! Nož mu je padel iz roke —! Kar otrpnil je groze —!" Nisem mu odgovoril. Sklonil sem se, kot da mislim nož pobrati. Izkušen borec je bil, gotovo bi porabil ugodno priliko in me napadel. Nastavil sem mu past. In šel je v past. Skočil je. Pa ker sem bil sklonjen k tlom, se je moral tudi sam skloniti in sicer tako globoko, da je lahko z nožem zadel moj sklonjeni hrbet, približno za dober meter od tal. V tistem trenutku pa sem naglo šinil v stran in se koj spet vzravnal. Stal sem poleg sklonjenega nasprotnika in vse moči sem lahko polojžil v udar. In udaril sem ga s pestjo v tilnik, da se je prevrgel po tleh kakor vreča. Koj nato sem mu izdrl nož, ga obrnil na hrbet, mu mislil poklekniti na prsi in mu nastaviti njegov lastni nož na vrat. Pa prestrašen sem obstal. Njegove oči so bile steklene in trde, nepremično so strmele mimo mene. Usta so zijala, obraz je bil okamenel. Ni se genil. Okrenil sem se k Winnetouu. "Poglavar Apačev vidi, da leži Močni bivol na tleh in da je njegov nož v mojih rokah. Naj odloči, kdo je zmagal!" (Dalje prihodnjič.) O kadilcih in nergačih Glede na kadilski razvoj in glede na stališče uprave voz'il po tračnicah in drugih prometnih sredstvih, je človeštvo razdeljeno na dve posebni razvrsti: na kadilce in nekadilce. Tozadevno je uradno ločeno drugo od drugega, kakor je časih treba ločiti koštrune od ovac. A medtem ko pri tem živalskem razlikovanju ni le koštrunu prepovedano približati se ovci, marveč tudi obratno, pa se človeška pravičnost izpači v ravnanju s kadilci spričo nekadilcev. če, na primer, v kakem oddelku za nekadilce kak z bremenom težkih skrbi natovorjeni človek vtakne v usta cigareto in začne po svojih dvajsetih žepih iskati ognja, potem sopotniki koj podaljšajo vrat za dva centimetra, se sunkoma okrenejo z gfiavo proti [grešniku, oči jim malce izstopijo iz jamic, tisti, ki je najbolj korajžen pa grozeče iztegne roko z izkrivljenim kazalcem kvišku, kazoč na napis nad vrati: "Gospod, tukaj se ne sme kaditi!" .če pa vstopi kak nekadilec v oddelek za kadilce, tedaj se zapičijo vanj kvečjemu pogledi globokega sožalja, niko-i pa ne nerganja. čudno je pa ;o, da večkrat prav nežne ženske, ki jih doma koj napade hud kapelj, če njih mož stopi s smotko v ustih v sobo, rajši bivajo na potovanju sredi najhujšega dima v oddelku za kadilce, kakor )a da bi v čistem zraku oddelka za nekadilce sedele poleg kakega otroka. Uživalci tobaka se, kakor zna-ao, delijo na oddelke cigaretnih kadilcev, kadilcev smotk in ,;kadilcev5 iz pipe. Medtem ko spadajo tisti, ki tobak njuhajo, že skoraj v društvo za ohranjevanje starih spomenikov, pa stoji možakar z vivčkom v ustih na samotni višavi in zaničljivo in sikajoče pljuva skozi sprednje zobe na ostalo človeštvo nizdol. Cigaretni kadilci so Spet razčlenjeni na nekaj pododdelkov. Priložnostni kadilec kadi prav rad, a le takrat, če dobi kako cigareto. Načelno si jih sam nikoli ne kupi. Povprečni kadilec pokadi cigareto pred jedjo, eno pa po jedi; eno, če mora kaj delati, eno pa, če nima kaj delati, če je dobre volje, si prižge cigareto in če je slabe, si tudi prižge cigareto, če zagleda kako prijetno gospodično, seže po ci-garejti, čle dobi "košarico," pa spet vzame cigareto iz škatlice. Kadilec, je zlares kadilec, ima "umene prste in je nervozen. Če odloži kam cigareto, koj pozabi na to in si vtakne drugo v usta. Prejšnja se medtem osamosvoji in zapali luknje, kjer je. Da mora jesti, mu je v nadlego. V družbi prvi pospravi jedi s krožnikov in si koj prižge cigareto. Navado ima, da se takole oprosti: "Le mirno jejte, jaz bom pa1 kadil." Ko se z nikotinom za- strupi, pa začne žvečiti žvečilni gumi j. Kadilec smotke je uravnovešen in večidel dober plačnik. Dolgost pepela na smotki je hkrati merilo njegove umirjenosti. Ko se pepel slednjič vendarle utrne, obleži na gubi desne hlačnice. Sleherni začetnik samo enkrat narobe vtakne smotko v usta, in sicer z gorečim koncem. Potem si pa to dobro zapomni. Kadilec iz pipe razširja škodljiv dim in ima večidel dolge, rumene zobe. Pipa varuje človeka spričo nepremišljenih dejanj, zakaj to kajenje zahteva, da krepko vlečeš, da si marljiv in pozoren. Zatorej so kadilci iz pipe preudarni ljudje, kot je bil to njihov slavni vzornik Sherlok Holmes. Kadilec iz pipe je bistroumen, preudaren in zatorej govori počasi in zateglo, a logično pravilno. Na primer: Nekoč je meščan vprašal kmeta, ki je lagodno kadil pipo, kako daleč je še do Rake. "če boste hitro šli," je odvrnil kmet, "boste hodili — paf — dobro uro — paf, če boste šli pa počasi — paf, bo treba, paf — dobre tri četrt — paf — ure — paf." "A po zračni črti," je rekel meščan, "sta pa samo dva kilometra !" "No, potlej pa — paf —■ pojdite — paf — po zračni črti — paf." če kak povprečni kadilec zakadi na dan deset dinarjev, potem zapravi na leto 365 X 10 je 3650 dinarjev. To je tako preprost račun, pri čemer si povprečni nekadilec prihrani na leto svojih 3650 dinarjev. To seveda samo v teoriji, zakaj v praksi mu vseeno nič ne ostane. A njegova žena pravi: če bi se odvadil kaje, ne bodo zastori nič več črni, ohranil si boš zdravje in za denar, ki si ga tako prište-diva mi rhoreš kupiti na leto en kostum, tri klobuke in dva para čevljev." "Zastori bodo vseen6 črni," jo zavrne mož, "če bodo viseli pol leta na oknu kot zdaj. In če mi kaja diši, je ,to znamenje, da sem zdrav." O ostalem ne reče nič, zakaj kostum, klobuke in čevlje ji mora itak kupiti, ee zdaj kadi ali če ne bi kadil. (R. Urban) IZ PRIMORJA Prvi parnik Prvi parnik je naredil španski mehanik in častnik vojne mornarice Blasco de Garay, ki je 17. junija 1543 kazal svojo novo ladjo cesarju Karlu V. Trdil je, da njegovo ladjo žene para. Pre-skušnja je uspela, in model njegove ladje je bil razstavljen pred stolnico v Barceloni. Sodobniki tega prvega izumitelja seveda v stvar niso verjeli in so ga imeli za goljufa. -o- Škoda, ki jo povzroči razni mrčes na živilih v Zed. državah je cenjena na $3,500,000,000. PREISKAVA OČI ZA BOLJŠO VARNOST Zgcrn.ia slika nam kaže biophotometcr, to je priprava, s kakršno Cleveland Automobile Club prei&če cči avtnih voznikov, da se prepriča, kako dobro vidi voznik ponoči. — Koliko svinj sme zaklati kmet? Mast in olje dobivamo že nekaj časa na karte. Vsaka oseba ima pravico do 800 gramov maščobe na mesec in ima izbiro med oljem in mastjo ali pa vzame vsakega en del. Radi racionaliziranja zabele je postalo zelo kočijivo in pereče vprašanje, kako ravnati s prašiči, ki jih ima skoro vsaka kmečka hiša. Jasno je bilo, da promet z domačimi prašiči ne more biti prost, če se maščoba uradno deli. Ker dolgo časa v tem pogledu ni bilo nikake uradne odredbe, so se širile najbolj divje in nespametne govorice in zabavi j ice. Sedaj je vprašanje uradno rešeno. Vsaka družina, ki redi prašiče, ima pravico do svojega pridelka. če šteje družina 5 oseb ali odlomek petorice, sme za domačo porabo zaklati 1 prašiča; ako šteje 5 do 10 oseb ali odlomek, sme zaklati za dom 2 prašiča; ako je v družini čez 10 do 15 oseb, smejo porabiti doma 3 prašiče. Odvečne prašiče, tiste, ki ne pridejo v poštev za domači zakolj in so nad 100 kg težki, je treba javiti pristojnemu obla-stvu. —Okrepčevalnice za vojaštvo. Od pričetka vojne so fašistične organizacije ustanovile na večjih železniških postajah okrepčevalnice za potujoče vojaštvo. Vojaki in vpoklicanci dobe pri teh okrepčevalnicah brezplačno vino, čaj, pecivo, cigarete,, sadje, razglednice in slične male potrebščine. V Gorici sta taki okrepčevalnici na severni in južni postaji. V treh mesecih so dobili vojaki pri teh dveh dobrodelnih postojankah za 80 tisoč ir okrepčil in potrebščin. Postrežbo vršijo članice strankine ženske organizacije, ki so tudi večji del potrošenega denarja nabrale med občinstvom. —Dve nesrečni smrti v enem dnevu. V petek 27. decembra sta se pripetila v Gorici1 dva nesrečni smrtna primera. V zgodnjih jutranjih urah je strežnik stolne cerkve naletel na trgu šv. Hi. larija pred stolnico na človeka, ti je polnezavesten ležal na tleh. V; naglici je prihitel duhovnik, ki je umirajočemu podelil zadnjo pomoč, nakar je nesrečnež, neki 53 letni tapetnik, katerega je bila v ostrem mrazu napadla huda notranja slabost, mirno izdihnil. — Poploldne okrog petih je mestni stražnik, 50 letni Al. Ziani šel po neki ulici po svojih poslih. Nenadoma mu je postalo slabo in se je zgrudil na tla. Preden je dospel "jeleni križ," je bil nesrečni mož, ki ga je zadela srčna kap, že mrtev —Oberdankova zaročenka obhaja osemdesetletnico. V Trstu živi gospa Ema Iieschigg, ki je pred kratkim obhajala svojo osemdesetletnico, č a s t i t p j iva starka je bila zaročenka proslavljenega italijanskega heroja Viljema Oberdanka, ki je 1. 1882 izvedel v Trstu ponesrečeni bombni atentat na avstrijskega cesarja Franca Jožefa. S svojim zaročencem se je spoznala že v otroških letih in je v njegovi soseščini preživela skoro vsa mladostna leta. Ko so Oberdanka prijeli v Ronkih in zaprli, ga je malo pred njegovo smrtjo v družbi njegovih bratov in sester še obiskala v celici. Ostala mu je zvesta vse življenje in se ni poročila. — Nikljasti kovanci po 50 stotink. Kovanci iz niklja po 50 centesimov so z 31. decembra prenehali biti v prometu in so zgubili veljavo. NA VEČERJO! Vabim vse prijatelje in znance na fino srnjakovo večerjo v soboto 1. marca Za kratek čas bo igrala tudi dobra godba. Na razpo lago najboljša pijača za suha grla. JOS. ZAL0KAR 911 Addison Rd. (49) Stanovanje se išče Išče se stanovanje 5 sob, spodaj, ali hišo samo zase, z garažo; bi plačal od $25 do $30. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IVanhoe 3992-W. (50) Pohištvo naprodaj Radi odhoda iz mesta moram prodati prav poceni dobro ohranjeno pohištvo in sicer set za sprejemno sobo, za jedilnico in kuhinjsko peč. Louise Dex-heimer, 1329 E. 91. St., spodaj, suite 2. (Feb. 25, 27, Mar. 1) Lepa prilika Proda se dobro idoča delikatesna trgovina v lepi slovenski naselbini. Proda se za gotov denar, ali pa se zamenja za hišo v mestu. Kogar zanima, dobi naslov v uradu tega lista. (Feb. 25, 27, Mar. 1) Soba v najem Odda se jako lepa soba z gor-koto mlademu fantu; blizu Rich-man tovarne. Oglasite se na 5801 Dibble Ave. (50) Trgovina naprodaj Proda se dolgo obstoječa hardware trgovina z vso opremo. Trgovina dela dober profnet. Cena jako zmerna. Oglasite se na 6200 Broadway. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek servtramo ribjo pečenko ENdteott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE-NU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. rOZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Delo dobi ženska, ki bi pomagala v kuhinji in stregla tudi gostom v re-stavrantu; stara naj bi bila od 25 do 40 let; delovne ure od 10 zjutraj do 7:30 zvečer; v nedeljo prosto. Pokličite BOule-vard 9766. (48) Delo dobi Delo dobi slovensko dekle za hišna opravila (general housework). Delovne ure od 9. dopoldne do 7. zvečer. Zglasite se v Tino's Cafe, 6025 St. Clair Ave. (48) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. 1940 PHILCO in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Thur.-x) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV A Točna postrežba KADAR želite poslati denar v staro domovino; vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis in KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu Pri Kollanderju dobite listine za dohodninski davek (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tudi izpolnijo ter notarsko potrde. V veliko varnost voznikov kakor tu-du peSnev b: bilo, če bi se od vsakega prcsilca za avtomobilsko licenco zahtevala preiskava oči. S tem bi bilo chranleno marsikatero življenje. Te 'C mnenje elevelandskega ophtal-mologista Dr. Paul G. Moore-ja, ki je cb-_nem tudi član elevelandskega varnostnega koncila. Dr. Moore pravi, da največ nesreč na cestah zakrivijo vozniki. ki imajo slab vid. Ta zdravnik tudi zagovarja in priporeča, da se naj vsakega prosilca za avtomobilsko licenco, predno se mu isto izda, tudi preižče glede njegovega vida, posebno glede nočne slepote, razločevanja barv, presojanja razdalje itd. Prosilec za licenco, ki trpi na nečni slepoti, bi naj dobil licenco izključno samo za dnevno vožnjo, Vse preveč je danes na cestah takih voznikov, katerih vid je okrnjen v enem ali drugem oziru, pravi Dr. Moore. Mnogo .ie takih voznikov, ki imajo slab vid, a ' se tega ne zavedajo. Kakor je' do 03-daj. se zahteva preiskava cči sama za voznike trukov in avto-taksljev. Priporočljivo pa bi bilo. da bi moril biti preiskan vsak, ki hoče voziti avto. MALi OGLASI "VSI MOJI RAČUNI SO PLAČANI" 'ZAHVALA GRE MORRIS NAČRTNEMU POSOJILU' Ali veste, da ima Morris Plan banka poseben sodelovalni dogovor z trgovinami v mestu (tudi nekaj trgovin v predmestju), potom katerega je nenavadno udoben način, da imate vaše stare in nove račune za blago plačane. Ni treba nobenega poroka. Pridite in prinesite vse svoje račune. Mi jih bomo v polnem plačali'. Boste več kot zadovoljni z našim posebnim posojilom v ta namen. Mi vam nudimo isti koristni načrt, da plačate zdravnika, dentišta in bolnišnico. Morris Plan Banlc 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road * Člani Federal Deposit Insurance Corporation >:UllUtnilllUIIIIIIIIIMIllllH!IIUIIII!lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||(,r 1 JOS, Zele io Sin«vi I POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški vo? redno m ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S G502 SI. CLAIR AVENUE Tel.: ENdioott 0583 H COLLINWO OD SKI CHAD: 5 2 452 E. 152I> STREET Tel.: KEmnore 3118 2 IiiiistiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiuiiiiiuiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii? SATAN IN ISKARIOT Po nemSkem izvirniku K. Maya Pohištvo naprodaj Prodam po zmerni ceni jako lobro ohranjeno pohištvo in si-ler set za jedilno sobo, za par-or divan in naslanjač, veliko n lepo kuhinjsko peč, v kuhi-lji mizo in štiri stole, dalje pralni stroj. Oglasite se na L018 E. 141. St., zgorej. (48) Drink vzgojil. Ko sta dorasli in dobro obetali, jima je Kristinin oče sam izbral vrle, delavne može, priredil ženitnino in jima dal s seboj po eno kravo, telička in nekaj ovac, od Ragnfride pa sta dobili posteljnino in kuhinjsko posodo — zdaj sta živeli kot dobro preskrbljeni ženi. Ena je bila nekoč Ramborgina dekla in Ramborg ji je držala otroka pri krstu —. Zdaj mi moraš posoditi kos ruše iz svoje strehe, Bjarne, za Ramborginega sina. Kristina je pokleknila in izvlekla svoje bo-dalce. Ledenomrzel pot ji je pokrival čelo in zgornjo ustnico, ko je zarila prste v zemljo, vlažno od rose. Prav lahko ni šlo, nekaj je držalo — korenine samo —, presekala jih je z bodalcem. Za povračilo mora mrtvi dobiti zlato ali srebro, ki so ga že trije rodovi podedovali. Kristina je snela drobni zlati prstan z rubini, zaročni prstan njene ba- vleklo — ohlip za ohlipom ji je pihal naravnost v obraz —. Velo listje je frfotalo vanjo in jo hotelo zavrniti tja, odkoder je pravkar prihajala —. In kot bi bila čutila, da ne hodi brez spremstva. Vedno znova se je oglašalo za njo kot plazeči se koraki. Ali si ti, Arne. Ozri se, Kristina, poglej nazaj izpod pazduhe, jo je skušalo —. Vendar je bilo, kot da ne čuti več pravega strahu. Samo mrzlo in tesno ji je bilo pri srcu in vsa bolna je bila od želje, da bi se vdala in zgrudila. Po tej noči pač nikdar več ne bo občutila strahu tukaj na svetu —. Simon je sedel na svojem običajnem mestu ob vzglavju, sklo. njen nad otroka, ko je Kristina odprla vrata in vstopila. Le za trenotek! je dvignil glavo; Kristina je pomislila, ali je tudi njo ta ura tako izžela, opustošila in postarala kot njega. Nato je Simon globoko sklonil glavo in jo skril med lakti. Opotekel se je nekoliko, ko je vstal, in ko je mimo nje odšel k vratom, je obrnil obraz od nje, povesil glavo in ramena. Kristina je prižgala dve sveči in ju postavila na mizo. Deček je malo odprl oči, čudno nezavestno pogledal, zaječal in hotel obrniti glavo proč od luči. Ko je Kristina uravna*1 govo telesce, kot urav mrliča, ni prav nic ? spremeniti svoje lege x videti preslab, da bi s premakniti. Nato mu je s platno* la obraz in prsi ter P0''1' čez kosce ruševine. P ti tem jo. Je zno^ groza kakor slap. Morala je sedeti Pri; Okno je bilo tik nad ^ si upala sedeti s njemu — bolje je drug1" ti v oči —, če bi kdo s® in gledal v sobo. Po«* naslanjač do postelje1, obrnjena k oknu — n°c' črno tiščala noter, ena se je zrcalila v steklu stina je nepremično str* kaj in se krčevito opr^. slonila pri stolu, tak° členki na prstih pobM' ji semtertja zadrhtele ^ jih lastnih nog ni mrzle in vlažne so ^ ii S) groze in mraza so ]' , zobje in pot ji je lil K' voda čez obraz in h1"'5 j je nepremično, sam" kdaj je skrivoma vito hiter pogled na p"! je prav narahlo dvig0'" lo, kakor je otrok dih" (Dalje prihodnr Kadar je dosti dela . , oddahnite se in SE OBRNITE K OKREPČILU FEELING THE EFFECTS OF Coca-Ctla deda k oddihu, kar oddih vedno liotrebuje—čisto, osvežujoče okrepčilo. Torej kadar počivate čez dan, naj bo to oddih, ki sra osveži ledeno-mrbla Coca-Cola. igP| CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 ^ A Zimska mračnost je resno breme 1 moža ali ženo, ki si želi naprej. Pome' ni popust v zdravju in v odpornosti proti bolezni111' žrtvi manjka energije in ambicije. Največ izmed nas v tem podnebju čuti posledic zimske mračnosti v tej sezoni v letu, deloma kei manjka sončne svetlobe. Mi imamo manj kot eno tretjino toliko soncjJ pozimi in zgodaj spomladi kot poleti, glaso"1 poročil U. S. vremenskega urada v C levels du zadnjih 42 let! S toliko temnimi, meglenimi dnevi ima mnogo lZ' med nas premalo dnevne svetlobe za naše vsakd3' nje delo, ne da bi si napenjali vid. In nepresta^0 napenjanje vida krade živčno in telesno energij slabi zmožnost telesa v borbi proti prehladu, gripi in mnogim drugim boleznim. on America's Fastest-Selling Radio-Phonograph . . . with the Beam of Light Don't miss this sensational Philco offer! A beautiful, brand new Philcp Beam of Light " Radib-Phonograph . . a $25 Home Recording ' $ Unit'. . . and 20 popu- / lar records ... all for only $139.95! It's a $171.95 value! HURRY —offer limited! PHILCO 608P MAAAC —SLtvV "Brain of Light" 91 «(1*99 RADIO-PHONOGKAPH IVV ll^HSBfiEi ni HO Anuulnc fhllco J fl rLU5 $2500 IPU PLUS &oPrar $700 ^L^m <40 selections) . . I <8!®«3fiSBSSBotF-- TOTAL VALUE All Yours $1 QQ95]gg|K|p For Only lUv ggt: and your old radio fjWffiT■ v^Bj™KctlT* ? HURRY . . . Offer Limited! PHILCO Beam of Light RADIO-PHONOGRAPH 608P Plays any record through reflections of a floating jewel on a photo-electric cell! • No Needles to Change. Floating jewel never needs changing. Lasts for over 30 000 playings. • Records Last 10 Times Longer. Enjoy your favorite recprds as many as 700 times without fear of wear. • New Purity of Tone. Glorious tone, un-marred by surface noise. • New Tilt-Front. No lid to lift ... no daek awkward compartments. Simple, conven- Rabite vid-hraneče svetilke Kadar se čutite mračne v tej letni sezoni, pomnite, da napravi to napenjanje vida. Dobi se lahko in nedrago varstvo proti napenjanju vida — Vid Hraneče Svetilke. Rabite I. E. S. VID HRANEČE SVETILKE ob' temnih, meglenih dnevih, kot tudi ponoči za delo od blizu. Vid hraneče svetilke so znanstve11 narejene, da dajo varstvo proti n>aPe' njanju oči". Dajo dovolj svetlo^' pravilno razširjene. Oglejte si te moderne svetilke v trg0: vinah SEDAJ. Rabite jih doma. ^ njih vesela, prijazna svetloba vašo družino in napravi vesele vse-Cene vid hraneČim svetilkam zač'1 zelo nizko. DRUGE MALE RADIOS DOBITE OD $9.95 NAPREJ Lahka mesečna odplačila Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St. John Susnik in Jerry Bohinc, lastnika Sigrid Undset: KRISHNA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ Ko je Kristina stopila iz gozda, so bile njene oči že tako vajene teme, da je zdaj bolje videla — na traku reke, na kalužah v močvirjih tam zunaj se je nekoliko svetlikalo. Njive so se izluščile iz teme, gruče hiš so bile kot kepe zemlje na njih. Tudi nebo kakor da je visoko nad njo postajalo svetlejše — to je čutila, vendar si ni upala pogledati kvišku ob črnih, do neba ki-pečih pobočjih gora. Pač pa je vedela, da se bliža čas, ko mora vziti mesec —. Skušala je sama sebe spomniti na to — da bo čez štiri ure dan: ljudje tedaj z vseh dvorov v dolini odhajajo na dnevno delo — začne se daniti, nad višavami postaja svetlejše. Tedaj pot ni dolga — pri dnevni svetlobi ni daleč od Forma do cerkve. In dotlej bo že davno spet v hiši. Toda zdelo se ji je, kakor da bi morala biti takrat drug človek kakor pri odhodu. Vedela je — če bi šlo za katerega izmed njenih otrok, bi si ne upala napraviti tega zadnjega poskusa. Prijeti Boga za roko, kadar jo iztegne po živi duši. Prejšnje čase, ko je sedela ob bolniški postelji svojih lastnih otrok — tedaj je bila še mlada in njeno srce mehko in nežno — je vselej, kadar je mislila, da se bo od strahu in srčne muke zrušila, poskušala reči: Gospod, ti jih bolj ljubiš kot jaz — zgodi se Tvoja volja —. Zdaj pa hodi tukaj v tej noči in kljubuje grozi, ki jo obhaja —. Tega otroka, ki ni njen, hoče rešiti, pa naj ga reši za kakršnokoli usodo —. — Zakaj tudi ti, Simon Dar-re, si sprejel pomoč, ko je šlo za najdražje, kar imaš na svetu, si sprejel več, kot more častno in pošteno sprejeti človek —. Mar hočeš, da ne grem —. Pa ni imel poguma, da bi odgovoril. Globoko v srcu je vedela — če otrok umrje, bo Simon znal tudi to prenesti. Toda ona je v tistem edinem trenotku, ko je spoznala, da se bo zdaj zdaj zrušil, zgrabila za to, hlastnila je po tem trenotku in ga vzela s seboj. Hotela je, naj bo to skrivnost med njima, naj ve, da ga je tudi ona nekoč videla, ko ni stal trdno na svojih nogah —. Kajti on je vedel vse preveč o1 njej. Od onega moža, ki ga je nekoč zavrgla, je vselej sprejela pomoč, kadar je šlo za to, da reši tistega, ki si ga je izvolila. Oni snubec, ki ga je odbila, je bil mož, h kateremu se je vselej zatekala, kadarkoli je potrebovala pomoči, da reši svojo ljubezen. In nikdar ni Simona zastonj prosila — vedno jo je ščitil in se zavzemal zanjo s svojo dobroto in močjo. In tako si je naprtila to nočno pot, da tti zvalila s sebe nekaj bremena svojih dolgov, katerih teže se do te ure nikoli ni tako jasno zavedela. Simon jo je prisilil, da je nazadnje spoznala, da je on močnejši — močnejši kot ona sama in močnejši kot mož, ki si ga je izvolila in kateremu se je vdala. To ji je bilo jasno pač že od tiste ure, ko §o si vsi trije na onem sramotnem kraju v Oslu iz oči v oči stali nasproti — čeprav si takrat še ni hotela priznati, da je ta okroglolični, rejeni, blagi mladenič močnejši kot —. Tako je šla svojo pot in si ni upala izgovoriti niti enega svetega imena; vzela je nase ta greh, da bi se — ni vedela, ali res — maščevala — maščevala zato, ker je bila prisiljena spoznati, da je Simon plemenitejši kot onadva —. Zdaj pa razumeš tudi ti, Simon — kadar gre za življenje tistega, ki ga ljubimo bolj kot svoje lastno srce — tedaj seže ubog človek po vsem, po vsem —. Mesec se je bil prikazal nad gorskim robom, ko je stopala pc hribu k cerkvi. Spet ji je bilo, kot bi morala skozi nov val groze — mesečina je ležala kot tenka pajčevina na posmoljeni gmoti ; cerkev sama je stala strahotna in preteče črna pod to tenko kopreno. Videla je križ zunaj na trati in prvikrat si ni upala pristopiti in pozdraviti blagoslovljeni 'les križa. Splazila se je tja, kjer je vedela, da je pokopališki zid iz šote in ka-menjl najnižji in ga je najlaže preplezati. Tu pa tam se je med visoke rosno travo kot voda blestel nagrobni kamen. Kristina je šla od enega kraja pokopališča de drugega prav tja doli do grobov revežev čisto zadaj ob južnem zidu. šla je tja, kjer je ležal ubog. v dolino priseljen človek. Neke zime je bil zmrznil zunaj v gorovju ; njegovi hčeri, ki tudi matere nista več imeli, so ljudje po vrsti imeli na svojih dvorih, dokler se ni Lavrans Bjorgulfsson ponudil, češ, da ju bo zavoljo Kristusa obdržal pri sebi in ju bice — otrok je potomec mojega očeta, si je mislila. Vtaknila je prstan kolikor mogoče globoko v zemljo, zavezala kos ruše v platneno ruto in pokrila prazno mesto z mahom in listjem. Ko je vstala, so se ji noge tako tresle, da je morala trenotek obstati, preden se je mogla obrniti. Ako bi' zdaj pogledala nazaj izpod pazduhe, bi jih mogla videti —. In tako strašno jo je vleklo, kot bi jo hoteli prisiliti, da to stori —. Vsi tisti mrtveci, ki jih je nekoč poznala na svetu. Ali si ti, Kristina Lavransova — tako prihajaš semkaj —? Arne Gyrdsson v grobu zunaj pred zahodnimi vrati. Da, Arne, ti se pač po pravici čudiš — tiste čase, ko sva se poznala, nisem bila taka —. Nato je spet zlezla čez zid in odšla navzdol. Zdaj je mesec sijal nad dolino. Tam doli" na travnikih je ležal Jorundgaard — rosa se je iskrila v travi na vseh strehah. Gledala je skoraj brezčutno tja čez —. Bilo ji je,- kakor da je sama umrla za dom in za vse druge, ki so tam — vrata so se za vedno zaprla za njo, ki je to noč stopala mimo tam gori po poti —. Gora ji je zasenčevala skoraj vso pot nazaj. Zdaj je močneje V^l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Zimska mračnost je resno breme zil t YOU SAVE *32 *7/te C/ecfaccU Jtecufue r i s i» k i c i; l k s s . ligh t is c hJ^