ŠTEV. 7./12.
V	CELJU, 1. SEPTEMBRA 1929.
LETNIK XXXVI
Izhaja vsakega	M.	W	"V	JI	Naznanila	občnih
leta.	H	■	J	zborov	se
m /U	I ■ l^P ■	I I	w /m	najo
*	Mmm^L I 9	I	I	I	Upravništvo
pri Zadružni Zvezi	M	■_pri Zadrulni Zvezi
v Žalcu.	A	v	Žalcu.
LIST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO. LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU.
Smodiš:
K zopetni redni izdaji J-»Zadruge«.
Prva povojna leta brez pravega tehtnega razloga, od 1. 1926 naprej pa vsled nastale krize pri Zvezi, povzročene s polomom Slavenske banke, naše glasilo ni redno izhajalo. Le Zvezi-ni občni zbori so dali večinoma povod za izdajo ene številke.
Prvotno nezdrava povojna psihoza, pozneje pa rastoča splošna gospodarska kriza sta močno vplivale tudi na zadružno zavest, kateri so se zadru-garji tem lažje izneverili, ker ni bilo glasnika, ki bi jih opominjal na zmote in zablode ter jih navajal k pravilnemu pojmovanju zadružne ideje. Vrzel, ki je tu nastala, ni ostala neopažena med našimi zadrugarji in tako je prišlo na letošnjem občnem zboru po predlogu iz vrst članic samih do soglasnega sklepa, da se bo
»Zadruga« izdajala ga naprej redno, toda zaenkrat se scmo Y*-letno. Kakor hitro pa bodo razmere dopuščale, preidemo k rednemu mesečnemu izdajanju Zvezinega glasila.
(Prizadevali si bodemo z »Zadrugo« širiti in poglabljati zadružno zavest in nudliiti strokovni pouk, objavljali bodemo vse, zadružništvo zadevajoče spremembe glede zadružnega zakona, davkov in taks, seznanjali bodemo članice o gibanju tu- in inozemskega zadružništva, skratka skušali bodemo nuditi vse to, kar navaja k pravilnemu pojmovanju zadružne ideje in k napredku v zadružnem udejstvovanju. Cenjene funkcijonarje članic pa prosimo, da nas v tem stremljenju po možnosti podpirajo s prispevki o poučnih zanimivostih iz svoje prakse, ki jih ne manjka v nobeni zadrugi.
H koncu vabimo članice, da razglašajo občne zbore, kolikor pač to okoliščine dopuščajo, v »Zadrugi« in objavljajo sv.oje bilance v njej. Razglas v »Zadrugi« pride seveda najcenejše, Zvezi pa le pomaga kriti stroške, ki z naročnino niso popolnoma kriti.
V	Žalcu, dne 1. oktobra 192».
Vredhištvo.
Kam plovemo ?
Čim starejše in čim močnejše postaja naše zadružništvo, tem bolj se odtujuje zadružnim načelom in človek se s strahom vprašuje, kam bo to dovedlo. Povojni mamonizem je vse preveč zaslepil tudi naše zadružništvo, ki je bilo poklicano v življenje baš radi tega, da se postavi pohlepu po denarju, ki za dosego svojega cilja ne pozna meje, v bran in ščiti malega človeka pred oderuhi.
V dnevnem časopisju, v gospodarskih, znanstvenih revijah in na raznih gospodarskih predavanjih se povdar-ja, da je za naš mali narod zadružništvo edino spasonosno, da ga je tedaj treba podpirati in dvigniti na višek. Poglejmo pa sedaj, kako se naše zadružništvo zaveda te svoje naloge in ali je res to, kar se od njega pričakuje.
Začnimo pri obrestni meri, kot točki, ki najgloblje posega v naše gospodarsko življenje. Kaj vidimo tu? Vodstva zadrug mesto da bi s čim cenejšimi krediti lajšala kmetu težka bremena, imajo le skrb, da dosežejo za svoj odvisen denar čim višjo .obrestno mero, večinoma v bančnih zavodih, posojilno obrestno mero pa uravnajo potem za kak procent višje. Svojo zadružno vest si olajšajo pri tem s tolažbo, da se jim posojanje sioer ne izplača. Ravno tam, kjer bi se morali najbistvenejše razlikovati od profitar-skih bank, odrečejo naše zadruge mnogokrat, tako da nekatere posojilnice že niso cenejše kakor solidne banke. Kaj hočejo odgovoriti take posojilnice na vprašanje, kaj je na njih zadružnega? Gotovo to, da mora dolžnik pri njih jamčiti s celim svojim premoženjem, dočim je pri banki ali hranilnici razen kritja dolga vsakih nadaljnjih obvez prost. Res je na drugi strani, da je baš pri takih zadrugah vložna obrestna mera najugodnejša, toda tudi ta poteza je popolnoma nezadruž-na. Zadruga sme imeti vse prej za cilj, kakor vzbujati apetit vlagatelju po‘ visokih obrestih, že iz enostavnega
razloga, ker s tem ščiti bolje situirane na škodo zadolženih, ki se vsled tega le težko izkopljejo iz dolga. Izgovor z navajanjem k štednji potom čim ugodnejšega obrestovanja vlog ne drži. Dolgoletna izkušnja uči, da so vlagatelji, ki špekulirajo pri denarnih zavodih le na visoke obresti, najmanj stanovitni. Vzgajajte vlagatelje k prepričanju, da s pretiranimi zahtevami škodujejo svojemu bližnjemu in v slučaju poznejše potrebe za posojilo tudi samemu sebi, bodite v vednih stikih s svojo okolico in navajajte ljudstvo s pametno propagando k štedčnju, pa boste dosegli lepše, ker trajnejše uspehe, kakor pa z visoko obrestno mero.
Druga kardinalna pogreška je nediscipliniranost pri disponiranju i odvišnim denarjem. Večji del kmečkega denarja, ki se ga ne razposodi Ao-ma, gre v banke, kar gotovo ni p^^.-vilno, ker se s tem popolnoma odtegne kmetijskemu gospodarstvu. Tu moramo zadruge opozoriti na dolžnost, prevzeto s podpisom Zvezinih pravil odn. s pristopno izjavo, da je vsaka zadruga zavezana nalagati odvisne preostanke pri svoji Zvezi. Ugovarjalo bi se lahko, da Zveza vsled komaj prestane sanacije ne nudi dovolj materijelnega jamstva, ampak edinole moralno. Vprašamo pa zadruge, koliko imamo v državi nezadružnih denarnih zavodov, ki dajejo polno garancijo za zaupan denar? Za to niti ne vprašate pri nalaganju denarja v banke, ampak gledate le na moralno kvaliteto zavoda in njegove uprave. Zakaj ne storite tora j istega pri svoji Zvezi, ki ste ji sami zbrali najboljše može iz svojih vrst na čelo, može zastopnike največjih zadrug v naši organizaciji, ki se svoje velike odgovornosti napram lastnemu zavodu in ostalim članicam ter javnosti vočigled še ravnokar prestale težke preizkušnje pač predobro zavedajo in se bodo gotovo znali izogibati vsakega le količkaj riskantnega posla po načelu: raje manje, pa to zdrava.
Dogaja se tudi, da zadruge, izrabljajoč situacijo, ponujajo Zvezi denar, zahtevajo pa take obresti, da Zveza
pri njih ničesar zaslužiti ne more in tudi ne more misliti na znižanje debetne obrestne mere. Vprašamo take zadruge, ali imajo le količkaj smisla za zadružno skupnost?
V	mnogih zadrugah se je razpasla razvada z neupravičeno visokim .odškodovanjem funkcijonarjev. Zato imajo nekatere take zadruge kljub svojemu 30- in večletnemu obstoju komaj po 50.000 Din rezerve, kakor male rajfajznovke, ko jih odborniki vzamejo pač nesebičnost in požrtvovalnost mnogo resnejše. Vprašanje odškodnin je nadvse delikatna zadeva, ker je tu treba računati s prirojeno sebičnostjo in precenjevanjem lastne vrednosti za zavod na eni strani, na drugi pa dejstvo, da od nekaj oseb mnogokrat za visi prosperiteta zavoda. In ravno iz tega razloga je potrebno, take odbornike tem potom opozoriti, da je tako postopanje nezadružno, za ugled zadruge kvarno in vsled tega nedopustno. Izgovor na veliko .odgovornost in delo v zadrugi navadno ne drži, ker večino opravi sicer proti pravilom in v nasprotju z načeli pravilnega poslovanja tajnik sam. Tudi odgovornost se navadno neha, kadar postane stvar resna in škodo trpi mirno zadruga sama.
Posojila se načelno morajo dovoljevati v seji in dajati brez izjeme proti običajnemu dvojnemu poroštvu, even-tuelno vknjižbi, izjemoma tudi na zastave. Kaj se dogaja? Ti splošni predpisi se vporabljajo pri nekaterih zadrugah sicer za člane, ki nimajo sreče, da bi bili v sorodstvu, ali v ozkem prijateljstvu z odborniki zadruge. Ako pa gre za te, ali celo za člane načelstva ali nadzorstva samega, je treba napraviti izjemo, radi zamere seveda. Ne manjka tudi slučajev, da si odborniki odvišen denar razdele med sebe, ostale prosilce pa morajo vslod pomanjkanja denarja odklanjati. Kje je tu zadružna enakopravnost in kaka je varnost zavoda? V prvem ln drugem slučaju gre za osebe, navadno nekmetovalce, ki so postali člani zadruge iz sebičnih namenov .in častihlepja, za zadružna načela pa jim je deveta briga. Toda kazen nikdar ne izostane. Vsaka taka zadruga postane prej ali slej ilikvidna in počne hirati. Zatorej ven z zajedalci in izkoriščevalci zadružništva, ker za nje v naših vrstah ni mesta.
Mogli bi še opozoriti na nadaljnje škodljive pojave v našem zadružnem življenju, pa že ti dovolj jasno kažejo, kako zamore človečki egoizem tudi v celi svet prekinjajoči zadružni ideji
najti torišča za svoje udejstvovanje na škodo skupnosti. Vidimo pa iz tega tudi, da je vsled nezadostnega kontakta s članicami kot ena izmed zleh posledic prestane krize pri Zvezi, zadružna ideologija pri naših članicah močno trpela. ' Ako hočemo tedaj še naprej obstojati kot zadružna organizacija in ne kot skupina udruženj, ki nosijo zadružno firmo le radi privilegijev in tradicij onalnega zaupanja ljudstva, potm mora priti v našo organizacijo več zadružne zavesti in spoštovanja zadružnih načel. To bodemo skušali doseči potom svojega glasila, s predavanji in o priliki revizij, na zadrugah pa je, da nam voljno sledijo. Brez složnega skupnega dela je idejni preporod v naši organizaciji nemogoč, nemogoč pa je tudi zopetni gmotni podvig Zveze in marsikatere članice.
J. Grivec:
Regulativne hranilnice proti našim posojilnicam.
Ko je izšla naredba, da morajo naša odišča nalagati denar mladoletnih le v hipotekarno banko in da mora biti že pri naših regulativnih hranilnicah naložen denar mladoletnih prenesen v gotovem roku v Hipotekarno banko, je začela izdajati Zveza slovenskih hranilnic v skrbi za svoje hranilnice mal koledarček, v katerega je vnesla od strani do strani kratko brošuro: »Kam naj vložim svoj denar*.
Ta brošurica, ki se še razpečava, ima naperjeno svojo ost tako proti bankam, kakor tudi proti našim zadrugam — posojilnicam. Ima predvsem namen vzbuditi v našem podeželskem prebivalstvu nezaupanje do posojilnic, sebi pa zopet pridobiti zaupanje, ki je močno trpelo radi tega, ker so nekatere hranilnice veliko denarja mladoletnih izdale za vojna posojila ter vporabile tudi vse svoje rezerve v isti namen, tako da so prišle čez noč po prevratu v skrajno mučno situacijo.
Ker omenja ta brošura, ki se deli skozi zadnja tri leta, s posebnim po-vdarkom jamstvo pri teh hranilnicah, češ, da jamčijo za te regulativne hranilnice posamezna mesta z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, hočemo to jamstvo iz zadružnih vidikov podvrči mali primerjavi.
Mi imamo v podravski banovini razven štirih večjih hranilnic take
regulativne hranilnice po mestih in trgih, ki štejejo od 1000 do 2000 prebivalcev. Vsa ta naša mesta imajo bolj skromna premoženja, tako da se s premoženjem takih občin lahko kosa vsak večji posestnik. To premoženje posameznih občin bi bilo toraj ekvivalent za po enega boljšega zadružnika naših posojilnic. V ostalem tvori tako mestno občino nekaj nad sto večjih in manjših posestnikov. Davčna moč teh občin je lam, kjer ni kake industrije, minimalna ter znaša v enem naših mest komaj 9000 Din direktnega davka, na katerega se zamore pobirati eventuelno doklado za zgubo pri taki regulativni hranilnici.
Toda veliko naših hranilnic še do danes niti ni prebolelo zgub, ki so jih imele vsled podpisa vojnih posojil.
Temu nasproti tvorijo posojilnice, katere ta brošura bolj površno omenja, zadruge s po 1000 in več zadruž-niki-posestniki, ki jamčijo za tako posojilnico z vsem svojim premoženjem.
Premoženje teh včlanjenih zadružnikov se pa lahko mirno ceni na
200,000.000.— Din, v marsikaterem slučaju celo več ter je podano za hranilne vloge v marsikaterem slučaju 20-kratno in višje jamstvo, če bi te zadruge ne imele nabranih tudi nobenih rezervnih zakladov.
Ker pa naše posojilnice niso bile niti primorane, niti same niso hotele podpisovati vojnih posojil, so si ohranile svoje rezervne zaklade in jih od prevrata sem tako pomnožile, da tvorijo s tem in z neomejenim jamstvom svojih zadružinkov tako sigurnost za hranilne vloge, da se s to sigurnostjo naše regulativne hranilnice manjših mest niti primerjati ne morejo.
Pribiti moramo, da boja s hranilnicami nismo hoteli ter ga tudi nismo začeli, če bi se nam pa isti vrinil, smo trdno prepričani, da ga bodemo tudi častno izvojevali, ker je zadružno življenje že prešlo v mozeg in kri našega poljoprivrednika.
Ali smejo državni uradniki izvrševati odborni-ške funkcije v zadrugah ?
Člen 65 finančnega zakona za leto 1929/30 vsebuje določbe o vprašanju članstva državnih uradnikov v upraiv-nih in nadzorstvenih odborih javnih naprav, ki so ali »čisto državne ali solastne, bodisi da jih država kontrolira«. Ta člen se glasi:
»Aktivni državni uradniki ne smejo biti, razen če jih zato izrecno delegira pristojni minister, člani upravnega in nadzorstvenega odbora pri javnih napravah, bodisi da so čisto državne ali solastne, bodisi, da jih država kontrolira. Od tega se izvzamejo primeri zadružnih uradniških naprav kaor tudi onih naprav, kjer je to z zakonom izrecno dopuščeno.« V nadaljnjih dveh odstavkih slede odredbe za slučaj kršenja te zakonite določbe.
Ta določba je dala prosvetnim šefom povod, da so dali šolskim vodstvom nalog, naj opozore učiteljstvo, ki je s to določbo prizadeto, da takoj odložijo dotične funkcije ki o tem poročajo na pristojna mesta. Ker se je kljub jasnemu določilu istovetilo zadruge z državnimi in poldržavnimi podjetji, pri katerih je sodelovanje učiteljstva v odborih zabranjeno, smo
v	tej zadevi intervenirali pri Ministrstvu Presvete in pri Velikemu županstvu v Ljubljani. Ministrstvo Prosvete je preko Glavnega Zadružnega Save-za v Beogradu odgovorilo, da do sedaj ni izdalo takih zabran. S tem je hotelo reči, da so državni uradniki tudi lahko člani načelstev in nadzorstev v takih zadrugah, ki niso uradniške.
Plačilo 11. in nadaljnih dveh obrokov na delnice Priv. Agrar. banke.
Pravkar %mo prejeli od Priv. Agrarne banke navodilo za plačilo drugega obroka na delnice te banke in obvestilo, da sta določena tudi že termina za zadnja dva obroka. Na podlagi te okrožnice banke opozarjamo članice, subskribentinje delnic Priv. Agr. banke na sledeče:
Drugi obrok treba plačati v času od 15. oktobra do všitevši 15. novembra
1929, tretji obrok od. 15. decembra 1929 do vključno 15. januarja 1930 in četrti obrok od 1. miarca do 31. marca
1930. Pri vsakem obroku miora delničar položiti po 125 Din od ene delnice; kakih nadaljnjih stroškov ni.
Pri plačevanju drugega obroka mara vsak delničar izročiti poverjeniku začasno potrdilo o plačilu prvega obroka, katero je dobil od poverjenika, pri katerem je podpisal delnice Privilegirane Agrarne banke ter položil pr-
vi	obrok. V zameno za to potrdilo prejme od poverjenika novo, pravilno izpolnjeno in podpisano začasno pri-znanico (Privremena priznan ica).
Poverjeniki smejo sprejeti drugo na-plačilo tudi od onih delničarjev, ki niso pri njih podpisali delnic te banke ter plačali na nje prvega obroka.
Mo delničar želi, lahko položi obenem z drugi 1 obrokom tudi še tretji in četrti obrok. V tern slučaju dobi potrdilo za vsak obrok posebej.
Delničarje moramo prav posebej opozoriti, da skrbno shranijo začasna potrdila, ki jim služijo kot dokaz na-plačila na podpisano število delnic. Erez teh priznanic namreč ne morejo položiti nadaljnjih obrokov (III. in IV.). Začasna priznanica za plačilo vseli štirih obrokov se bo zamenjala z delnicami. Kdor bi tedaj te priznani-ce ne iinitl, bi se mu delnic ne moglo izročiti.
Pozivamo prizadete članice v njihovem lastnem interesu, da nam takoj pošljejo drugi obrok na podpisane delnice z začasnim potrdilom o plačilu prvega obroka vred, da bi ne zamudil roka. Subskribent, ki bi drugega obroka pravočasno, torej do 15. novembra J 929 ne plačal, zgubi namreč po pravilih banke pravico do nadaljnjih obrokov, že plačan znesek pa zapade v prid bančnemu rezervnemu fondu.
Zadružni kongres v Ljubljani.
Zadružni kongres, ki ga priredi centrala Zadružnih Zvez v Jugoslaviji, Glavni Zadružni Savez v Beogradu, vsako leto v drugem delu države, se je vršil letos že drugič — prvikrat
1.	1921 — v Ljubljani. Mimogrede omenjeno, se je leta 1923 o priliki proslave naše 40-letnioe obdržal tak kongres pri nas.
Letos je imel kongres še poseben pomen, ker je bil združen s proslavo 10-letnice obstoja Glavne Zadružne Zveze v Beogradu. Slavnostno zborovanje se je vršilo v dvorani Delavske zbornice dne 1. septembra 1929. Pričelo se je lob 9. uri dopoldne pod predsedstvom gg. ravnatelja Remeca ocT Zadružne Zveze v Ljubljani, ministra n. r. A. Kristana od Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani in R. Galjera, ravnatelja Saveza brvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu. Pri otvoritvi so bili zastopani: (Poljedelsko ministrstvo, Veliki župan in Oblastni komisar ljubljanske oblasti, razne gospodarske korporacije in veliko število zadrugarjev.
Po pozdravnih govorih so bile poslane iz kongresa pozdravne brzojav-
ke kralju, predsedniku G. Z. S. in poljedelskemu ministru, na kar so sledili referati.
Pni je poročal g. inž. J. Varga, tajnik Glavne Zadružne Ziveze (Glavnog Zadružnog Saveza — GZS) v Beogradu o desetletnici dela in obstoja te Zveze. Poročilo priobčujemo na drugem mestu.
Drugi je poročal o »Zadrugi in zadružni zakonodaji« g. dr. J. Basaj, ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani, sledeče:
»Za zadružništvo je državna zakonodaja zelo pomembna. Zadružništvu naklonjena zakonodaja lahko pomeni Hermesove peruti za mogočen razmah zadružništva, dočim zadružništvu nenaklonjena zakonodaja lahko mrtvi vse zadružno življenje.
Angleško konzumarstvo.
Anglija, klasična dežela konzumnega zadružništva, je s svojim najstarejšim zadružnim zakonom »Provident and Society Acts« dala zadružništvu zdrav temelj, na katerem se je zadružništvo kot svobodna gospodarska ustanova moglo neovirano razvijati. Danes, ko je zgodovina že precej pojasnila čini-telje, ki so sodelovali pri mogočnem razvoju angleškega konzumarstva, se med temi činitelji upravičeno navaja svoboden položaj; ki je bil za mlado konzumno zadružništvo ustvarjen z angleškim zadružnim zakonom.
Nemško poljedelsko zadružništvo.
Splošno priznano dejstvo je, da ima Nemčija naijlepše razvito kmetijsko zadružništvo, ki je v drugi polovici 19. stoletja rešilo nemško kmetijstvo pogina in ga usposobilo za vrednega tekmeca kmetijstvu najnaprednejših dežel kot n. pr. kmetijstvu Združenih držav severne Amerike. In tudi v Nemčiji je bil zgodaj po zaslugi Schfulze-Delifflsoha udarjen temelj za svoboden, zdrav in neoviran razvoj zadružništva s pruskim zadružnim zakonom, ki je kmalu postal zadružni zakon cele nemške države. Pa ne le z ustvaritvijo enotnega zadružnega zakona, tudi pri drugih raznih zakonih je država vedno imela pred očmi skrb, da se z zakonom ustvari trden temelj in neovirano pot novemu gospodarskemu in socialnemu pokretu zadružništva, s katerim se more mali in srednji človek najuspešnejše braniti pred proletarizacijo in pavperizacijo. In ni bila v tem le skrb za narodno blagostanje, bilo je v tem tudi veliko egoizma države same; saj je država
ca številnih primerih iz svetovne zgodovine in iz svoje preteklosti videla, da je mali in srednji človek s primernim gospodarskim blagostanjem najzanesljivejši temelj narodnega in državnega obstoja in uspeha.
Francosko produktivno zadružništvo.
Nasprotno pa Francijo lahko navajamo kot primer države, ki še do danes ni uvedla posebne zakonodaje za zadružništvo, temveč se še danes zadruge ustanavljajo v največjem številu v obliki akcijske družbe z majhnimi delnicami ali pa v obliki privatne družhe civilnega zakonika. Priznati moramo, da kakor je Anglija ustvarila kon-sumno zadružništvo, Nemčija poljedelsko zadružništvo, da se je tudi Francija iskreno trudila, da z ozirom na svoje posebne razmere visoko razvite obrti ustvari svoj tip obrtniških produktivnih zadrug. Ni se bala zato tudi doprinesti velike žrtve. In vendar moramo reči, da dočim je konzu-marstvo in poljedelsko zadružništvo v obeh prvo imenovanih državah uspelo in iz njih našlo pot v vse druge države, je produktivno obrtniško zadružništvo Francije po lepih in dragih poizkusih večjidel propadlo. Upamo si trditi, da je eden izmed razlogov tega neuspeha francoskega poizkusa v tem, da se ni ustvaril pravočasno za te vrste zadružništva soliden temelj z zadružno zakonodajo.
Neenotnost zakonodaje v naši državi.
Kake pa so glede zakonodaje razmere v naši ujedinjeni kraljevini? Da ne bi bilo zadružne zakonodaje, radi tega se ne more pritožiti nobena pokrajina. Na teritoriju kraljevine se delijo zadruge na štiri različna zakonska področja s popolnoma različnimi zadružnimi zakoni in tudi z različnimi pogoji za obstoj in razvoj zadružništva.
Delo za unifikacijo zakonodaje.
Razumljivo pa je z ozirom na to veliko razliko v zakonodaji po posameznih pokrajinah teženje vseh za-drugarjev v državi, da se predvsem za ves teritorij kraljevine uveljavi enoten zadružni zakon in da se zadrugam na vsem teritoriju kraljevine nudijo enake zakonite ugodnosti in zahtevajo tudi enaki pogoji za te ugodnosti, ako zadruge vršijo občekoristno delo.
Reprezentant te skupne težnje po unifikaciji zadružne zakonodaje pa Je bil ves čas od svoje ustanovitve v letu
1919 pa do danes, ko obhaja že svojo desetletnico, Glavni zadružni savez v Beogradu, v katerem so se v pravem zadružnem bratstvu in v iskrenem prijateljstvu takoj v početku našega narodnega ujedinjenja ujedinile tudi vse zveze v kraljevini.
Bilo bi predolgo, ako bi navajal in opisoval dolgotrajno in žal do danes še ne z uspehom kronano pot vseh naporov, vsega dela in poiskusov Glavnega zadružnega saveza za unifikacijo zadružne zakonodaje od M. Štib-Ierjevega načrta iz leta 1922 pa do zadnjega načrta Glavnega zadružnega saveza, ki so ga letošnjo spomlad ponovno še predelale slovenske zadružne zveze v državi in ki se nahaja sedaj pri gospodu ministru za poljedelstvo.
Ob desetletnici Glavnega zadružnega saveza moremo z žalostjo le to ugotoviti, da gotovo ni bilo v korist našega celokupnega zadružništva, da se zakonski načrti Glavnega zadružnega saveza niso mogli resnejše vzeti v pretres in da še ob desetletnici Glavnega zadružnega saveza v njem včlanjene zveze in njihove zadruge spadajo v štiri različna zakonska področja. Ce bo zakon le polovico tako dober, kakor je njegovo rojstvo dolgotrajno in težavno, potem smemo upati na najboljši zadružni zakon.
Zahteve zadružništva.
Zdi se nam pa važno, da sedaj, ko je zakon prišel v zadnje roke in verjetno ni več daleč do njegove uzakonitve, povdarimo sledeče točke:
Enoten zakon za vse zadruge.
1.	Zadruge vseh vrst in poklicev, kmetov, obrtnikov in delavcev, naj se uredijo z enim skupnim zakonom o gospodarskih zadrugah.
Radi bi bili tu še dostavili, naj bi ta zakon tudi obsegal uradniške zadruge. Žal je ta stvar zamujena in se je poseben položaj uradniških zadrug že tako daleč razvil in opredelil, da je radi njegovega posebnega privilegiranega položaja izgubljena vsaka beseda v tej nameri, da bi se tudi uradniško zadružništvo danes podredilo enotnemu zadružnemu zakonu.
Istotako je tudi glede zadrug za poljedelski kredit treba ugotoviti, da je z ustanovitvijo Privilegovane agrarne banke in ukinitvijo direkcije za poljedelski kredit, zlasti pa s prisojo vsega premoženja direkcije pri-vilegovani banki položaj zadrug za poljedelski kredit na podlagi rudimen-
ta zakona o poljedelskem kreditu postal tako nejasen, da bo po našem mnenju tudi za zadruge za poljedelski kredit najbolja rešitev ta, da zahtevajo samo podreditev pod obči zadružni zakon.
Zakaj toliko povdarjamo, naj se za vse zadružništvo vseh poklicev ustvari enoten zadružni zakon? Zato, ker to odgovarja duhu demokratične države, duhu demokratičnega jugoslovanskega naroda in ker to tudi odgovarja duhu zadružnega demokratizma. »Privilegia sunt odiosa«. To velja posebno za kaos zadružne zakonodaje, kakor je pri nas nastajala in se razvijala prva leta po vojni. Demokratična država pa mora malim m srednjim ljudem, kmetom, delavcem in obrtnikom staviti enake zakonske pogoje in nuditi enake ugodnosti, ako si v zadružni skupnosti hočejo izboljšati svoj gospodarski in socijalni položaj. Ti ljudje morajo čutiti, da so pred državo in zakonom vsi enakovredni državljani, da so pred državo in zakonom vse zadruge enakovredne. Iz tega bodo potem izvajali, da so tudi zadrugarji pred zadrugo enako vredni.
Ce bi se bil ta demokratični princip postavil prva leta po ujedinjenju, bi nam bil prihranjen velik kos precej brezplodnega zakonodajnega dela in bi bili obvarovani pred kaosom, ki je nastajal z novimi in novimi zadružnimi zakoni v zakonodaji.
Mesto da se vzame za podlago svobodna zadruga s privatno inicijativo, so se delali najprej pofzkusi s posebnim tipom zadrug za poljoprivredno obnovo, po katerih neuspehu je sledil drug poizkus z angažiranjem velikih državnih sredstev v svrho kolonizacije, to so kreditno-nabavljalne zadrugo »Agrarne zajednice«. Ko tudi tu ni bilo mogoče doseči mogočnega ljudskega gibanja z zunanjim efektom, se je napravil še tretji poizkus z zadrugami za poljedelski kredit, potom katerih naj bi se dalo kmetu za njegove kreditne potrebe cele pol milijarde državnih sredstev.
Mogoče imajo pa vsi ti poizkusi vendar eno dobro posledico in to spoznanje, da pravo zadružništvo, ki naj res postane ljudsko gibanje in ljudski spas, more temeljiti edino na svobodi, demokratizmu in privatni inicijativi. Zadruga ravno hoče svobodno izbiro moralno in intelektualno višje stoječih mož za vodstvo gospodarskega kolektiva radi obče koristi. Vsak poizkus, da se daje inicijativa državi, da vzame
država vodstvo in da nudi država večja sredstva, se običajno razume napačno in privabi v prvi vrsti nesolid-nejši element, ki mu je glavno, priti na lahek način do državnega denarja, postranska stvar pa ustvarjati napredek s skupnimi žrtvami, s skupnim delom in za občo korist.
Radi gori navedenega načela zadružnega demokratizma tudi ne bi bilo pravilno, ako bi se hotelo (kot se čujejo glasovi) delati poseben zakon za kmetijske zadruge in poseben zakon za obrtniške zadruge. Z zadružnim zakonom se urejaj socialna in gospodarska skupnost malih in srednjih ljudi radi velikega gospodarskega interesa, še več, radi nujne gospodarske potrebo, ki jo imajo mali in srednji ljudje po gospodarski skupnosti, pa tudi radi socialnega interesa, ki ga ima država na primernem blagostanju malih in srednjih ljudi, katerih zadovoljnost je najtrdnejši temelj države.
Minimum formalnosti.
2.	Drugi postulat ob priliki uzakonitve enotnega zadružnega zakona je pa ta: minimum formalnosti in stroškov pri ustanovitvi zadruge in minimum uradnih poslov z razniimi oblastmi tekom obstoja in delovanja zadruge.
Ustanovitev zadruge je treba olajšati, da ne bi bilo treba malim ljudem priti do svoje gospodarske skupnosti šele po za nje neprimernih stroških ter po težavnih potih skozi pisarne oblastev, notarjev, advokatov ali celo zakotnih piisačev.
Minimum Straškov in poslov z raznimi oblastmi pa zahtevamo tudi za čas dela in obstoja zadruge. Vedett moramo, da je inteligenca na selu zelo maloštevilna in da še od te maloštevilne inteligence le manjši del čuti poklic in sposobnost pomagati kmetu pri njegovih naporih v gospodarski skupnosti. Zato bo v glaivnem zadruga vedno le navezana na vodstveno delo moralno in intelektualno višje stoječih kmetov samih. Zakonodaja mora radi tega glede formalnosti le toliko zahtevati, na kolikor brez luulaljinega pri osnovno-šolski izobrazbi lahko računa.
»Zadružništvu prosto pot!*
Glavna zahteva napram zadružni zakonodaji je pa ta, da mora zakonodaja uklanjati vse, da se zasigura nemoteno delo zadrug. »Zadružništvu prosto poti«, mora biti načelo naše zadružne zakonodaije.
Mi ne pravimo, da naj država že z zadružnim zakonom zasigura zadružništvu za njegove začetne potrebe državne milijone. Ker vemo, da je pravo zadružništvo samopomoč, zato ustanavljanje zadružništva z državnimi milijoni obsojamo, ker se na ta način že v prvem začetku ustvarja zanaša1-nje na tujo pomoč, zbira nesolidnejši element, kar vse je protivno pristnemu zadružnemu teženju po samopomoči potom skupnosti. Kar se pa od zadružne zakonodaje upravičeno zahteva, je pa to, da z vsemi sredstvi pripravlja prosto pot svobodnemu zadružništvu. Radi tega smatramo, naj bi imel že zadružni zakon sam določbe o davčnih ugodnostih, o taksnih oprostitvah, o poštninski prostosti, o prednosti zadrug pri državnih in samoupravnih dobavah in delih itd., kakor je tudi zadružni zakon bivše kraljevine Srbije vse te stvari sam rešil in tako ustvaril načelo: »Zadružništvu prosto pot!« Da se je srbsko zadružništvo v težkih in še dosti primitivnih gospodarskih razmerah srbskega kmieta tako hitro in mogočno razvilo že pred vojno, zato gre zasluga vse časti in spoštovanja vrednim pionirjem srbskega zadružništva, gre pa tudi zasluga srbskemu zadružnemu zakonu, ki je znal ustvariti za zadružništvo prosto pot.
Davčni zakon.
Poleg občega zadružnega zakona je za zadružništvo in njega razvoj največjega pomena davčna zakonodaja, in to temvečjega, ako zadružni zakon sam ne ustanavlja pogojev in obsega davčnih ugodnosti za zadružništvo.
Pri tem pa moramo takoj odbiti ugovor, češ da zadružništvo ni upravičeno do davčnih ugodnosti, ako se hoče v gospodarskem boju uveljaviti kot enakovredno s privatno kapitalističnimi gospodarskimi podjetji. Napram temu ugovoru je troba ugotoviti, da zaidružne ustanove same bodisi katerekoli vrste nimajo namena delati dobiček, ki bi bil podvržen obdavčenju, temveč je njih namen pomagati potom skupnega gospodarstva svojim članom do boljšega gospodarskega uspeha. Vsi člani zadruge pa so davčni subjekti in čim boljši uspeh dosežejo v gospodarstvu potom svoje zadruge, tem znatnejšo davčno moč predstavljajo in tembolj jih bo tudi davčni vijak znal pritisniti. Trdimo, da ima davčni erar tudi pri popolni oprostitvi zadružništva od vseh davkov le dobiček radi tega, ker zadruž-
ništvo ustvarja ne le močne gospodarske subjekte in s tem dobre davkoplačevalce, ampak zlasti radi tega, ker zadružništvo vseh vrst vzgaja inicija.-tivne, napredne in podjetne gospodarje in jih vzgaja posebno v enem, t. j. v izpolnjevanju dolžnosti do bližnjega, do družbe in do države.
Enotni davčni zakon, kakor ga je sklenila bivša narodna skupščina, je bil v tem oziru pravičen in je dal zadružništvu pod pogojem občekorist-nosti prosto pot, da nemoteno od. davčnega pritiska vrši organizacijo malih in srednjih kmetij, dela za po-vzdigo njih gospodarstva in tudi organizira njihove prihranke. Žalibog pa so bile z novelo k temu zakonu nekatere davčne ugodnosti, zlasti plačevanje rentnine ukinjene in je sedaj tudi zbiranje in organiziranje malih ljudskih prihrankov podvrženo rentnim.
Krivica, storjena zadružnim zvezam.
Ne bi tega omenjali, če se ne bi istočasno s to novelo k enotnemu davčnemu zakonu napravila velika krivica zadružnim zvezam, ki fungirajo kot centrale večjega števila kreditnih zadrug. Z novelo se je namreč tem zadružnim zvezam radi tega, ker so zadružnega davka oproščene, naložil stokrat težji rentni davek za obresti zveznih depozitov pri bankah. Ta odredba novele (čl. 71. III. točka 3) je proti uzakonjenemu sistemu enkratnega obdavčenja, ker na oni strani radi občekoristnega dela oprošča zadružne zveze družbenega davka, zato da jih istočasno za njihovo oboekorist-no delo udari s stokrat težjim rentnim davkom, kakršnega po obstoječem davčnem sistemu ne plačuje nobeno dobičkarsko podjetje. Dejansko so vsled tega zadružne zveze, v kolikor so centrale kreditnih zadrug, in to velja zlasti za Slovenijo, sedaj najtežje in naravnost krivično obdavčena podjetja, ker se jim na račun rentnega davka jemlje nič manj kot 50% njihovega bruto dohodka.
Delo zvez v opasnosti radi krivičnega obdavčenja.
Ker je vsled tega težkega in krivičnega davka za zadružne zveze nastalo vprašanje, ali bodo mogle vršiti še obsežne naloge zastopanja zadružnih interesov, zadružno propagando, zadružno izobrazbo in zadružne revizije, smatramo za našo dolžnost, da vsi zadrugarji države enodušno opozarjamo kraljevsko vlado na krivico, ki
se je morda le po pomoti radi slabe stilizacije čl. 71 III., točka 3 prizadejala zadružnim zvezam. Prosimo kraljevsko vlado, da to nehoteno krivico popravi in osvobodi zadružne zveze za njihove depote pri bankah 6%-nega rentnega davka.
Zadružništvo države se zaveda, da z ozirom na težavni gospodarski položaj ne more računati na večje podpore od države, ki bi bile količkaj v skladu z velikim delom in obsežnimi nalogami, ki jih zadružne zveze vršijo. To pa javno in glasno zahtevamo, da se s krivičnim in pretiranim obdavčenjem občekoristno in idealno delo zadružnih zvez ne omemogočuje.
Taksni zakon.
Kakor davčni, tako ima tudi taksni zakon napram zadružništvu nalogo, da mu pušča prosto pot. Z ozirom na to je tudi gospod minister za finance na podlagi določbe zadružnega zakona za bivšo kraljevino Srbijo (čl. 95 in 98) izdal 34. julija t. 1. znova na-redbo glede pogojev in obsega taksne prostosti. Imamo edino ta pomislek proti tej naredbi, da v marsikateri točki ni dovolj jasna in zato oblasti ne bodo priznavale v posameznih slučajih!, zlasti v SSloveniji ne taksne prostosti, dasi bi jim po namenu zakonodajalca šla. Tako n. pr. je trajalo dve leti, da se je šele s posebnim re-šenjem finančnega ministrstva razložilo oblastem v Sloveniji, da so zadolžnice zadružnikov, bodlisi na osebno poroštvo, bodisi na vknjižbo za njihova posojila pri zadrugah takse prosta.
Poštninska prostost.
Enako kot taksna je tudi poštninska prostost za neovirano delo zadružništva velike važnosti. Zadružništvo pod bivšo Avstrijo te ugodnosti ni moglo doseči in deležni smo jo postali Prečani šele tedaj, ko je bil zakon z dne 4. oktobra 1898 glede pošt-ninske prostosti za zadruge v bivši kraljevini Srbiji razširjen na celo državo. Tudi tu se oporeka, da ni pravega razloga za to poštninsko prostost in da se poštni erar preveč obremenjuje s poštnine prostimi pošiljkami zadružništva. K temu je treba razložiti, da v glavnem velja ta poštninska prostost za promet med Zvezo in članicami. čim bolj neoviran in čim cenejši bo ta promet, tem boljše bo delo zadrug. Propagandno delo in moralni vpliv zvez na članice v glavnem zavisi od ozkega stika med zvezo in članicami in tak ozek stik se more redno vršiti le s korespondenco. Koliko za-
družnega pouka, koliko koristnih nasvetov, koliko odgovorov in pojasnil na najrazličnejša vprašanja pošiljajo dan za dnevom zveze svojim članicam! Tu se vrši dnevno ogromno organiza-torno, propagandno in izobraževalno delo, napram kojemu je žrtev države za te idealne vrednote naravnost malenkostna. In če že vidimo v tem podporo države našemu zadružništvu, je treba pomisliti, da je ta način podpiranja najbolj primeren način, ker ga zveze in zadruge le v takšni meri postanejo deležne, kolikor delajo. Zveze in zadruge, ki sploh ne delajo, te podpore sploh niso deležne. Ta princip, da je podpirati zadrugo v toliko, kolikor ona dela in uspeva, se uresničuje ne le v poštninski prostosti;. Isti princip velja tudi glede taksne in davčne prostosti.
Obrtni zakon in zadruge.
Panoga zakonodaje, ki je za zadružništvo tudi zelo važna, je obrtna zakonodaja. Je tendenca gotovih obrtnih krogov, naj bi zadruge za posle, ki jih vršijo radi koristi svojih članov, vsevprek bile podvržene določbam obrtnega zakona. Nasproti temu pa je naše stališče, da mora tudi obrtni zakon dati zadružništvu prosto pot. Za zadruge ne more veljati predpis glede nastavitve izučenega poslovodje, glede zaščite kupujoče publike itd. Zadru-garji, ki so se svobodno združiti, naj svoj posel tudi svobodno vodijo brez raznih utesnitev in šikan, ki so sicer utemeljene tam, kjer gre za zaščito bodisi obrtnika in njegove poštene obrti, bodisi za zaščito javnosti, kupujoče publike. Pravilno je,, da zadruge ne smejo kvariti obrtnikom njihovega posla. Zato stojimo na stališču, da naj n. pr. konzumno društvo ali kmetijska nabavna zadruga prodaja robo le svojim članom. Ce pa člani potom zadruge pravzaprav robo le skupno nabavljajo in si jo mesto sami, razdeljujejo po nastavljenem uslužbencu, potem ne gre, da bi zakon segal v to njihovo svobodno gospodarsko skupnost in jim predpisal, da mora za razdeljevanje blaga postaviti tako in tako usposobljeno moč. Zlasti slovensko zadružništvo je radi avstrijskega obrtnega reda, ki ni vpošteval načela »zadružništvu svobodno pot«, trpelo veliko škodo in imelo skozi desetletja veliko sitnosti in pisarjenja z obrtnimi oblastmi vseh instanc in se še danes smatra to vprašanje kot nerešeno.
Ker se pripravlja enoten obrtni zakon za celo državo, je primerno, da
današnji vsezadružni kongres sklene resolucijo, da se zadruge eksimirajo od onih določb obrtnega reda, ki so namenjene zaščiti obrtnika in njegove obrti in zaščiti javnosti, nimajo pa nobenega pomena za zadruge, ki poslujejo le s svojimi člani. Seveda pri tem radi priznavamo, da nimajo pravice do te eksentnosti one zadruge, ki vsevprek poslujejo tudi z nečlani.
Zadružništvo in poljedelski zakoni.
Dve panogi našega gospodarstva sta, pri katerih ima zadružništvo prav posebne naloge za bodočnost. To je živinoreja z mlekarstvom in vinogradništvo. O obeh panogah se more trditi, da producent živinorejec ali vinogradnik trpi in da se mu dela velika škoda radi tega, ker ni gospodarske skupnosti za povzdigo dotične panoge in ker tudi promet in trgovina s temi produkti nista urejena kot bi bilo v interesu kmetov producentov, pa tudi konzumentav.
Zlato je želja zadružništva, da se trgovina in promet z mlekom), kakor tudi povzdiga živinoreje in da se tudi trgovina in promet z vinom uredi s posebnimi zakoni enotno za celo državo. V Sloveniji na pr. naše mlekarske zadruge čutijo, ka>ko naš kmet kot mlekarski producent trpi naravnost ogromno škodo radi neurejenosti trgovine in prometa z mlekom, kako se tudi konzumentu dela škoda na gospodarstvu in zdravju, ker cela vrsta prekupcev vrši vmesno trgovino in produkte kvari, mnogoki-at naravnost spridi. In če bo zakonodajalec res hotel povzdigo naše živinoreje in mlekarstva ter našga vinogradarstva, bo moral jemati posebni ozir na gospodarska združnja v to svrho to tembolj, ker ne more biti napredka v produkciji in izboljšanja prometa v eni in drugi panogi, ako se naši mali živinorejci in naši mali vinogradniki za skupno izboljšanje gospodarstva in za skupno predelavo in vnovčenje svojih pridelkov ne združijo v gospodarske zadruge.
Zadruge in državne dobave.
Na koncu moramo v zvezi z zadružno organizirano prodajo, nakupom in produkcijo za našega malega in srednjega človeka govoriti tudi o tem, da so državna uprava enakpa tudi samoupravne oblasti dolžne pri vseh dobavah, naročilih in delih pri sicer enakih pogojih, dajati prednost zadružnim dobaviteljem, oziroma zadružnim podjetnikom. S tem bodo državne in samoupravne oblasti pri vseh doba-
vah in naročilih najbolje varovale svoj interes in bodo najbolje postrežene, s tem bodo dale tudi najboljšo pobudo za zadružno organizacijo kmetu, delavcu in obrtniku.	ii
Zaključek.
Pbedaleč bi vodilo, če bi našteval vse zakone, ki zadevajo gospodarstvo malega in srednjega človeka in pri katerih se mora voditi račun o potrebah in zahtevah zadružništva. Zaključimo le s to prošnjo. Naše delo se vrši tiho in skromno, a tembolj požrtvovalno, vztrajno in uspešno. Naš narod zna to ceniti, naš narod zaupa v moč svoje zadružne organizacije. To pričajo stotisoči zadrugarjev med našimi kmeti, delavci in obrtniki. Prosimo torej, naj blagovoli kraljevska vlada pri vsej gospodarski in socijalni zakonodaji imeti enako polno zaupanje v mogočno zadružno gibanje kot narod sam in po zaslugi vpoštevati plemeniti idealizem in vztrajne napore zadružnih delavcev in zadružnih organizacij.«
Referat o načelih zadružne organizacije je imel tajnik Središnjeg Save-za hrvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu g. Nikola Jagotič, o zadružnem šolstvu pa je govoril g. Miloš Štibler. Izvajal je, da čista poslovna stran zadružništva ne sme vplivati na zadružno šolstvo in propagando. Treba je gledati na to, da se spremeni mišljenje ljudi, ki vstopajo v zadružništvo. Prej je veljajo načelo: človek je človeku volk, zadružništvo pa je to načelo že zelo spremenilo in ga mora še neprestano spreminjati. Zadruga spaja na idealen način egoizem z altruizmom. Najboljše sredstvo za vzgojo takega mišljenja so zadružne šole, ki pa tudi obravnavajo poslovno stran zadružništva in vzgajajo potrebno uredništvo za zadružne zveze in zadruge. Konečni referat je imel g. Glavina iz Novega Sada o agrarnem zadružništvu.
Na podlagi referatov je kongres sprejel teh šest resolucij:
1.	a) Kongres se s hvaležnostjo spominja ustanovnikov Glavne zadružne zveze in jim pošilja svoje pozdrave, v prvi vrsti pa pionirju našega zadružništva g. Manajlu Avramoviču. b) Kongres apelira na sedanjo upravo Glavne zadružne zveze, da zvesto in energično vztraja še nadalje pri izvrševanju nalog Glavne zadružne zveze, zlasti onih, ki se tičejo inicijative za osnovanje potrebnih ustanov in organizacije, kakor tudi boljše ureditve, oziroma sedanje reorganizacije, c)
Kongres je vsekakor prepričan, da moreta samopomoč in lastna inicija-tiva biti sigurni podlagi za močni razvoj našega zadružništva, ravno tako pa ne dvomi tudi o važnosti pomoči, ki jo more nuditi našemu zadružništvu vsa naša javnost, zlasti pa kraljevska vlada, dobro umevajoč iskrena stremljenja zadružništva. Radi tega kongres apelira na vso našo javnost, v prvi vrsti pa na kraljevsko vlado, da prizna in pomaga naporom našega zadružništva.
2.	Glavna zadružna zveza in zadruge, zastopane na kongresu Glavne zadružne zveze prosijo kr. vlado: a) Da po tolikih naporih za unifikacijo zadružne zakonodaje uzakoni enoten zadružni zakon za vse vrste zadrug in za zadruge vseh panog, ki morajo v vsakem slučaju uresničiti načelo: zadružništvu je potrebna prosta pot.
b) Da se ukine za vse zadružne zveze krivični 6%-ni rentni davek na njihov likvidni denar pri bančnih zavodih in da se obdavčevanje prihrankov v rajf-ajznovkah oprosti rentnega davka.
c) Da se že vnaprej pripravi najprimernejši in pravičen način pomoči našemu zadružništvu v obliki oprostitve davkov, taks in poštnih pristojbin ter da se pri državnih nabavah daje zadrugam prednost, d) Da se pri nujno potrebnih zakonih o pospeševanju kmetijstva, zakona o mlekarstvu in vinu, kakor tudi pri obrtnem zakonu računa z zadružništvom v tem smislu, da more zadružništvo najboljše ščititi interese producentov in konsumentov.
3. Zadružne organizacije morajo služiti edinole zadružnim ciljem, ne smejo pa biti izrabljene v druge namene. V velikih družabnih nasprotjih, ki vladajo danes, je zadružništvo v glavnem pozvano in zmožno, da reši ta nasprotja v korist malega delovnega človeka.
4. Glavna zadružna zveza smatra za nujno potrebno, da se osnuje potrebno število zadružnih šol, kakor obstoja ena v Ljubljani že 20 let in kakor je bila druga pred kratkim osnovana v Zagrebu. Take šole bi bilo treba osnovati še v Beogradu, Skoplju in Sarajevu, vendar pa je treba osnovati v Beogradu še zadružno visoko šolo. Kmetijsko ministrstvo in prosvetno ministrstvo se naprošata, da posvetita temu vprašanju potrebno pažnjo in da si zagotovita sodelovanje Glavne zadružne zveze.
5. a) Ministrstvo za kmetijstvo se naproša, da čim prej spremeni zakon o snovanju agrarnih zajednic in o
brezobrestnih posojilih, da bi mogle te zajednice svoja pravila prilagoditi zadružnemu zakonu. Vse to pa je možno le z uzakonjenjem enotnega zadružnega zakona, b) Da kraljevska vlada podpre agrarno zadružništvo, da to čim bolj pospeši delo za koloni-, zacijo v interesu države same. c) Da se čim prej uzakoni zakon o agrarni reformi v interesu povečanja kmečke produkcije.
6.	Glavna zadružna zveza, neustrašeno izpoveduje svetla načela svobodnega zadružništva, samopomoč, vzajemnost, samoupravo in samoodgovor-nost, ki vodijo k uresničenju zadružnih ciljev: da se .odpravi beda, da se dvigne prosvetno stanje širokih slojev naroda in da ga moralno prerodi. To načelo mora Glavna zadružna zveza povsod povdariti, naglašati in širiti, da l>o ves naš narod prežet z njim. Glavna zadružna zveza se mora tudi zavedati, da je treba tudi mladini zgodaj vcepiti razumevanje zadružnega pokreta. Odločena je, da bo živo skrbela za vzgojo zadružne mladine.
Inž. Ivan M. Varga:
Deset let Glavne zadružne zveze (Glavnog Zadružnog Saveza) v Beogradu.
1.	Kako in kedaj je osnovam Glavna zadružna zveza v Beogradu.
Ideja koncentracije jugoslovanskega zadružništva, čije prvo etapo je predstavljalo osnovanje celokupnemu jugoslovanskemu zadružništvu skupne centralne zadružne zveze, ni nova. Kakor skoro za vse velike ideje v naši novejši zgodovini, tako so tudi v pogledu te ideje bili močno merodajni nacijonalni momenti. Zato je povsem razumljivo, da naletimo na prve po-četke zamisli o ustanovitvi osrednje jugoslovanske zadružne zveze v onih naših krajih, v katerih je bil nacijo-nalizem korenina vsega pač zato, ker ga je tuja nadoblast tlačila, v krajih, kjer je tvorila ohranitev nacijonalne svesti in dosega nacijonalne samostojnosti najaktualnejši problem ter gonilno silo za vsak pojav javnega
življenja. Mislim tu na one naše kraje. ki so pred ujedinjenjem spadali pod Avstro-ogrsko monarhijo.
Specijelno vzeto se je ta ideja pojavila najprej tam, kjer je bilo naše zadružništvo takrat na najvišji razvojni stopnji, toraj v krajih, ki so spadali v avstrijsko polovico bdvše monarhije. Tako na. pr. piše »Zadruga*, organ Zadružne Zveze v Celju, v št. z dne 15. anrila 1918 sledeče: »Že pred vojno so se pojavljali glasovi resnih delavcev na narodno-gopodarskem polju po potrebi konsolidacije in koncentracije slovenskega zadružništva. Vojni dogodki so pokazali, da je posebno nujna potreba. Preokret v našem javnem življenju tekom poslednjega leta nam jasno predočuje, da se ne smemo ustaviti pri koncentraciji slovenskega zadružništva, temveč moramo poskusiti, je-li je možna konsolidacija in koncentracija vsega zadružništva na av-sro-ogrskem slovanskem Jugu.« V »Slovenskem Narodu« štev. 78 od 6. aprila 1918 se pravi: »Naši daleko-vidni narodni gospodarji so že davno razumeli, da je napočil skrajni čas za koncentracijo zadružništva. Istočasno ko priznavamo, da naše zadružništvo ne sme biti sredstvo v rokah posameznih strank, temveč da je skupna narodna stvar, odpada glavna zapreka za njegovo koneeno konsolidacijo in koncentracijo. Pokojni dr. Krek, kateremu je zadružništvo bilo »alter ego«, se je že bavil s konkretnima osnovami in njegova zamisel, da združeno jugoslovansko zadružništvo postane naša močna gospodarska organizacija, je skoro eden od najdrago-eenejših delov njegove oporoke.*
'Vsi ti pojavi so seveda mogli dobiti realno in pravo podlago še le z našo nacijonalno osvoboditvijo, ko je bil z ujedinjenjem ustvarjen jugoslovanski nacijonatoii teritorij. Ako bi se tudi vse poprejšnjo solucije realizirale, bi mogle biti le delne realizacije, ker so bile meje politično-upravnega teritorija v bivši lonarhiji tudi meje, preko katerih »e ne bi moglo iti niti v naj-povoljnejšlh slučajih. Vsekakor je važna itajeniea, da so duhovi bili dozo-
reli in da je pojav nacijonalne jugoslovanske države našla popolnoma zrelo situacijo v pogledu prve etape na potu h koncentraciji jugoslovanskega zadružništva, t. j. v pogledu osnovanja skupne zveze za celokupno jugoslovansko zadružništvo.
V	začetku februarja 1919, toraj kmalu po proklamaciji narodnega ujedinjenja, je prišlo na seji zadružne sekcije poverjeništva za agrarno reformo pri Narodnem viječu v Zagrebu dne 2. februarja do resnih poskusov, da se pripravi vse, kar je potrebno za sklicanje sestanka vseh zadružnih' organizacij v naši državi. Seji je predsedoval Edo Markovič, kot referenta sta fungirala Djuro Maric in dr. Milan Krištof, prisostvovali so pa v imenu zadružnih zvez v Zagrebu Rudolf Gal j er, Mladen Vukmir in Vladimir Vujnovič. Iz referatov in razprav na tej seji se vidi, da so se v za^ družnih krogih že pred to sejo, t. j. takoj po 1. decembru 1918 vodili intenzivni razgovori in pogajanja. 2e v teh razgovorih in pogajanjih zavzema Mihajlo Avramovič centralno vlogo in se jo na tej seji na podlagi do-seglih rezultatov v razgovorih z Av-ramovičem sklenilo med drugim sledeče: 1. Radi čim uspešnejšega in pravilnejšega izvrševanja zadružnih nalog in radi zaščite zadružnih interesov v državi, je potrebno, da se osnuje Glavni Savez vseh zadružnih organizacij v državi. 2. Glavni Savez mora imeti instruktivno - reprezentativno nalogo, osobito, da vodi zadružno gospodarsko delo, dajajoč inicijativo in da pokrene snovanje potrebnih institucij in organizacij. 3. Razen tega mora posvečati pažnjo celokupni kulturi sela. 4. Sedaj obstoječe Zveze in zadružne organizacije pristopijo v Glavni Savez take, kakoršne so. 5. Naloga Glavnog Zadružnog Saveza mora tudi biti, da v bodočnosti deluje za porazdelitev interesnih sfer poedinih zadružnih organizacij po teritorijalno-gospodarskih in strokovnih prilikah ter potrebah, (i. Mora sklicati čim prej sestanek vseh zadružnih organizacij v državi.
Sklepi te seje so bili javljeni Mihaj-lu Avramoviču, kateri je na podlagi njih in na podlagi ostalih razgovorov sklical konferenco vseh naših zvez v Reograd dne 12. in 13. aprila 1919. Ta konferenca je imela biti odločilna. Konferenca se je omenjena dneva zbrala. Udeležile so se je sledeče zveze:
1. Glavni Savez Srpskih Zemljorad-ničkih Zadruga, Reograd, zastopan Po Simi Lozaniču, Mihajlu Avraanovi-ču in Kosti Glaviniču;
2. Hrv.-slav. gospodarsko društvo v Zagrebu, zastopano po dr. Franju Poljaku, Mladenu Vukmiru in Mihajlu Segediju;
3. Hrv.-slav. gospodarsko društvo v Osijeku, zastopano po Djordju Muače-vidu in Albertu Hajerju;
4. Savez Srpskih Privrednih Zadruga na Primorju, Dubrovnik, zastopan po dr. Rudolfu Sardeliču in Djuri Matiču;
5.,	6. in 7. Zadružna Ztveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug Ljubljani in Goriška zveza v Gorici, zastopane po Antonu Kralju;
8. Savez Srpskih Zemljoradničkih Zadruga, Zagreb, zastopan po A dimu Djermanoviču;
9. Središnji savez hrvatskih seljaČ-kili zadruga, Magreb, zastopan po Rudolfu Galjeru;
10. Zemaljska središnja veresijska udruga v Zagrebu, zastopana po Juliju Gollnerju;
11.	Savez Srpskih Zmljoradnič-kih Zadruga v Sarajevu, zastopan po Mihajlu Avrammieu;
12.	Zadružni savez v Splitu, kateri je telegrafično javil, da odobrava sklepe konference.
Konferenci je predsedoval prof. Sima Lozanič, bivši minister narodne privrede v kraljevini Srbiji.
Najbolj, značilen govor je imel Mihajlo Avramovič »o potrebi, važnosti in možnosti skupnega delovanja vseh jugoslovanskih (sic! op. ur.) zadružnih organizacij«. Rekel jo v svojem govoru med ostaJim sledeče:
Doslej smo bili razdeljeni in razcepljeni tudi v tem delu in prizadevanju
— razcepljeni in razdeljeni po pokrajinah in plemenih, da, celo v enem plemenu in v eni pokrajini smo bili razdeljeni in razcepljeni. Zadružništvo ni inštitucija za borbo in razdvajanje, ono služi za obrambo proti nepravičnemu napadu, za zbližavanje in združevanje sorodnih elementov. Vsled tega naše zadružništvo ni moglo izpolniti svoje naloge. Ravno isto vidimo tudi pri zadružništvu bivše podonavske monarhije. Njeno močno in mnogoštevilno zadružništvo je bilo razcepljeno in zategadelj slabo. Monarhija je to hotela, toda ini hočemo jako, silno in močno zadružništvo. Mi hočemo, da bode naše zadružništvo močno kakor angleško in irsko, ki ima danes samo eno zvezo z nič manj ko 4 milijoni družin in nekaj manj ko 25 milijoni duš. Ono je bilo vsled svoje ogromne organizirane moči zmožno rešiti veliko vprašanje preskrbe armade. Njegova zveza je prevzela dobavo 7 milijonov parov čevljev na leto, isto-toliko bluz, hlač, srajc in cel usnjeni materija!, in da je to z uspehom dovršila, vidimo na vsakem njihovem vojaku, kateri je tako razkošno opremljen in celo okrašen z jermenjem. In ne samo to, temveč to zadružništvo je igralo znatno vlogo tudi pri preskrbo-vanju civilnega prebivalstva kakor sem o tem čital v enem velikem angleškem listu. Zadružništvo je to moglo prevzeti in izvesti, ker je razpolagalo z močno organizacijo. ^Pomislite, za koliko bi bili mi danes na boljšem, ako bi imeli tako krepko organizacijo1.’
Razumem razcepljenost zadružništva v bivši monarhiji, ker je ona hotela imeti samo slabe, med seboj si nasprotujoče sile. Tedaj se je to moglo razumeti, toda danes, ko smo ujedinje-ni? Ne, tega bi ne mogel razumeti, nimam primere za taksne koncepcije.
Naše zadružništvo mora imeti odločujočo besedo pri oskrbovanju sela. Kajti kdo je za to bolj poklican in kdo pozna bolje selo in njegove potrebe ko zadruga? Že tu se pojavlja pogoj, katerega ne moremo izpolniti, potreba velike moči. Zato se bodemo ob prvem koraku spodtaknili, toda ne smemo se
ustaviti, delati moramo, kolikor več in kolikor bolje zamoremo. Koliko več in lažje bi dosegli, da je bilo naše zadružništvo bar v bivši monarhiji že od po-preje ujedinjeno!
Bremena, katera nosi naš kmetovalec, so že sedaj težka, a bodo še dnevno težja, ker so državne potrebe dnevno večje. To pomeni za mene, da je treba dvigniti produktivno silo onega, ki mora državi dati toliko, da se more razvijati in napredovati. To pomeni, da je treba dvigniti produktivno moč našega poljedelca, pospešiti tempo proizvodnje, povečati količino in zboljšati kakovost produkta.
Z otvoritvijo naše države celemu svetu, v stiku s celim svetom nastajajo nove potrebe in novi eksistenčni pogoji. Ta stik s svetom bode nedvomno prinesel znatne spremembe v našem socijalnem življenju. Naša industrija, ki je doslej ležala ob strani, dobiva sedaj nove pogoje za močan razvoj. Ta razvoj bode gotovo znatno vplival na poljedelstvo in našo vas. Morejo li male zadruge in neujedinje-ne zveze dati poleta razvoju industrije? Jaz verujem, da ne morejo, take kakršne so, zelo malo, a treba je mnogo; če so združene, premorejo mnogo.
V	tem vidim jaz potrebo ujedinjenja našega razcepljenega zadružništva.
Konečno, gospoda, mi smo danes ujedinjeni in vse, kar zadene ali bode zadelo eno pleme, bode zadelo nas vse. Problem je eden in organizacija mora biti ena; nevolja- je ena in odpor mora biti eden.
Dotaknil sem se razlogov kmetijskega značaja, razlogov ekonomskega in socijalnega značaja, da podčrtam potrebo našega ujedinjenja, sedaj pa se hočem dotakniti razlogov čisto nacijo-nalnega značaja.
Mi pravimo, da smo eden narod, a da imamo tri imena. Govorimo, da smo eden narod in jaz verujem v to ter morem verovati, da mi vsi v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji v to verujemo. Toda zamislite si, kako bi izgledalo naše narodno edinstvo, ako bi ostale naše zadružne organizacije razdeljene in razcepi jene 1 Kaj bi si mislili o tem
naši prijatelji, da ne govorim o naših sovražnikih!«
Konferenca je med drugim sklenila kot najvažnejše to, da se naj imenuje centralna zadružna organizacija1, ki se ima osnovati s sedežem v Beogradu, »Glavni Zadružni Savez v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« in da se ima ustanovni občni zbor sklicati v Beogradu 31. maja, odnosno takoj ko se vrne Avramovič iz Londona z zborovanja Mednarodne zadružne zveze.
Ustanovni občni zbor se je sestal faktično dne 14. junija 1919 v Beogradu in je bil pod predsedstvom prof. Sime Lozaniča, bivšega ministra Narodnega gospodarstva v Srbiji, osnovan Glavni Zadružni Savez v obliki društva.
Takoj na ustanovnem občnem zboru so pristopile kot članice sledeče zveze:
1. Glavni Savez Srpskih Zemljorad-ničkih Zadruga, Beograd;
2. Savez Srpskih Zemljoradničkih Zadruga, Zagreb;
3. Savez Srpskih Zemljoradničkih Zadruga, Sarajevo;
4. Savez Srpskih Privrednih Zadruga na Primorju, Dubrovnik;
5. Z&družna Zveza, Ljubljana;
(3. Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana;
7. Zadružna Zveza, Celje;
8. Središnji savez hirvatskih seljač-kih zadruga, Zagreb;
9. Hrv. slav. gospodarsko društvo kao središnja zadruga, Zagreb;
10. Hrv. slav. gospodarsko društvo kao središnja zadruga, Osijek;
11. Zadružni savez, Split.
V prvem upravnem odboru so bili: kot predsednik dr. Anton Korošec; potem Mihajlo Avramovič, Jovan Žu-jovič, dr. Oton Frangeš, Anton Kralj, dr. Josip Bervaldi, Ivo Antičevič, Vladimir Matijevič, Ačim Djernmnovič, Rudolf Galjer, dr. Krunoslav Janda, Djoko Perin, Gavro Gašič, dr. Rudolf Sardelic, dr. Anton Božič, Milivoj Kerdič in Djordje Muačevič.
V prvo nadzorstvo so vstopili kot člani:
Kosta Glavinič, Milan Marušič, Joakim Kunjašič, Milan Radovanovič, Boža Popovič, Radoslav Markovič, Viktor Nemčanin, Toma Jalžabetič, Kosta Popovič, Stjepan Grdjič, Ivo Mitrovič, dr. Janko Kersnik, dr. Ernst Kalan, Miroslav grof Kulmer, dr. Evgen Laksa, Hi ja Jojkič, Anton Sušnik in dr. Mohorič.
Za ravnatelja Saveza je bil izvoljen Mihajlo Avramovič.
II.	Kake naloge so bile stavljene Glavni zadružni zvezi (GSZ).
Položaj v državi, kakor ga je našel GZS, ni bil zelc prijeten. V vseh področjih javnega življenja se je še-le tedaj pričela preureditev tu in tam naravnost pisanih raznolikosti v kolikor toliko enoličnost in enostavnost. Pokrajine, katere so z ujedinjenjem postale ena edinstvena suverena država Srbov, Hrvatov in Slovencev, so imele vsaka za sebe več ali manj oddeljen zgodovinski razvitek. Navzlic političnemu ujedinjenju je bila nova državna zajed pica več ali manj bolj neki mehanični konglomerat kot neka ustaljena celota. Vsaka pokrajina je prinesla
v	novo državno zajednico svojo oso-bito zadružno tradicijo in popolnoma odrejeno konstelacijo svojega zadružništva kot činjenico, s katero je bilo treba resno računati.
Naloge Glavne zadružne zvezo se morejo deliti v dve glavni skupini: v agrarno-politične in v specifično zadružne naloge.
Med agrarno-politične, kakor so naštete v čl. 3 pravil, spadajo:
naloge pod točko 4.: , da se briga za celokupno delo, ki je potrebno za dviganje kulturnega nivoja na vasi;
naloge pod točko 7.: , da proučava in predlaga odredbe za napredovanje kmetijstva ali za odpravo ovir za uspešen razvitek gospodarstva in primernega življenja na vasi;
naloge pod točko 8.: , da proučava in predlaga odredbe, ki so potrebne za popravilo in izpopolnjevanje šolskih, bigijenskih, prometnih
in vseh drugih pogojev za naprednejše kmetovanje in boljše življenje kmetovalcev.
Med specifično zadružne naloge spadajo:
naloge poti točko 1.: , da predstavlja in zastopa na prani vsem in vsakomur celokupno zadružništvo;
naloge pod točko 2.: , da se briga za razširjevanje zadružne m)isli in neguje zadružno šolstvo in zadružni pouk; naloge pod točko 3.: , da vodi celokupno zadružno delo, dajajoč incijativo in pospešujoč snovanje potrebnih ustanov in organizacij ter boljo ureditev in reorganizacijo obstoječih; naloge pod točko 5.: , da vrši revizijo zadružnih organizacij in po potrebi tudi revizijo poedinih zadrug; slednje po predhodnem spo-razumu z upravo dotične organizacije;
naloge pod točko 6.: , da zbira materija! za zgradnjo in formuliranje zadružnega prava in da sta-
vi	v tem pravcu predloge pristojnim činiteljem; naloge pod točko 9.: , da izenači metode zadružne statistike, da urejuje in obdela skupne statistične podatke o jugoslovanskem zadružništvu; naloge pod točko 10.: , da stori sploh vse, kar stremi za tem, da se hitreje, lažje in uspešnejše iz-vrše naloge zadružništva in da se izpopolni zadružna tehnika.
Samo ob sebi se razume, da so agrarno-politične naloge prišle za Sa-vez v obzir še le v drugi vrsti in da so se v prvi vrsti abravnavale zadružne naloge. Ker pa ni bilo pri nas takrat in še danes ni kmetijskih zbornic, je bilo naravno, da so se morale zadružne zveze, pa tudi Savez več baviti s čisto agrarno-političnimi vprašanji kakor bi bilo drugače potrebno.
V	celem bi se dalo z ozirom na naloge Glavne zadružne zveze (Glavnog Zadružnog Saveza) reči to:
a) v specifično zadružnem pogledu je imel Glavni Zadružni Savez nalogo, da skrbi za to, da naše zadružništvo ne ostane nek, slučajno skupaj nametan mehanični konglomerat, temveč da se iz posameznih, historično nastalih neenakih delov ustvari živ organizem, čegar organi bodo delali harmonično roko v roki v interesu celote, četudi bodo imeli vsak za sebe posebne cilje.
,Povrh tega je imel nalogo, da se ustvarijo in stalno zdržavajo kar najboljši pogoji in prilike, eksterno in interno, za napredovanje našega zadružništva.
b) V agrarno-političnem pogledu je moral Glavni Zadružni Savez stremeti za tem, da se v naši ujedinjeni domovini vodi stvarno agrarna politika kot prevladujoči člen v verigi naše gospodarske politike, in tudi za tem, da bode ta politika isti mah naeijonalna, dalekovidna in racijonaina in da računa z maloposestniškim, kmečkin* značajem našega troimenega naroda.
III.	Nekatera važnejša dela, katera je izvršila Glavna zadružna zveza.
Ni in ne more biti naloga te kratko spomenice, da bi se spuščala v podrobnosti. Zato se moram omejiti samo na najznačilnejše posle, ki bi jih razdelil na tri skupine.
Naše zadružništvo jo v pretežni večini kmtijsko kreditno zadružništvo, in je	povsem	naravno,	da	se v delovanju	Saveza	kaže kot	ena	izmed pr-
vih nalog ureditev kmetijskega zadružnega kredita. Trebalo je izvesti vsaj dobro delujočo koncentracijo kreditnega zadružništva na ta način, da bi se	osnoval	centralni	zadružni kreditni	institut,	kateri bi	na	eni strani
funkoijoniral kot mesto za denarno izravnavo kreditnega zadružništva, na drugi strani pa igral vlogo centralnega finansijerja za celokupno zadružništvo in bil konečno zveza med zadružnim kapitalom in ostalim denarnim tržiščem. Načrti, k*j so o tem vprašanju predlagajo in razpravljajo na občnih zborih, konferencah, anketah in sejah Glavne zadružne zveze,
predvidevajo enkrat državno agrarno banko, potem glavno zadružno banko in k on ec n o glavno kreditno zadrugo. Poleg tega gre tudi za to. da vsaj začasno oskrbujejo veliki državni zavodi kakor Narodna banka, Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica, kmetijstvo s kreditom preko zadružništva vtoliko, kolikor to odgovarja njegovi važnosti.
Zanimivo je omeniti, da je bil izdelan načrt, kateri predvideva v isti man osnovanje i državne agrarne banke i glavne kreditne zadruge, ki bi si naj svoj delokrog razdelili tako, da bi banka služila zadružno neorganiziranim kmetom in kmetijskim društvom, do-čim bi glavna kreditna zadruga poslovala izključno z zadrugami. Ta, načrt je bil sprejet 1. 1921 v tedanjem »Po-Ijoprivrednem Savetu* kot »Uredba o kmetijskem osebnem kreditu« in bi moral priti pred Narodno skupščino.
Zgodovinsko važna je tudi anketa, katera se je vršila 13. in 14. septembra 1924 v Beogradu pri poljedelskem ministrstvu na poziv takratnega poljedelskega ministra dr. Kulovca. Anketa je sklenila osnovanje centralno zadružne banke v zadružni obliki in na zadružnih temeljih.
Tudi kasneje, ko se ni oživotvorilo nobenega od razpravljanih načrtov, ko je bil ustvarjen zakon o poljopri-vrednem kreditu z dne 12. junija 1925 in ko je bila ustanovljena mesto centralne zadružne banke ali glavne kreditne zadruge Direkcija za kmetijski kredit z njenimi oblastnimi in krajevnimi zadrugami, ni pri Glavnem Zadružnem Savezu prišlo z dnevnega reda vprašanje kmetijskega zadružnega kredita kot znak, da se z zakonom o poljoprivrednom (kmetijskem) kreditu ni ta zadeva rešila tako kot so to zahtevale zadruge.
Z ustanovitvijo Privilegirane agrarne banke, ki pada ravno v deseto leto obstanka in dela Ztveze, začenja nova faza v tem problemu.
Istotako kot s kmetijskim kreditom so se bavili skozi celih proslih deset let skoraj vsi kongresi zveze in mnogo-.številne seje in konference z istotako
nujnim vprašanjem, t. j. z izenačenjem zadružne zakonodaje v državi, odnosno z redigiranjem in s predložitvijo enotnega zadružnega zakona. Po prvi redakciji zadružnega zakona, katero je izdelal Miloš Štibler, je došla redakcija, katero je izdelal Anton Kralj, in ker se ni našlo pri pristojnih činiteljih dovolj odziva, so se vrstile za tem še nekatere manjše redakcije, dokler se ni došlo konečno do načrta, kateri je bil sprejet na glavni skupščini dne 16. junija 1929 in bil takoj za tem predan poljedelskemu ministru, kateri se ima sedaj odločiti.
Da se pa do izdaje enotnega zadružnega zakona izenačijo vsaj one v državi veljavne raznolične odredbe, ki se tičejo ugodnosti zadrugam, se je živahno delalo na tem, da se davčne, taksne in poštne ugodnosti, kakor so jih uživale zadruge v kraljevini Srbiji na podlagi srbskega zakona o kmetijskih in obrtniških zadrugah iz leta1 1898 in srbskega zakona z dne 4. oktobra 1899 o oprostu kmetijskih zadrug od poštnine, razširijo na celo državo.
Izenačenje davčnih in taksnih ugodnosti se je doseglo 1. 1922 s čl. 262 budžetnih dvanajstin za 1. 1922/23, izenačenje poštnih ugodnosti še le s čl. f)6 budžetnih dvanajstin za avgust-r.ovember 1. 1925.
Tretja glavna skupina delo za reorganizacijo našega celotnega kmetijskega zadružništva. Že.na ustanovnem občnem zboru Saveza podaja v tem oziru karakteristične misli bivši poljedelski minister Šefkija Gluh id v obliki zadružnega programa poljedelskega ministrstva. Poleg ostalega se tu naglaša potreba, da se izvrši racijo-nalna organizacija nabavnega zadružništva, odnosno nabavnih poslov zadružništva na ta način, da se ustanovi skupna Glavna nabavna zadruga, lstotko se zahteva ustanovitev Glavne produkcijske zadruge, ki bi bila središče za prodajo kmetijskih pridelkov.
Kasneje so bili izdelani popolni načrti za novo grupacijo našega zadružništva, za katero veljajo kot glavne direktive sledeča načela:
1.	koncentracija in ozko, organi-zatorično in ne samo z neko funkcijo vezano sodelovanje vseh zadružnih oblik v okviru centralnega zavoda, t. j. v okviru Glavnog Zadružnog Saveza kut vrhovne reprezentacijske, poučne in revizijske naprave;
2. uvrščenje istovrstnih zadružnih oblik (zadrug) v osrednje poslovne centrale, ki bi qaj bile vodilne poslovne naprave;
3. vkolikor bi bilo izvedljivo: ločitev moralnih nalog cd materijalnih na ta način, da se za vsako skupino ustanove posebne institucije.
Konečno je treba naglasiti, da je stalno čakanje na izdajo enotnega zadružnega zakona povzročilo, da se pri izenačenju načina in izboljšanja zadružne revizije in zadružne statistike ni doseglo dovoljnega uspeha.
> *
31. oktober, dan štednje po celem svetu.
Naša ožja domovina se že od davita odlikuje po srnji sledljivosti. K temu nas je v veliki meri navajal strah pred odvisnostjo od denarnih oderuhov na eni in na drugi strani ljubezen do rodne grude. Ko so začele delovati naše posojilnice, se je pričeta sistematična vzgoja našega ljudstva k šte-denju. Uspehi niso izostali, o čemur priča lep razvoj našega denarnega zadružništva, ki je že pred vojno tvorilo znatno gospodarsko silo. Med svetovno vojno je smisel za varčevanje skoraj popolnoma zginila. Mnogo boljše tudi ni bilo prva povojna leta, ko denar skoraj ni imel nobene vrednosti.
Se slabše kakor pri nas, je bilo v tem oziru v drugih evropskih državah, osobilo v onih, kjer prevladuje industrija. Da se vzbudi med ljudstvom zopet smisel za 'sledenje, se je na sestanku zastopnikov hranilnic leta 1924 v Milanu sklenilo določili eden dan v letu izključno v ta na-tmn, da se misel varčevanja zanese zopet med ljudstva celega sveta in se na ta način čimprej odsrtanijo uničevalne posledice vojne s pozitivnim delom za prospeh ljudstva, domovine, rodbine in vsakega posameznika.
Apeliramo na zadruge tem potem že za 31. oktober, da spominjate po-
vsod in vsakogar na dolžnost, potrebo in prednosti varčevanja za posameznika in za skupnost. Le potoni varčevanja je napredek mogoč, le z varčevanjem se pride do premoženja, le ž njim si je mogoče zasigurati boljšo bodočnost.
J. Smodiš:
Nalaganje odvišnega denarja,
V	zadružnem življenju naletimo čestokrat na frapantne neskladnosti, katerih se povzročitelji včasih niti pravne zavedajo, še rajši pa jih mirno prezrejo in so veseli, če jih na nje nikdo ne opozarja. Tako opažamo n. pr., da stavi vodstvo kake zadruge pri dovoljevanju kredita pri enem prosilcu primerno rigorozne pogoje, dočim napravi pri drugem z isto boniteto čisto hladnokrvno izjemo, boječ se zamere. Ali vlagatelj, ki zna primerno hasto-piti dobi ugodnejše kondicije kakor drugi za vsaj enake zneske, ki se pa zanesejo na dosledno izvajanje zadružne enakosti in sprejmejo oficijel-no obrestno mero kot skrajno ponudbe zadruge za vloge. Eno kakor drugo postopanje je nezadružno in bije v obraz zadružnemu načelu, da v zadrugi ne sme biti razlike in izjem
Največ neskladnosti pa je najti v odnošajih zadrug do svoje zrveze. Vodstva posameznih zadrug se n. pr. dobro zavedajo, da so zadrugi vloge ue-obhodno potrebne in da se tem lepše razvija, čimveč sredstev ima na razpolago. Naravno bi bilo, da l)i zadruge pokazale isto razumevanje tudi na-pram Zvezi, za katero so one edini vir denarnega dotoka. Dejansko se pa najdejo še amiraj izjeme med zadrugami, ki jim manjka vsaka uvidevnost napram Zvezi in pri katerih tudi opomini ne zaležejo.
Te ugotovitve veljajo v splošnem, tembolj še pa za našo organizacijo, kjer se je zadružna disciplina nehala pri plačilu garancijske vloge. Je sicer precej častnih izjem, še večje je pa število onih zadrug, ki so pustile Zvezo na cedilu. In tem je v prvi vrsti namenjen ta članek.
Priznavamo, da je bila zadružna disciplina pred polomom Slavenske banke precej dobra, dasiravno so tudi takrat najmočnejše članice pri placi-ranju denarnih preostankov upoštevale Zvezo le v zadnji vrsti. Res je tudi, da je visoka zguba pri Slavonski
banki, ker je Zvezina uprava v naj-kritičnejšem času odrekla in se je članice predolgo pustijo v negotovosti, da so torej vse te činjenice skupaj omajale zaupanje v zanesljivost Zvečine denarne centrale. Toda z lanskim občnim zborom so članice same postavile mejnik med dotedanjimi dogodki in bodočnostjo v trdni zavesti, da jim je ta Zveza potrebna in z odločno voljo Zvezo po svojih močeh podpirati, da bo tako čimprej v polni meri kos svoji težavni nalogi. Da bo prelom s prošlostjo popoln, so si zbrale članice popolnoma novo upravo iz mož, katere so smatrale za najzanesljivejše zastopnike cele organizacije v Zvezi.
Do sem je šel razvoj dogodkov edino pravilno pot in je s samopomočjo izvedena sanacija Zveze gotovo redek primer zadružne discipline in požrtvovalnosti naših članic. Velika pogreška pa bi bila, ako bi se s tem nehala vsa podpora članic Zvezi, ker bi sicer doprinešene žrtve ne imele pomena. Kako naj Zveza brez primernega zaslužka, ki ji ga morejo nuditi le včlanjene zadruge z naložbami po znoslji-vih obrestih, izvede nujno potrebno spopolnitev pisarne, kako naj vrši denarno sporavnavo in organizatorično ter zadružno propagandno delo, te najvažnejše naloge zadružne centrale? Podpor iz javnih sredstev še ni bilo mogoče doseči, zamujenega pa ne bodemo nikdar nadoknadili, ako do ugodne rešitve subvenicjskih prošenj držimo roke križem.
Izkušnja zadnjih let nam je pokazala, da je v zadružni organizaciji samopomoč najzanesljivejše sredstvo za premaganje vseh ovir in kakor so članice prej doprinesle ogromne žrtve za kritje zgube pri Zvezi, tako naj zdaj s prenosom svojih naložb od bank na Zvezo omogočijo njen zopetni razvoj. Ta korak ne pomenja za zadruge ni-kake žrtve, ker nudi Zveza za naložbe konkurenčne kondicije, pred pretiravanjem v tem pogledu pa odločno svarimo. Prvič s predragim denarjem ni mogoče koristiti zadrugam, ki iščejo kredit pri Zvezi, drugič pa je bil baš prevelik apetit članic po obrestih kriv, da je Zlveza s placmajem denarja utrpela tako ogromno zgubo. Kar se pa tiče vprašanja varnosti naložb pri Zvezi, ni z ozirom na naravnost škru-pulozno prakso pri reševanju kreditnih prošenj in pri nalaganju denarja utemeljen noben pomislek proti zopetnemu popolnemu zaupanju denarja Zvezi.
Konečno še to. Poslovanje pri Zve-
zi so danes popolnoma odprte karte za vsako članico. Kdor ima količkaj pomislekov, naj pride in jih odkrito pove. Vsak nasvet bodemo temeljito proučili in ga upoštevali, ako se bodemo uverili o njegovi koristi za Zvezo. K rednemu poslovanju Zveze spada tudi mnogo kontakta s članicami bodisi pismeno, bodisi z medsebojnimi obiski. Ozki stiki poživljajo, nekritična rezerviranost pa ubija pri Zivezi veselje do dela. S čimožjim sodelovanjem v Zvezi imajo članice najzanesljivejšo garancijo za njeno pravilno, redno poslovanje v rokah.
Okrožnice in navodila Zadružne Zveze v Celju.
Dovoljevanje podpor v dobrodelne namene in obrestovanje deležev.
Nekatere zadruge so dajale že dolgo vrsto let znatne podpore v dobrodelne namene in s tem v najvišji meri pripomogle k utrditvi narodne samozavesti osobito v narodno ogroženih mestih in k povzdigi kulture med našim narodom. Bati se je pa bilo, da bodo morale ugodnostne zadruge in to so z malenkostnimi izjemami že vse naše članice, nadaljno dovoljevanje podpor
v	dobrodelne namene popolnoma ustaviti, ako nočejo zgubiti fiskaličnih ugodnosti. Finančne oblasti so si namreč tolmačile točko 7 čl. 76 novega zakona o neposrednih davkih v tem smislu, da je dajanje nagrad, četudi v dobrodelne svrhe, smatrati za delitev dobička in bi se tedaj take zadruge morale polno obdačiti.
Nadalje so smatrale finančne oblasti tudi obrestovanje deležev', četudi le v omejenem obsegu, kot delitev dobička.
Na intervencijo naše in drugih Zadružnih Zvez pa je finančno ministrstvo pod datumom 8. julija 1929 izda-
lo	sledeče tolmačenje k členu 76, točka 7 zakona o neposrednih davkih:
»Ne smatra se kot delitev dobička dajanje podpor v dobrodelne mirnene in obrestovanje deležev do višine obrestne mere Narodne banke.*
Potemtakem je dajanje podpor v dobrodelne in občekoristne namene, kakor tudi obrestovanje deležev do višine diskonta Narodne banke zopet dovoljeno nekvarno fiskaličnim ugodnostim, ki jih zadruge uživajo.
Predlaganje računskih zaključkov.
Opozarjamo zadruge, da so zavezane poslati vsako leto po on izvod ra-
čunskega zaključka temle oblastim: Velikemu 'županu (do meseca decembra še, potem pa banu) potom srezke-ga poglavarja, finančni direkciji, oddelku za neposredne davke, obenem s prepisom zapisnika o občnem zboru, ki je računski zaključek odobril. Ta prepis zapisnika je lahko le delen; obsegati mora oni del zapisnika do prehoda na dnevni red, potem pa le se ono točko dnevnega reda, ki obravnava odobritev računskega zaključka. Prepis se mora overovati s pravilnim podpisom v imenu zadruge. Dolžnost-ne izvode računskega zaključka je treba poslati najpozneje 14 dni po rednem občnem zboru. Konečno mora vsaka zadruga poslati vsaj en računski zaključek in popoln prepis zapisnika občnega zbora Zvezi, ki rabi oboje za svoj arhiv in v statistične svrhe.
Prav posebej opozarjamo zadruge, da nikdar ne pozabijo izpolniti na pr-
vi	strani rubriko o gibanju članstva in deležev. To predpisuje zadružni zakon, Zveza pa te podatke nujno rabi za statistiko.
Zadruge in obrtni red.
Vprašanje če in kedaj so pridobitne in gospodarske zadruge podvržene določbam obrtnega reda, se zmiraj znova ponavlja osobito pri konzumnih zadrugah v sporih, med trgovci in kon-zumi. Praksa merodajnih oblasti v reševanju teh sporov je zelo različna in je povzročila zadrugam že marsikatero neprijetnost.
Zategadelj je zanimivo, kako stališče zavzema k temu vprašanju ljubljanski veliki župan, ki je izdal dne 6. junija 1929 na podrejene oblasti sledečo okrožnico:
v Predlagajo se mi tožbo, da pošlo-vanje pridobitnih in gospodarskih zadrug, ustanovljenih v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, često krši predpise obrtnega reda in določila zadružnih pravil s tem, da se razteza na nečlane tudi pri zaclrugah, ki so omejene po pravilih na člane, da se tako poslovanje ne prijavlja obrtnemu oblastvu, ali da se celo obrtna koncesija ne izprosi, poslovodje ne imenujejo, k obrtnim zadrugam ne pristopa in se vajenci oziroma sotrud-niki ne priglašajo ter tudi obrtnopo-lioijski predpisi ne izvajajo.
Glede teh zadrug (konzumov itd.) je pravno prakso pojasnilo že ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, z okrožnico z dne 7. septembra 1920, št. 7401, prej pa že tudi
bivše avstrijsko trgovinsko ministaV stvo z razpisom z dne 5. novembra 1888, št. 7320, zb. norm. št. 701, ter z razpisom z dne 21. febr. 1896, štev. 72.680/95, zb. norm. št. 702 in z dne
13.	oktobra 1900, št. 34.523, zb. norm. št. 703.
■Po teh navodilih je treba gospodarske in pridobitne zadruge deliti na one, ki so po svojih pravilih omejene na člane, in na one, ki to niso. Predvsem poslednjim je namenjena okrožnica iz leta 1920, ki pojasnjuje določila §§ 55. in 40. obrt. reda, označujoč kriterije podružnic. Razen tega pa pripominja, da pri malih konzumnih društvih, ki nimajo stalnih nameščencev in kjer opravljajo vse posle člani sami, ni zahtevati prijave obrta tedaj, kadar ne gre za trgovske posle v pravem pomenu in ne za trgovski dobiček. Baš o pomenu tega pristavka pa je ostala prvoinstančna praksa na nejasnem.
Povdarim naj, da se kriterij, po katerem se dele gospodarske in produktivne zadruge med prijavno obvezne in neobvezne glede na namero na dobiček, povsem krije s prej omenjenim kriterijem, po katerem so one zadruge, ki poslujejo z nečlani, obrtnice, niso pa one, ki so omejene na člane.
Trgovec je v zmislu čl. 4. trgovinskega zakona »ni, ki obrtoma vrši trgovske posle. O trgovskem poslovanju tedai ni govora, če ne gre za obrtno izvrševanje, ki je bistveno. Med bistvenimi znaki obrtnega poslovanja je namera na dobiček. Baš ta naimen pa se gospodarskim in pridobitnim zadrugam, omejenim na člane, tako v omenjenih razpisih, kakor v judika-turi najvišjega sodnega dvora ter v literaturi ni nikdar priznaval (prim. Stavb.-Piskov komentar, I. zv., ktr. 49, 142 i. v.). Smatra se, da je namen zadrug. pospeševati koristi članov, ne pa dosegati dobiček za zadrugo kot tako, t. j. za zadružno imovino. Gre tedaj pri zadrugah samo za organizirano nabavo prometnih stvari po skupini oseb, t. j. članov, kakršno vrše sicer brez organizacije poedinci — zasebniki — in za ravno takšno vnovče-vanje lastnih pridelkov itd. V prvem primeru se tedaj vrši nakup, v drugem pa prodaja ne za zadrugo, temveč za v zadrugi organizirano enoto članov, s čemer se baš zadruge razlikujejo od trgovskih družb. Dočim gre trgovcu-poedincu za stalen pridobitni vir pri obrtovanju, zadružnikom ne gre za to, temveč le za ugodnejši nakup, oziroma prodajo, ki jo baš z or-
ganizacijo v zadrugi dosežejo, s čimer se element namere na dobiček izključi.
Vendar pa je tudi od zadrug, ki svoje poslovanje omejujejo na člane, zahtevati tedaj, če to poslovanje obsega posle, za kakršne obrtni red predpisuje obrtnikom pridobitev koncesije, da si dotično koncesijo izposlujejo (§ 92. cit. zakona o gospodarskih in produktivnih zadrugah). Ta zahiteva je utemeljena v važnosti koncesijoniranih opravil za javno varnost in javno zdravstvo. Omenjenim zadrugam je potrebno tudi dovolilo po čl. 41. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami z dne 28. novembra 1927, »Ur. list« št. l/l ex 1928, za izvrševanje gostilne ali kavarne med člani.
V	zmislu teh izvajanj je treba tedaj od vseh onih produktivnih in gospodarskih zadrug, ki obratujejo tudi z nečlani, zahtevati prijavo obrta in odgovornega, usposobljenega poslovodje ter vpoštevanje vseh ostalih zadevnih predpisov obrtnega reda. Seveda je sprejeti tako prijavo na znanje samo tedaj, če je dotično obrtno izvrševanje po pravilih zadruge dopustno.
Vsako prekoračenje delokroga, ki je zadrugi odrejen v pravilih, presojajo v zmislu § 88. cit. zakoria predvsem redna sodišča. Obrtna oblastva pa nadzorujejo poslovanje zadrug v zveza s kazenskimi določili obrtnega reda, ki jih je uporabiti vselej, kadar zadruge neopravičeno raztezajo svoje delovanje na nečlane, oziroma vrše posle broz pridobljene obrtne pravice, ko bi si jo morale pridobiti.
Pričujoča pojasnila dajem na znanje z naročilom, da pri presoji poslovanja zadrug po njih postopate.«
Taksne ugodnosti za zadruge*.
Ministrstvo financ, oddelek za davke, je izdalo naslednjo naredbo z dne
31.	julija 1929, št. 74.170:
Po predpisih členov 95. in 98. zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah od 3. decembra 1898. in člena 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o taksah od 9. marca 1911 je izda.1 minister financ pod št. 74.170
*	Onozarjamo zadruge, da je ta na-redba enaka prejšnji iz 1. 1923, izr-vzemsi nekatere točke. Ponatisnemo jo, da ne bode treba neprestanih pismenih pojasnil.
ud 31. julija 1929 rešenje sledeče vsebine:
»Da se vse kmetijske in obrtne zadruge, njihove sreske, okrožne, deželne in glavne zveze, osnovane po zakonu o kmetijskih in obrtnih zadrugah od 3. decembra 1898 in one zveze od najmanj 20 zadrug in njihove zadruge, če dotična zveza in njene zadruge po svojih statutih ne dele članom na zadružne deleže dividende, niti ne dajejo članom svojih upravnih in nadzornih odborov tantijem in ako se njihovi rezervni fondi v nobenem slučaju ne morejo deliti med člane, oproščajo plačevanja taks:
1. za vse svoje prijave za vpis v zadružni register;
2. za vse overitve podpisov upravnega odbora;
3. za overitev prepisa pravil;
4. za objave v »Službenih Novinah«, da se je zadruga vpisala v register;
5. za overitev podpisov na izjavi o vstopu v zadrugo;
6. za vpis zadružnikov v sodni se-znamek in potrdilo o tem;
7. za potrditev izprememb v pravilih, njih vpis v zadružni register in objavo o tem v »Službenih Novinah*;
8. za potrdilo sodišča, da so osebe, pri njem označene kot čluni upravnega odbora, vpisane v zadružni regi-s ter;
9. za prijavo izpremembe v sestavi upravnega odbora zaradi vpisa v zadružni register;
10. za vpis sodnih odločb o razveljavi sklepov občnega zbora v zadružni register in objavo o tem;
11. za prijavo sodišču in vpis v zadružni register, da je član izstopil ali da je umrl ali da je bil izključen;
12. za izjave zadružnikov sodišču, da so izstopili in za vpis tega v zadružni register;
13. za izplačila zadružniku, ki je prestal biti zadružnik, z njega vlogo in pr vnosom (t. j. z deležem);
14. za prenos vplačil (deležev) od enega zadružnika na drugega, za prijavo o tem sodišču in vpis zadružnikov v zadružni register;
15. za prijavo sodišču o prestanku zadruga, za razglas o prestanku v »Službenih Novinah« in poziv upnikov;
1(5. za izločitev terjatev neprijavljenega upnika in izročitev te prijave sodišču v shrambo;
17.	za razpust zadruge po odločbi sodišča in za pritožbo zadruge zoper odločbo sodišča o tem;
18. za prijavo upravnega odboru zaradi otvoritve konkurza;
19. za prijavo likvidatorjev sodišču po nadzorstvenem odboru, za njen vpis v zadružni register, overitev podpisov likvidatorjev in razglasitev imen likvidatorjev;
20.	za	izročitev	knjig in spisov	sodišču	po	končani	likvidaciji;
21.	za	overitev	podpisov po državnih oblastvih na	spisih o pravici	re-
vizije;
22. za vse prijave državnim oblast-vom o izvršitvi revizij zadrug in zvez;
23. za izdajanje faktur, priznamo, blagajničnih potrdil zadrug in zvez državnim in samoupravnim oblast-\om;
24. za potrditev obligacij zadružnikov, če jemljejo denar na posodo od svojih zadrug;
25. za predložitev letnih bilanc in računov oblastvom in njih razglasitev v »Službenih Novinah«;
20. za otvorjene in tekoče račune zadružnih zvez in zadrug, ki jih imajo pri poštni hrainlnici in državni hipotekarni banki;
27.za prošnje državnim oblastvom zaradi intervencije v revizijskih poslih;
28. za prošnje zadrug in zadružnih zvez, namenjene državnim in samoupravnim oblastvom, da bi se jim izdal izpisek iz računskih in drugih knjig;
29. za priloge, ki jih dodajajo zadruge in zadružne zvezo prošnjam in vlogam, namenjenim državnim in samoupravnim oblastvom;
30. za objave zadrug in zadružnih zvez o letnih računih in bilancah v zadružnih lokalih;
31. za razglase zadrug in zadružnih zvez v zadružnih časopisih o svojih poslih; toda če se tiče razglas nekega člana v privatnem poslu, se mora taksa pobrati;
32. za potrdila zadrug o vplačanih deležih zadružnikov;
33. za vse vloge, prošnje in vse dopisovanje zadrug in zadružnih zvez z državnimi oblastvi, kolikor spadajo glede plačevanja takse pod odredbo tar. post. 1. talcsm tarife;
34. za račune, note itd., ki jih izdajajo zadruge in zveze svojim zadružnikom o prodanem blagu;
35. za knjižice, v katere vpisujejo zadruge in zveze svojim zadružnikom kupljeno blago;
30.	za priznanice, izdane zadružnikom o plačanem dolgu;
37.	za potrdila, ki jih i»dajajo zadružniki zadrugi ali zvezi o prejemu
vrnjenih zadružnih deležev;
38.	za potrdila zadrug ali zvez o prejetih obrestih in delnem odplačilu dolga, ki jih vpisujejo zadružnikom v zadružne knjižice.
Poleg tega se nanaša oprostitev iz čl. 95. zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah tudi na potrditev knjig.
Vinogradniške zadruge, ki prodajajo na debelo vino lastnega pridelka, se ne smatrajo za gostilne ali kavarne.
Ta oprostitev se nanaša za sedaj na vse kmetijske in obrtne zadruge v Srbiji in Črni gori, njih sreske in okrožne zveze kakor tudi na njih deželno in glavno zvezo, ki so ustanovljene po zakonu o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898, na »Sre-dišnji savez hrvatskih seljačkih zadruga« v Zagrebu in njegove zadruge, na »Savez srpskih zemljoradničkih zadruga« v Sarajevu in njegove zadruge, na »Hrvatsko slavonsko gospodarsko društvo« (kot osredlnjo zadrugo v Osijeku in njegove zadruge, na »Savez hrvatskih seljačkih zadruga za Bosnu i Hercegovini!« v Sarajevu in njegove zadruge, na »Središnji sarez jugoslovenskih seljačkih zadruga« v Sarajevu in njegove zadruge, na »Zadružni savez« v Splitu in njegove zadruge. na »Zadružno zvezo« v Ljubljani in njene zadruge, na »Zadružno zvezo« v Celju in njene zadruge, na »Zvezo slovenskih zadrug« v Ljubljani in njene zadruge, na »Zadružni savez« v Zagrebu in njene zadruge.
O tej odločbi naj se obvestijo vse omenjene zveze, vsa ministrstva, vso finančne direkcije in okrožne finančne uprave; tudi jo je razglasiti v »Službenih Novinah«.
Št. 74.170. — Iz oddelka davkov,
31.	julija 1929 v Beogradu.
./. Smodiš:
Zadružna razstava v Ljubljani.
Po vzgledu drugih držav so je letos tudi pri nas napravil poskus z zadružno razstavo poglobiti in razširiti zadružno idejo. Izvedbo zadružne razstave so poverili zastopniki Zadružnih Zvez v Jugoslaviji slovenskemu kot najrazvitejšemu zadružništvu v Jugoslaviji.
Iz praktičnih razlogov se je razstava zvezala z zadružnim kongresom in z jesenskim velesejmom v Ljubljani. Volesejinska uprava je dala za za-
družno razstavo paviljon »K« brezplačno na razpolago.
Razstavile so vse tri ljubljanske Z\eze. Naša Zveza se razstave deloma iz gmotnih ozirov, deloma pa vsled dodelitve vseskoz neprimernega prostora ni mogla udeležiti, dosegla je pa s prvotno namero udeležbe vsaj to, da so izdelale vsaj nekatere članice popolno statistiko, kar je velike važnosti in bodemo ta materijal pri drugi priliki lahko dobro uporabili.
Iz zadružno-propagandniih in statističnih ozirov je brez dvoma velika pridobitev stenska zemljepisna karta, iz katere je predvsem razvidno v katerih krajih Slovenije že obstojajo zadruge, koliko jih je v posameznem kraju in kake vrste so. Zemljevid je sestavil tajnik Zadružne Zveze v Ljubljani g. Kralj. Okrog zemljevida so bile razobešene različne statistične tabele. Iz tabel je obiskovalec razstave mogel posneti razmah slovenskega zadružništva, nepobitne dokaze o vele-važnem gospodarskem pomenu osobi-to rajfajznovk za pobijanje obrestnega oderuštva itd.
V	desnem oddelku paviljona K je razstavila Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani dn njene članice. Ta Zveza šteje 42 članic, izmed katerih so najmočnejše konzumne zadruge, osobito konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani, ki ima 50 podružnic širom Slovenije. Razstavljeni diagrami, slike itd. so pričali o znatnem razvoju konzumnih zadrug in zadružnih delavskih pekarn, opozori-
li	so pa tudi na lepe uspehe produktivnega zadružništva in stavbnih zadrug.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je zavzela osrednji del paviljona. Ta zveza šteje 157 članic in je imela koncem 1. 1928 sama 22 milijonov dinarjev vlog, njene članice pa skupaj 258 milijonov dinarjev. V Zvezi slovenskih zadrug je včlanjena največja slovenska posojilnica: Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani, ki je imela koncem 1. 1928 sama cca 140 milijonov dinarjev hranilnih vlog.
Razen posojilnic, ki so poslale na razstavo tabele in slike, je razstavila Učiteljska tiskarna v Ljubljani izdelke in statistične podatke, Ekonom v Ljubljani blago, ki ga vodi v svoji trgovini in še nekaj drugih članic.
Zanimivo je vedeti, da je tudi vele-sejmsko podjetje zadruga, ki je isto-tako članica te Zveze. Tudi ta zadruga je pokazala na razstavi svoje delo in svoj razvoj.
Levi del paviljona je okupirala Za-
družna Zveza v Ljubljani. Je to najmočnejša slovenska in po številu vlog in prometu tudi najmočnejša jugoslovanska zveza. Koncem 1. 1928 je imela sama 145 milijonov dinarjev volog, njene članice pa okroglo 690 milijonov. Včlanjenih je v njej 563 zadrug.
Med mnogimi zanimivostmi tega ~ oddelka omenjam izdelke Prve žebljar-sko in železoobrtne zadruge v Kranju. Ta zadruga se lahko ponaša z največjo zadružno tovarno, ki preživlja neposredno 425 ljudi. Edina svoje vrste v državi je sitarska zadruga v Stražišču, ki prodaje svoje izdelke po celem svetu. Tudi usnjarska in čevljarska zadruga »Runo* v Tržiču ima lepo se razvijajočo tovarno usnja. Pri ženskem svetu so vzbujali posebno pozornost izdelki osrednje čipkarske zadruge. Ta zadruga zaposluje okrog 1500 delavk in razpečava svoje izdelke \ mnoge evropske države in v Ameriko.
Zveza ima tudi dobro razvito konzumno zadružništvo, precejšnje števi-
lo	nakupnih in .prodajnih zadrug in stavbnih zadrug, najkrepkejše so pa seveda hranilnice in posojilnice, kojih število znaša nad 300.
Zveza slovenskih zadrug in Zadružna Zveza v Ljubljani imata tudi lepo štev ilo mlekarskih zadrug, ki so razstavile svoje izdelke v splošnem mlekarskem paviljonu »G«.
Zadružna razstava, ki je imela namen podati kolikor mogoče jasno sliko o delu slovenskih zadrug in doseženih uspehih v gospodarskem, kulturnem in etičnem oziru, je vzbujala precejšen interes in je bila povoljno obiskana. Reči se mora, da je bil prvi začetek dober, dasi bi se po našem skromnem mnenju slovensko zadružništvo lepše reprezentiralo, ako bi z ločitvijo na razstavi po organizacijah ne nosilo očitega pečata konkurenčne reklame. Radi doslednosti v izvajanju zadružnih načel bi bilo tedaj želeti, da bi se prihodnja zadružna razstava vršila v znamenju sloge in enakosti.
Janko Smodiš:
Zadruga za zavarovanje živine v Laznici.
Težko je reči, kateri vrsti zadrug gre prvenstvo v pogledu koristi, ki jih dcnašajo svojim članom m komitentom, gotovo pa je, da so se zadruge za zavarovanje živine izkazale v kratki dobi obstoja kot zelo važen faktor za
dosego rentabilnosti kmečkih gospodarstev. Dokaz za to nam nudi Zadruga za zavarovanje živine v Laznici.
To zadrugo smo ustanovili 1. 1924 na lastno pobudo članov, ki so sami spoznali, da je kmet izpostavljen velikemu riziku, ker nima svoje živine zavarovane proti nezgodam in kužnim boleznim in da je skrajni čas, da se temu cdpomore. Računajoč na ne-ozdravljivo skopost kmeta pri zavarovanjih sploh, so si obetali trajen uspeh zavarovanja živine le tedaj, ako bodo zavarovalne premije kolikor mogoče nizke in plačljive tako, da jih bo zavarovanec vsak čas zmogel in da ne bo imel nobenega posla ter brige s plačili. Vse te pogoje bi mogla izpolniti edinole zadruga, zato so se odloči-
li	za to obliko.
Delokrog zadruge obsega 5 razmeroma malih občin in se je pokazalo za edino pravilno, da sme biti zavarovalni okoliš le tako velik, da je mogoče obdržati vso zavarovano živino v točni evidenci, ker se je le na ta način mogoče izogniti izkoriščanjem od strani neznačajnih zavarovancev. Zato se število članov pri tej zadrugi drži že več let okrog 70 in se ne bo znatno zvišalo. Pred zavarovanjem se vsako govedo živinozdravniško preišče, ker se gleda strogo na to, da se zavaruje le zdrava živina. Za sprejem sposobno živinče se preceni in se vpiše v redovnik z vsemi potrebnima podatki. Zavarovalna premija je določena na 2.50 Din za zavarovano glavo mesečno. Pri nastopu nesreče skrbi zadruga za primerno vnovčen je ponesrečenega živinčeta, od razlike med skupie-koin in v katastrski knjigi vpisane vrednosti ponesrečenega goveda pa dobi zavarovanec polovico povrnjeno od zadruge. Ker cena živini varira, je treba tedaj vsaj vsako leto enkrat preceniti vso zavarovano živino. Cenilce izbere občni zbor večinoma iz vrst odbornikov zadruge. Kljub razmeroma nizki odškodnini so dobili zavarovanci za vsak posamezni slučaj nesreče po 900, 1000 tudi 1200 Din in jim je bil s to pom oč jo baš v naj hujši sili omogočen takojšen nakup drugega živinčeta. Ako vpeštevamo, da je plačal zavarovanec za ponesrečeno glavo letno komaj 30 Din na zavarovalnini, vidimo kako veliko oporo ima. v svoji zadružni zavarovalnici.
Zadruga ima danes 173 glav zavarovane živine v ocenjeni vrednosti po 590.950.— Din, zavarovalni fond pa. znaša komaj 17.611.85 Din. Priznati se mora zadrugi, koje načelstvo dela z največjim samozatajevanjem in nese-
bičnostjo, da je s tem itak dosegla že lep uspeh, dasiiavno moramo na drugi strani ugotoviti, da bi moralo zadruge biti konec, kakor hitro bi nastopila kaka kužna bolezen v večjem obsegu. Vsled tega je zadruga nujno potrebna izdatne podpore iz javnih sredstev, da si na ta način zavarovalni fond primerno ukrepi in more tako trajno vršiti svojo vzvišeno nalogo, pomoči bližnjemu v nesreči.
Zadružništvo pri nas in drugod.
Z vesa slovenskih zadrug v Ljubljani je imela koncem leta 1928 157 članic, ki so imele pri njej naloženih 22,128.721 Din, dočim je znašalo stanje kreditov 14,767.182.— Din, deleži in rezerva skupaj pa 557.536.— Din. Po vrstah se dele članice na 61 posojilnic, 21 mlekarskih zadrug, 15 kme-tijsko-strojnih zadrug, 15 blagovnih zadrug, 9 živinorejskih in pašniških zadrug, 9 stavbinskih zadrug in 27 raznih drugih zadrug.
Koncem 1. 1927 so imele včlanjene zadruge skupnega denarnega prometa
1.324 milijonov dinarjev, skupnih vlog 258 milijonov, posojil 205 milijonov, blaga v zalogi in dolžnikov na blagu 6 milijonov, deležev 2^,962.000, rezerve
12.770.000 Din.
Poleg denarnih zadrug so najštevilnejše torej mlekarske zadruge pri lej Zvezi. Te so prejele lani od članov okrog 1,650.000 litrov mleka in izdelale iz njega 65.000 kg sira, 2100 kg masla.
Glavna Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu je po cepitvi organizacije v dve Zvezi obdržala še zmi-raj 1890 članic koncem 1. 1928, dočim je 173 vojvodinskih zadrug prestopilo k novoustanovljeni Zvezi v Novem Sadu. Od članic Zveze jih odpade 1059 z 33.937 člani na kreditne zadruge, 757 z 43.647 člani na nabavne in 74 z 1308 člani pa na razne produktivne zadruge. Stanje hranilnih vlog je znašalo pri Zvezi 6.8 milijonov, stanje posojil zadrugam pa 11.6 milijonov dinarjev. Izposoji! je imela od Narodne banke
6.850.000 Din, od drugih pa 967.000 dinarjev. Kredit pri Narodni banki se je Zvezi letos še znatno zvišal. Skupna vsota vpisanih deležev znaša 5,109.000 dinarjev, glasom bilance pa je bilo vplačanih 2,369.000 Din. Jamstvo je pri tej Zvezi desetkratno, razen tega razpolaga Zveza še tudi z visokimi fonrli. Zveza vodi tudi blagovni oddelek in je prodala v preteklem letu svo-
jim članom za 6.6 milijonov dinarjev kmetijskih potrebščin. Kreditne zadruge te Zveze so imele skupaj 41.4 milijonov hranilnih vlog, kreditov so dale svojim članom 42,4 milijona dinarjev, stanje skupnih rezerv pa je znašalo 5.3 milijone dinarjev. Nabavne zadruge so prodale svojim članom za 81.7 milijonov dinarjev blaga. Zanimivo je pri nedenarnih zadrugah te Zveze, da skoraj vse tudi sprejemajo hranilne vloge, ki so jiin tako glavni vir obratnih sredstev.
Zveza srbskih zadrug v Novem Sadu je nastala svojčas iz vojvodinskih in sremskih srbskih zadrug. Danes ima ta Zveza 231 članic. Največjo paž-njo posveča ustanovitvi mlekarskih zadrug. Dne 30. junija 1929 je imela 3.9 milijonov dinarjev hranilnih vlog, krediti članicam pa so znašali 8.4 milijonov dinarjev. Blagovni oddelek je lani kupil za 3 milijone dinarjem umetnih gnojil, za 300.000 dinarjev kmetijskega orodja, za 900.000 dinarjev krompirja itd.
Tiskovine za zadruge
ki jih ima v zalogi Zadružna Zveza v Celju.
I.	Tiskovine za knjige:
1. Hranilne vloge, dvobarvne. Hranilne vloge, enobarvne.
2.*Posojila, dvobarvna.
Posojila, enobarvna.
3. Naložen denar, dvobarven.
Naložen denar, enobarven.
4. Glavna knjiga deležev, 4 konti.
5. Zadružni register.
6. Blagajniški dnevnik.
7. Ekshibit (vložni zapisnik).
8. Seznam dolžnikov in porokov.
9. Amerikanski dnevnik.
II. Razdelniki.
1. Razdelnilk prejemkov, veliki, denarne zadruge.
2. Razdelnik prejemkov, mali, gospodarske zadruge.
3. Razdelnik izdatkov, veliki, denarne zadruge.
4. Razdelnik izdatkov, mali, gospodarske zadruge.
III. Izvlečki:
1. Izvleček hranilnih vlog.
2. Izvleček posojil.
2. Izvleček posojil.
3. Izvleček naloženega denarja.
4. Izvleček deležev in obresti.
IV.	Računski zaključki:
1.	Računski zaključek za denarne zadruge.
V.	Tiskovine, specijelno za elektrarne.
1. Obračun toka na števec.
2. Obračun toka v pavšalu (mali in veliki format).
VI. Tiskovine.
1. Blok prejemkov.
Blok izdatkov.
2. Skadenčna knjiga za menice.
3. Odpoved deležev.
4. Indeks.
5. Knjižica za hranilne vloge.
6. Knjižica za posojila (zadružna knjižica).
7. Knjižica za tekoči račun.
8. Obrestne tabele.
9. Seznam dolžnikov in porokov.
10. Dopisnice: naročilne. potrdilne, naznanilne.
11. Sejni zapisnik.
VII. Rasne tiskovine:
1. Dolžno pismo.
2. .Prošnja zia posojilo.
3. Opomin obresti za posojila.
4. Opomin za posojila.
5. Obračun hranilnih vlosr.
6. Obračun posojil.
7. Denarni listek.
8. Pristopna izjava.
VIII. Davek, sodnija:
1. Izkaz invalidak. davka.
2. Izkaz neposrednih pristojbin.
3. Izkaz rentnine.
4. Zapisnik ustan. občnega zbora.
5. Prošnja za vpis v register, ustanovna.
6. Prošnja za registracijo sprememb pravil in načelstva.
Hranilne knjižice za darove ob krstih, birmah in drugih prilikah v posebno krasni vezavi ima na razpolago
Zveza.
Vabilo na
občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Kratnarovcih,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ki se vrSi v nedeljo, dne 13. oktobra 1929 ob 3. uri popoldne v Soli v Kramarovcih.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Sklepanje o ručunskem zaključku za leto 1927-1928.
3. Pogovor in sklepanja o prenosu sedeža v RogaSevce.
4. Sprememba pravil.
5. Volitve načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti.
V	Kramarovcih, dne 1. oktobra 1929.
2.	Računski zaključek za gospodarske
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. - Odgovorna sta: za
atčlja. in'uredništvo Janko LeSničar, za Zvezno tiskarno Milan Cetina, oba v Celju