St. 65. V Ljubljani, petek 24. decembra 1920. platana BptosJni Leto L Uredništvo: Ljubljana, Stari trg št. 19. Telefon št Izhaja tedeasko Posamez&a številka velja 1 krono Upiavništvo: Ljubljana, tiratlišie 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 4 K. inserati po dogovoru. GLASILO NARODNO-SOCIJALISTlCNE STRANKE. Božične misl _ Božič kot simbol miru nam nikdar ni stopil tako živo pred oči, kakor za časa svetovne vojne. Dočim je bilo naše praznovanje prejšnjih let bolj vnanje, smo to pot daleč proč od božičnega drevesca in malega Jezusa v jaslicah betlehemske štalce, resnično čutili globoki pomen tihega božičnega večera ter angeljskega petja, oznanjujočega mir ljudem na zemlji.. . Spominjajoč se nazaj, se nam zdi, da smo bili takrat boljši ljudje, ideal-nejši. In to kljub temu, da nas je krog in krog obdajalo pokončevanje človeških bitij, nepopisno klanje. V trpljenju se namreč človek prerodi, ako je sposoben prerojenja. Edina naša želja je bila takrat mir, vsaka težkoča, ki smo jo takrat slutili kot posledico dolgoletne vojne pa ni niti omembe vredna bagatela. Za slučaj, da prebijemo težko vojno dobo, smo imeli vse polno načrtov, predvsem pa smo imeli resen namen, kreniti v svojem življenju na boljšo pot. V svojih zahtevah smo bili skromni: kos kruha in mirno življenje, taki so bili naši gradovi. Na vse smo bili pripravljeni v korist svojega izpopolnjevanja v korist naroda, samo da bi bil mir, mir, mir •.. Letos praznujemo tretji božič po viharju svetovne vojne in zdi se nam, da nam vojna ni služila kot šola. Kakor še nikdar, tako jasno nam je Sedaj, da človek na pretekle žalostne dneve hitro pozabi, med tem ko se živo spominja na vsako v svojem življenju užito veselo urico. Danes pač vidimo, kaj smo imeli dobrega v času pred svetovno vojno in se na to pridno sklicujemo ter primerjamo takratno dobo s sedanjo, pozabljamo pa popolnoma na dneve strašnega trpljenja in smrti. ČUjemo oporekanja: vsi niso tr- peli! Kakor je bila vojna za ene šola bridke preizkušnje, tako je bila drugim vir dohodkov, nepopisnega razkošja in uživanja. Ta opazka je popolnoma upravičena. In morebiti je resnica, da tiči baš v tem glavni vzrok današnjega demoralizujočega stanja naroda. Čeprav je bilo v vojni trpeče ljudstvo v ogromni večini, se je seme manjšine kakor plevel razpaslo med večino ter jo pokvarilo. Trgovci so se tekom vojne navadili na visoke, sto hi več procentne dobičke. Nekdanji princip trgovine: veliko zaslužiti potom nizkih dobičkov in velikega razmnoževanja blaga se je umaknil novemu Principu veliko zaslužiti pri čim manjšem razpečavanjem blaga. Poštena trgovina pri tem trpi, najbolj pa trpe prizadeti nižji sloji naroda. Radikalni komunistični pokret bi se nikakor ne razvil tlo take mere, osobito v naši državi ne, ako bi premožnejši sloji, uživajoč med vojno in uživajoči po vojni s svojim postopanjem ne izzivali osi- ■A. romašenih slojev. Pomanjkanje vsak kega socijalnega čuta, pomanjkanje vsake socijalne kulture, to. je tipični znak današnje dobe. Ako bi ne vodili države ljudje s takimi lastnostmi, bi v interesu države posegli vmes z najradikalnejšimi sredstvi. Skrb državnikov mora biti. da delajo na to, da se odpravi ali vsaj omeji siromaštvo, nc pa narobe. Zakaj ne smemo pozabiti, da je le zadovoljno ljudstvo vneto za državo in da le zadovoljno ljudstvo z vnemo stopi v boj za državo, ako to zahtevajo njeni interesi. Naj bi vodilni krogi prr božičnih drevescih nekoliko razmišljali o tem! Če jim socijalni čut še ni popolnoma otrpnil, oziroma v pobudo socijalnega čuta naj se v svojih mislih ozrejo tudi na one revne sloje našega naroda, ki ob božičnih praznikih trpijo pomanjkanje, ki stradajo in zmrzujejo. Vsi pa moramo misliti na svoje nesrečne brate in sestre onstran mej, na Primorce in Korošce, ki je nimajo vesele urice, dokler gospoduje tujec nad njimi. Tem večje mora biti naše sočustvovanje z njimi ob misli, da smo v veliki meri sami krivi njihove nesreče. Ce je v nas še nekoliko narodni-časti in ponosa, ne moremo požreti težkih udarcev, ki so zadeli Jugoslavijo z rapallsko pogodbo na eni in ko-rošk. plebiscitom na drugi strani. Vsa nizkotna gonja po začasnem blagru posameznika, pa naj se ta udejstvuje v trgovini ali v stranki, se mora umakniti vzvišeni misli skupnega dela za osvoboditev neodrešene naše domovine! Voditelji naših glavnih strank, ki, se eni kakor drugi potegujejo za centralizem oziroma avtonomijo zgolj iz pohlepa po oblasti, nam za to ne nudijo nikakih garancij. Našo državo slabe zlasti notranji boji, ki so predvsem posledica pomanjkanja narodne kulture in socijalne pravičnosti. Ti boji pridejo tem bolj do veljave v času splošne gospodarske stagnacije, v kakršni se nahajamo in katera se slabša od dne do dne. Rudarska stavka zna imeti za naše narodno gospodarstvo nedogledne posledice. Z bajoneti in krpaiijami pa ne bomo preprečili katastrofe, ampak samo z dalekosežnimi in umnimi reformami. Pravega izhoda iz teh razruvanih, državo siabečih razmer in socijalnih bojev pa ne vidimo, predno se naše ljudstvo ne dvigne na višji kulturni nivo. Imeti poslance, ni glavno, glavno je, znati izvajati kontrolo nad njimi, torej vedeti kaj je dobro in koristno in kaj slabo in škodljivo v razvoju naroda in države. Sele ko se naš narod prerodi v tem praveu, smemo pričakovati lepših dni. Konstituanta. Komur je bil pri srcu razvoj naše države, je proklinjal nezdrave politične razmere, ki so gospodovale od pokrajinskih vlad do centralne vlade v Beogradu in obratno. Gospodarstvo in socijalno življenje je šlo svojo rakovo pot ter ni čuda, da smo zgubljali v zunanjem svetu kredit in ni čuda, da so našli naši prišlo do besede ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih. Zato smo se oddahnili ko so bile razpisane volitve v konstituanto! Mislili' smo, sedaj je konec političnega kanibalstva in konsolidacja države ni daleč! Volilni boj je končan in novoizvoljeno ljudsko zastopstvo zboruje v Beogradu. Vendar pa kakor prva znamenja kažejo, je ljudstvo slabo izbiralo! Kako so se vršile volitve? Volitve so se vršile v znamenju terorja, laži in natolcevanja. Vladajoče kapitalistične stranke so se po-služile vseh sredstev, samo da obdrže še nadalje moč v svojih rokah. V volilnem boju so izrabljale kapitalistične stranke, samo da dosežejo uspeh, vse korporacije in institucije, kjerkoli so bili kapitalistični trabantje na vodilnih mestih. Nobeno orožje jim ni bilo preniskotno in noben argument prepodel. Veliki volilni fondi so plačali agitatorje, podkupili časopisje in pripomogli do razmaha ostudni volilni kampanji, ki ni razbistrila pojmov in programov, ampak pobegnila ljudske množice v zaslepljeno nerazsodnost! Načelnega boja ni bilo! Volitve u,yr.š)le pod utisom brezobrazne demagogije in osebnih napadov. Med množice so se vrgla gesla, ki so bila po besedah pompijozna, a po vsebini gl upa in poneumnevalna! Ljudstvo, mesto da bi iskalo resnico, je nasedlo frazam brezvestnih elementov, ki so se prodali za Judežove srebrnike. Izdana je bila pravica in zmagalo je lopovstvo, zahrbtnost in laž! Delavsko ljudstvo je nastopalo v volilnem boju deljeno. Socijalistične stranke so bile v najsrditejšem boju med seboj in popolnoma pozabile glavnega sovražnika: kapitalizem, ki je zbiral svoje moči in pod raznimi demokratičnimi in socijalnimi krinkami odvračal delavsko ljudstvo s prave poti. Volitve v konstituanto so bile ena sama zabloda, katere žalostni delež bo plačalo delavsko ljudstvo! Neresnico govori tisti, ki trdi, da so bile izvršene volitve izraz demokratizma in svobodne volje naroda! Ljudstvo je bilo ogoljufano za resnico! Volil je 1 eror', kapitalizem in aparat vladajoče klike! Ljudstvo ni volilo z lastno voljo in hotenjem! Kakršni je bil volilni boj, take so bile volitve in ni čuda, da imamo danes ljudsko zastopstvo, o katerem je glede delazmožnosti resno dvomiti. 2e prve seje v konstituanti so podale slabe izglede za bodočnost. Kot otročaji so se pričeli prepirati med .seboj gospodje narodni predstavniki, ne meneč se za zahteve ljudstva, ki hoče resnega dela in korenitih izprememb v političnih, socijalnih in gospodarskih odnošajih v državi! ^ Beogradu sc ponavlja stara igra hlastanja po politični nadvladi! Nikomur ni za stvarno delo, ampak vsepovsod le boj za poverjeniška, predsedniška in ministrska mesta, iz vidika zasedbe vplivnih političnih mandatov se presojajo ustavna vprašanja. Gospodarska in socijalna vprašanja so oportuna šele takrat, če je zagotovljeno temu ali onemu gospodu udobno koritce. Kamor pogledamo, povsod samo sebični materijalizem! Nikjer ljubezni do bližnjega in nikjer splošnih človečanskih načel! Kakšna je bodočnost? -Težko je prerokovati! Uvod je bil slab! Ce bo tudi epilog konstitu-ante tak, potem že lahko v naprej prekrižamo zaenkrat vsako lepo misel o razvoju jugoslovanske države! Eno pa je gotovo! Konstituanta je in je tudi ne bo! Narod jugoslovanski ostane! Enkrat, desetkrat pre-varjen, bo gotovo v pravem času mobiliziral armade neuklonjenih delavcev, ki bodo obračunali z razmerami, strankami in osebami! In prav misel na naš zdrav narod nam daje pogum. Pogum pa je zmaga! Ponovimo. številni sovražniki poslušna ušesa, ko so prerokovali razpad jugoslovanske države. * Iskali smo krivce! Težke obdol-žitve so padle na one, ki so imeli vodstvo države v svojih rokah. Napovedali smo boj vladajoči kliki v prepričanju, da bo ozdravitev nevzdržnih razmer mogoča šele tedaj, če bo Časten izhod naše stranke iz volilnega boja, ki je bil drugim strankam z ozirom na njihove fonde lahka reč, je zbudil na vseh koncih pozornost na naše gibanje. Prihajajo po-praševanja po našem programu, po taktiki naših poslancev v konstituanti. Ljudje poizvedujejo po našem glasilu, oglašajo se naročniki, ki bi vsi radi poznali temelje in cilje naše stranke. Zato ne bo odveč, če zopet enkrat povemo, kaj smo in kaj hočemo. Narodno socijalistična stranka je stranka, ki jo vodi spoznanje, da je srečen razvoj jugoslovanske države kot skupnega doma Slovencev, Hrvatov in Srbov odvisen od tega, da se ne stavljajo ovire razvoju, ki gre tudi pri nas za tem, da se današnji egoistični, individualistčni temelji družbe in življenja nadomeste s socialističnim družabnim redom, ki ga označuje socijalna enakopravnost in dejanska humaniteta. Zavedamo se in treba je da se zaveda ves narod, da gre razvoj za tem, da se omogoči vsakemu delavnemu članu družbe doseči pogoje za dostojno in srečno življenje^ Mnenja smo, da ni treba revolucij za to, da dospe narod do tega stanja. 1 reba je le, da se razvoj, ki ima to tendenco, ne ovira. V hrepenenju množic, ki hočejo imeti ta ideal uresničen, se manifestira večni socijalni zakon izravnavanja, o čigar eksistenci današnji buržuazni politiki kar nočejo ničesar vedeti, kljub revolucijam, ki nam jih sporoča zgodovina in ki pomenjajo nasilno odstranitev trdovratnih ovir, ki zajezu-jejo pot k izenačevanju. 2e tu povdarjamo, da nam izenačevanje ne pomenja znižanje življenskih potrebščin, temveč njih zvišanje. Pač je pa resnica, da revolucije ne prizanašajo in da utegnejo katastrofalno upli-vati na narodov razvoj, ker bude im-prerijalitične želje sosedov. Mi smo obdani od samih tacih prijateljev: od Madžarov, Italijanov, Nemcev, tudi Grkom ne moremo zaupati. Ti vsi komaj čakajo na priložnost, da pogi-abijo dele naše zemlje ki nam je kljub Parizu in Rapallu še ostala. Revolucija bi bila dobrodošel trenutek. Za revolucijski plamen pa prilagajo polena oni slepci, ki ne vi- dijo socijalnega razvoja, delovanja socijalnili zakonov. Kdor širi spoznanje, kam gre razvoj, dela za narod in državo, ki bota trajna in trdna le tedaj, če se bodo vsi deli naroda čutili drug z drugim eno, kar bo takrat ko zavlada socijalna enakopravnost in gospodarska enakovrednost. V tem stanju namreč preneha razlika in nad-moč enega sloja nad drugim, preneha netilo za socijalne spore, ki jim tako često sledi revolucija, ki zrahla temelje narodnega in državnega žitja in ga spravlja v nevarnost, da zgubi suverenost. Širiti z besedo in dejanjem spoznanje, kam gre razvoj družbe, je delo za narod in njegovo državo, in ker je delo v smeri socijalne in gospodarske enakovrednosti delo za uresničenje socijalizma, smemo svoj so-cijalizcm imenovati narodni socializem, pa če je to buržoaziji ljubo ali ne. Buržuazijo omenjamo zato ,ker tej se najbolj za malo zdi, da si upamo govoriti o narodu in državi, kljub njeni želji, da bi naj šli h komunistom. Štrajk rudarjev. Deset tisoč delavcev je v naših premogokopih zapustilo delo in štraj-ka. Nezadostne mezde, slaba prehrana in slabe stanovanjske razmere so pognale desettisoče bednih proletarcev v stavko proti kapitalistični Trbo-veljki prernogokopni družbi, da lzsi-'" lijo priznanje minimalnih življcaskih pogojev. Kdor pozna grenkost štra-kov ve, da se delavstvo v današnjih razmerah iz objestnosti ne poslužuje štrajka, ampak se posluži tega zadnjega orožja v obrambo svojih soci-jalnih pravic samo takrat, ko ie mera polna in ni mogoče vzdržati v obstoječih razmerah niti ene ure več! In v ta položaj je prišlo premogokopno delavstvo. Zastonj so bili vsi prijazni opomini delavstva, za zboljšanje mezd in zastonj vsa posredovanja delavskih zastopnikov. Trboveljska prehiogb-kopna družba je na vse upravičene zahteve odgovorila svoj trdi ne, brez ozira na stradajoči proletarski narod, ki dviga ob življenskt nevarnosti zemeljska bogastva in trpi kot: uprež-na živina iz dneva v dan! Štrajk pre-mogokopnih delavcev, je krik po kruhu bledičnih proletarskih družin in krik brezpravne raje, izkoriščane po kapitalistični družbi, ki pozna samo svoj profit, dividencc in bogastvo ak-cijonarja. ne pa pravice delavstva v soudeležbi na dobičku produkcije! Upravičenim zahtevam rudarjev se bo moralo ugoditi. Za ta ■ moralo jamči solidarnost vsega jugslovan-skega delavstva, ki bi v slučaju potrebe zastavilo vse sile, da zmaga premogokopno delavstvo v odporu proti kapitalističnim mogotcem! Štrajk vodijo komunisti! Kakor je štrajk premogokopnih delavcev upravičen, je slaba taktična stran štrajka ta, da hoče gotova politična stranka izrabljati štrajk v strankarske namene. Vsa jugoslovanska javnost vidi v Štrajku le nastop komunistov strankarjev, ne. pa nastop prizadetih rudarjev. To je zgrešeno in v kvar delavski stvari. Pri vodstvu Štrajka bi morale biti udeležene vse delavske organizacije, šele takrat bi bil povdark nastopa rudarjev tako jak, da bi bilo vsako izbegavanje javnosti v naprej onemogočeno! Ni vseeno, kaj misli najširša javnost o štrajku in prav posebno ni vseeno, Če javnost vidi v štrajku politični akt stranke, ki je z raznimi neresnimi terorističnimi nastopi ponovno diskreti-rala nastope delavstva. Javnost je zaenkrat skoraj brez vsakega interesa sprejela štrajk rudarskih delavcev, akoravno ima lahko štrajk ncdogledne posledice za vse gospodarsko življenje, Meščansko časopisje se je z vodenimi članki sicer nekoliko pomudilo s štrajkom, povedalo pa ni drugega, kakor da stoji na strani Trboveljske premogokopno družbe in proti delavskim zahtevam. Drugega tudi pričakovati ni bilo! Ruski socijalni revolucionarji proti diktaturi. Na zborovanju zaupnikov čeških narodnih socijalistov so bili zastopani tudi predstavitelji ruske stranke soci-jalnih revolucionarjev (ruskih narodnih socijalistov) J. S, Minor, hi. Laza-rev in V. M . Zenzinov. V imenu svojih tovarišev je spregovoril J. S. Minor: „Bratje odpu- stite, da ne morem govoriti k vam v vašem rodnem jeziku. Pozdravljam vaš zbor zaupnikov, kot zbor zaupnikov stranke, ki je sestra ruske stranke socijanih revolucijonarjev. Je to ra-dostno jedinstvo obeh naših strank. Ruska stranka socijalnih revolucionarjev je delovala in sc bojevala pod praporjem, na katerem je bilo napisano geslo: ,, Svoboda in zemlja!" Brez svobode ni bilo pri nas zemlje za malega zemljedelca in brez zemlje ni bilo za nas svobode. Pod tem geslom smo šli v boj proti carizmu, pod tem geslom je rusko ljudstvo zrušilo carski režim in doseglo svobodo. Po padcu carizma smo imeli pri nas popolno svobodo. Svobodo besede, svobodo zbrorovanja, svobodo strokovnega gibanja itd. Ustavodajna vseruska skupščina je dala narodu tudi zemljo. To je bilo veliko delo takoj v prvi in Z— poslednji seji, vršeči se 5. februarja letarpiS. Istega dne je bila ustavodajna skupščina razgnana od bolj-ševikov, ki so svojo propagando vršili ravno pod geslom ustavodajne skupščine, da tako maskirajo svoje stremljenja po diktaturi proletarijata. Danes ima Rusija to diktaturo, ati to ni diktatura proletarijata, temveč diktatura dveh ali treh oseb nad proletarl-jatom, diktatura Lenina in Trocki ja. Pri tem režimu je demokracija zadušena, svoboda za katero smo se bojevali ubita. Kot star socijalist mislim, kadar gledam na razmere pri vas, da češkc-slovensko ljudstvo ne bo dopustilo, da bi češko-slovcnska republika preživljala tiste groze in tisto trpljenje, kakor ga danes preživlja nesrečna Rusija. Prepričan sem, da bo zdrava misel češko-slovenskega ljudstva in njegova visoka kulturna stopinja izvedla vašo domovino iz vseh težkoč dobe in razmer. V metodah in zmagi boljševizma leži strašna nevarnost za vašo stranko. Ali to ne bi. še ničesar potnenjalo. Stranke ne pomenjajo ničesar, narod je vse. In vaša dolžnost proti temu češko-slovenskemu ljudstvu, vaša dolžnost kot socijalistov je, da ga obranite pred tem strašnim stradanjem, ki mu je izpostavljeno danes ljudstvo in proletarijat ruski. Prosimo vas, da bi nas podpirali proti reakciji z desne in proti reakciji z leve . . .“ Nadaljnc besede govornika so se zgubile v burnem ploskanju, ki jc stresalo dvorano. Naši bratje so doživeli velik, radosten trenotek. Čutili so, da jc bilo tukaj govorjeno od srca k srcu in da socijalizerii ruski in čc.ško-slovenski, socijalizem slovanski ne združuje samo vez krvi, temveč tudi edinost stremljenja po svobodnem razvoju k boljši bodočnosti slovanskega proletarijata. Politične vesti. Delo konstituante. 2e takoj ob začetku opažamo, da je izvoljena nova konstituanta zašla na pota svoje predhodnice neizvoljenega začasnega narodnega predstavništva. Delo poslednje jc obstojalo v verificiranju mandatov. Sedaj se nam nudi ista slika. Od 12. dec. naprej so zaposleni z verifikacijo mandatov in menda jih bodo verificirali do konca slavnega obstoja nar. skupščine, kljub agilnosti Žerjavovih poslancev. Ali bo še časa za poslovnik im ustavo, po tem sc nihče več ne vpraša, nekateri celo trdijo, da gre verifikacijsko delo neverjetno hitro od rok, Grazie tante! Socialdemokrati protestirajo. Prišlo je nekako v meso in kri, da se poražena stranka po dovršenih volitvah pritožuje proti navidezno ji storjeni krivici. Verjamemo, da je socialdemokratom žal po ljubljanskem mandatu. To so povedali že v „Napreju‘‘ in Sicer takoj po volitvah in tudi označili krivca poraza: socijal-demokratično brezbrižnost! Od tega časa pa do izvolitve verifikacijskega odseka, v katerem imajo razmeroma močno zastopstvo, so pršli socijalde-mokrati do druzega zaključka: krivda ne obstoji v brezbrižnosti ljubljanskih sodrugov, kakor so trdili prvotno, temveč v sleparijah. Kakor iz uradnega poročla razvidno, so našli nekega Boleta, ki je vložil, na verifikacijski odsek pritožbo. Pri tem je mož storil napako, da svoje trditve ni podprl s prav nikakitni dokazi, ker jih najbrž ni imel, vsled česar je bila njegova pritožba odklonjena. Mislili smo da so socialdemkrati pametni in da sc ne bodo dali smešiti s starimi in podobnimi pritožbami. Nemec bi rekel: ,,fort ist fort, lun ist hin“. Bo pa drugič bolje, a k o sodrugi ne bodo preveč bezbrižni. Kristan na dvoru. V teku časa otopi najstrožje orožje. Socjaldemokracija je bila ob svojem postanku skrajno revolucijonarna in v tem pogledu ni prav nič zaostajala za današnjimi komunisti. Dandanes pa se je socialdemokracija že tako prilagodila razmeram, da ne vzbuja nikake pozornosti več, če sprejme kralj ali cesar socijatdemo-krata v avdijenci. To pa seveda tudi ni nič napačnega- Ce so republikanci, iz tega še ne sledi, da ne smejo občevati z monarhisti, ker bi morali sicer svojim načelom dosledno celo med posameznimi družinskimi člani postaviti zidove. Komunisti bodo Kristanu očitali, da je „kraljevski socijalist", kmalu pa bodo sami nestrpno čakali, da jih kralj povabi v avdijenco. Danes je orožje ostro, čez nekaj časa gotovo otopi, če se ga tudi 'večkfM' hrust.' Taksno j c življenje! Bokser. „Rdeč Prapor" rad posname laži meščanskih časopisov. Ako bi bili „Naprejovci“ boljši, bi ne bilo težko verjeti upravičeni trditvi, da dela ,,1\. Prapor" uslugo kapitalistom s tem, da razdvaja in bega delavstvo. Zakaj neki ne kopira tudi poro,čila meščanskih listov o „boljševiškcm raju" v Rusiji? Resničen bokser — ne tak, kakršen se je porodil v glavah dr. Tavčarjevih žurnalistov — pa bi v beograjskem cirkusu gotovo ne bil odveč. Strajk rudarjev in meščanske stranke. „Jutro" glasilo JDS je proti zahtevam premogokopnega delavstva Radi lepšega sicer med vrstami pripovedujejo. bankirjem, da se gotovim zahtevam delavstva mora ugoditi. „Jutro“ dvomi, če spravlja Trboveljska družba res tako velike profite, kot to delavstvo trdi. Brez dvoma jc zelo žalostno, da še. danes ne vemo, koliko zasluži Trboveljska družba na račun delavskih žiti jev- In kdo je temu kriv! Prav veliko gospodje okrog ,,Jura“, ki za svojega gOspodarsva na deželni vladi, niso imeli toliko energije, da bi prisilili Trboveljsko družbo, da polaga točne račune o svoji produkciji. Z rokavicami se je postopalo z dunajsko čifutarijo, mesto da bi se jo udarilo s trdo pestjo. Ravnotako je jamranje ,,Večernega lista" o upravičenih zahtevah rudarjev prazno čvekanje.. Dr. Brejc naj bi zagrabil Trboveljsko družbo, da prenese takoj in brez odloga svoje glavno knjgovodstvo iz Dunaja v Ljubljano in kmalu bi vedeli, pri čem da smo! Ja, ja, ljubezen in delo za delavstvo so dve stvari, ki ne spadajo v programe klerikalcev in liberalcev. * Nemčija. Bavarski voditelj špartakistov, dr. Maks Leivien je bil izgnan na povelje bavarske vlade. — V Halle je bil na ukaz berlinske vlade aretiran voditelj neodvisnih levičarjev dr. Štern. Delavstvo je vsled tega pričelo štrajkati. Švica. Za zveznega predsednika jc bi! izvoljen Edmund Schulthess, za podpredsednika dr. Haab. Cenoslovaška. Na predlog nemških socijalnih jc sklenil senat, da v Cehoslovaški vsaka narodnost sama zase upravlja šolstvo. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri se zahteva nov šolski zakon na podlagi ločitve cerkve od države. — Komunista Muno je čehoslo-vaška vlada vsled zadnjih pučevskih dogodkov v Kladnu — zaprla. — Zadnji komunistični puč se je popolnoma ponesrečil. Uspeh je samo' ta, da je policija imela vzrok zapreti več sto razgretih komunističnih agitatorjev. — V poslanski zbonici so zagnali Nemci velik hrup proti podržavljenju zasebnih železnic. Fred glasovanjem so nemški meščanski poslanci zapustili dvorano, nakar je bila predloga sprejeta. Italija. Rimski senat je odobril zakonski načrt glede ratifikacije rapallskc pogodbe z 215 proti 29 glasovom. Nato je kralj sankcijoniral rapallsko pogodbo. General Caviglia je pozval d' An-nunzija, da naj se pokori volji naroda. — Ko so v zbornici obravnavali o ravnanju z vojnimi invalidi in ttmirov-Ijenci, je pred zbornico demonstriralo večje število vojnih poškodovancev vsled zavlačevanja izvedb odredb, ki bi bile njim v korist. V pretepu s policijo je bil ranjen en redar in dva demonstranta. Rusija. Na Krimu je izbruhnil nov upor proti boljševikom. Delavci in mornarji v Sebastopolu so se pridružili temu gibanju. — V Kijevu je sovjetska vlada razkrila zaroto proti sovjetski Rusiji. — Z i. januarjem se socializirajo v Petrogradu vsa gledališča. — Na Ruskem je 84 taborišč za uJninSc. Viter 'Te ' ČaSfnikov in civilnih uradnikov iz carske dobe. Pred enim letom je bilo 21 ječ s 16.000 jetnkov. Angleška vlada je konferenci predložila načela pogodbe za vpostavi-tev trgovinskih odnošajev s sovjetsko vlado, ki jih je določila skupno z zastopniki sovjetske Rusije. Ministrski predsednik Levgues je temu nasproti zavzel stališče francoske vlade, ki pa je od stališča angleške vlade precej različno. Francoska vlada zastopa stališče, da se s sovjeti ne pogaja o gospodarskih vprašanjih. Francoskim državljanom bo na prosto dano, če hočejo trgovati s komurkoli, vendar bodo to storili na lastno odgovornost. Madžarska. V Budimpešti obsoji nekaka hrvaška centrala, t. j. organizacija bivših hrvaških avstrijskih generalov in častnikov, ki vodijo plačani z denarjem madžarske vlade, agitacijo zoper obstoj naše države. — Ravnotako obstoji v Budimpešti centrala, ki širi madžarsko propagando na Slovaškem. Centrala ima stike s slovaškim voditeljem, klerikalcem Hlinko. — Na madžarski prestol čaka enajst kandidatov, med temi 4 Habsburgovci. Po izjavi fin. ministra v narodni skupščini, so dolgovi Madžarske tako veliki, da sc bodo morali znižati vsaj za 4 odstotke. Madžarsko vojno posojilo se prolongira za tri leta. Pri pobiranju davka na vojne dobičke se uporabljata dva sistema. Davek, ki ga bo moral plačevati vsak, ki med vojno ni opravljal vojaške službe in davek, ki ga bo plačevati od imetja presegajočega en milijon kron. Na mesto enkratne premoženjske oddaje, se uvede 25 odstotna imovinska oddaja, ki bo v glavnem zadela veliki kapital. Kolekovanja papirnatih novčanic ne ho. Akcijske družbe naj se prisilijo, da v dveh mesecih zvišajo akcijsko glavnico za 5 odstotkov in da prepuste nove akcije brezplačno državi, Stanovanjsko vprašanje. O tem, da primanjkuje danes stanovanj, smo vsi edini. Koliko ljudi še danes stanuje v železniških vozovih in raznih drugih luknjah, ki so vse drugo preje, kakor primerna stanovanja-Merodajni faktorji s belijo glave, kako odpomoči stanovanjski bedi, pa do danes še niso nič kaj posebnega po-gruntali. Dr. Gosarjeva akcija se ni obnesla, možakar je preveč pardoniral lastne pristaše. Kratko rečeno, njegova akeja ni bila odkritosrčna, ampak je v prvi vrsti bila naperjena proti njegovim političnim nasprotnikom. Sai verno za nešteto slučajev, ki bi jih lahko navedli. Zopet drugi so zagovarjali človekoljubje, a tretji najnovejši poverjenik za socijalno skrb je pa rešil stanovanjsko vprašanje s tem, da jc razpustil stanovanjski sosvet. No, danes smo zvedeli, da je imenovan nov stanovanjski sosvet, ki bo menda bolj po godu gospodu poverjeniku, ne bo pa s tem rešena stanovanjska kriza. Res čudno, kako si nekateri predstavljajo rešitev stanovanjskega vprašanja. Ako pa že hoče novi poverjenik vzeti železno metlo, pa naj začne r<« pometati tam, kjer je res potrebno. Človekoljubje je n. pr. prav lepa reč, .ampak človekoljubni moramo biti v prvi vrsti napram našim domačim ljudem. Kaj je to človekoljubje, da se pusti Nemca in nemškutarja, ki nima prav nobenega opravka v Ljubljani bivati v velikih sobanah, naše ljudi pa ki imajo službe in velike družine, se pa pusti zmrzovat v vagonih in kleteh. Poglejte malo gospodje, kdo se šopiri po Ljubljani, Vam smeje v pest, škodoželjno šepeta o ,,polomu v državi11 in kdo ima celo tajne zveze z našimi sovražniki. Bodite pozorni na gotove Nemce in nemškutarje, pa bo kmalu vsaj nekaj stanovanj na razpolago. Tu je treba nove metle! Tedenske vesti. Anketa. V pod op ju Luidue _ v Uuk. ;sc, jjLA, t« šila te dni anketa prizadetih krogov z namenom, da sc ugotove vzroki stagnacije naše industijc, med katerimi se je v prvi vrsti omenjalo izvozno carino in konkurenco s strani inozemstva z ozirom na razliko valute. Iz poročil zastopnikov posameznih industrijskih panog smo dobili silno žalostno sliko o stanju naše industrije. Vsa poročila so se vjemala v tem, da stojimo, pred veliko gospodarsko katastrofo, ako vlada ne ukrene nemudoma vse potrebno v svrho zaščite domače industrije. Na tem mestu ne bomo raziskavah, v koliko so bil j: pritožbe gospodov industrijcev upravičene, ali so bile iskrene ali le diktirane iz obzira Celje, Dubrovnik, Kotor, J MITM«* O3mDUBMBv Krani’ Miljana, Maribor, Metko-..... ... . , vič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hramlne knjižice, žiro- in druge ^ Trst> Wien vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji tu- in v inozemstvu Priporočam vsake vrste klobase, g| svinjsko gnjat, pravo svinjsko mast, in svežo slanino. Rudolf Welle tvori iška prekajevalnica In klobasicama Krčevina pri Mariboru. „Nsvs Pravda" ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši. M =t« Razno drobnarijo, toaletne predmete, stročnice in papir za svatčice, potne košare, pletarske izdelke itd. na drobno in debelo JOSIP MARTINC veletrgovina * Kalam erijo MARIBOR £h -m Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze. I.rs: red.-Članarina lk na teden.-Podpore: II. razred.-Članarina 2 k na teden. - Podpore : III. razred. - Članarina 3 k na teden.-Podpore: Članstvo j nad V2 teta j nad 2 leti nad 3 leta V bolezni 10 tednov po ‘20 k 10 tednov po 25 k 10 tedrov po 30 k — — V brezposelnosti nad 1 leto 6 tednov po 46 k 6 tednov po 50 k 6 ted. po 40 k — 1 ted. po 26 k — Porodnice — 4 ted. po 20 k — Potrebščine — enkrat 150 k enkrat 200 k Članstvo nad '/z 'eta nad 2 leti nad 3 leta V bolezni 10 tednov po 40 k 10 tednov po 45 k 10 tednov po 60 k — 3 tedne po 35 k 5 tednov po 40 k V brezposelnosti j nad 1 leto 16 ted. po 45 k 5 tednov po 65 k 6 tednov po 60 k 5 ted. po 35 k 6 ted. po 45 k 3 ted. po 40 k Porodnice | ■ - 4 ted. po 40 k — PogrebšSina t - enkrat 260 k enkrat 300 k Članstvo nad l/i leta nad 2 leti i nad 3 leta V bolezni 12 tednov po 50 k 10 tednov po 55 k 10 tednov po 60 k — 6 tednov po 50 k 10 tednov po 50 k V brezposelnosti nad 1 leto 5 ted. po 30 k 10 tednov po 65 k 10 tednov po 70 k 6 tednov po 60 k 4 tedne po 60 k 7 tednov po 50 k Porodnica — — — Pogrebščina | — i enkrat 350 k enkrat 400 k NSZ ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (I. nadstropje, desno). Uradne ure so vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne ta od 4 ure do 7. ure zveder. Ob nedeljah ta praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasmla. Za pisma je naslov: „Narodno-socijalna Zveza“ v Ljubljani, Telefon st. 77.