•«»* dobro %a- )bi'e cesar se lahko reče, da imaio izvanredno kfoffi'i, informacije o razpoloženju. M vlada '^^!*xgn!stradje. ' . ^^^ii'ani t Pennsylvani ii so jako močno orga- pravijo, da nimajo namena napove-razmere, kakršne vladajo v West ^ je njih namen samo, da se odpravi pogodbe, ki je enal||a za rudarje in pod-držav takozvanega centralnega kompe- pomoč. ' JJ^?ton, 1(5. marca, — Samuel Gompers, predsed- i rl^l federaciie, ie danes iziavil. da ru " Q dne 1 .anriia odideio na štraik, lahVn _cunaii> na nomoč in sodelovanje delavske fe,de- % ie iziwil. da so nodietniVi nr^trm-ali r)0- i ^9 "^*^0 RA T\n/^v\irtoirt r«l)-*Tv\*-i rt rr T*it/^ni»n UVl OA "H ! '®^o so podpisali skimno z rudarii. in dn se ni Wflishington, 16. marca. — A-merika bo začetkom aprila sklicala več konferenc g predstavniki evrops'kih narodov, da se pogovori ž njimi, kaj mislijo iia'-praviti glede svojega dolga, ki ga dolgujejo Zedinjenim državam Tem. konferencam bodo prisostvovali vsi veliki kot tudi man narodi. Zadolženost evropskih na rodov v Z edin j enih državah je tolika, da pride na vsako osebo v Zedinjenih državah, vštevši tudi ženske in otroke, $100, Skup ni dolg tujih držav v Ameriki skupno z Obrestmi znaša $11,-333,194,000. Ta fjolg je razdeljen kot gledi: Armenija trinajst milijonov dolarjev, Avstrija petindvajset milijonov, Belgija štiristo dvajset milijionov, Kuba osem milijo, nov, Cehoslovakija stoindva milijona, Estonija petnajst milijonov, Finska devet milijonov, Francija tri bilijone in sedemsto šestnajst milij'onov. Velika Britanija štiri bilijone in šeststo petinsedemdeset milijonov, Grčija petnajst milijonov, Madžar ska nekaj manj kot dva milijona, Italija en bilijon in osemsto petdeset milijonov. Lat vi j a pet milijonov in pol, Liberija bsem-i^dvaiAe.t tisg^g, Litvjja pet milijonov in pol, Nikaragua sto in sedemdeset tisoč. Poljska sto in osemštirideset milijonov, Romunija štirideset milijonov, Rusija dvesto in, triindvajset milijonov, Srbija oziroma Jugoslavija deijainpetdeset milijonov. Vlada je že podvizela korake, da se čimpreje začne s pogajanji glede teh dolgov. N^ajprej ge bo poskusilo pri Angležih. Njim se je največ posodilo, poleg tega pa je Anglija tudi edina ddžela, od katere se pričakuje dobiti kaj v gotovini. Reka, 16. rnarca. — Danes Je foila v uprizorjena v tem mestu nova proti-revolucija, katero so izvedli krajeviji vojaški prvaki. Komitej narodne obrambe, ki je prevzel vlado potem, ko so fašisti strrfioglavili \iado Zambellija, je prevrnjen. Novi vbjaški svet, ki ima v zdaj v rokah vlado, ima zasedeno vladno palačo, kakor tudi poštno poslopje. Vodje nove revolte, ki zastopajo 'krajevne vojaške sile, sb danes naznanili, da so se zavzeli, da organi'zujejo legalno reško vlado. Kot relzultat nove revolte se tu kot po italijanskITi" mestih izraža bojazen, da bo prišlo do novih fašistovskih izibruhov, -__0-- Tujezemci ostanejo, POSLANSKA ZBORNICA JE ODGLASOVALA, DA SE 2400 TUJEZEMCFM, KATERIM SE JE DOVOLILO LE ZAČASNO BIVANJE V ZEDINJENIH jDRŽAVAH, DOVOLI, DA ^STANEJO TU. Washington, 16 marca. — Poslanska zbornica je danes sprejela resolucijo, glasom katere se 2400 tujezemcem, katerim se je dovolilo pred 'meseci le začasen vstop v dežel^, potem ko je bile število 'glasom nove ga zakona dopoljeno^ dovoljuje da se trajno naselijo v Zedinjenih državah. Resolucija gre zdaj še pred se-natno zbornico, kjer se tudi pri-1 čakuje, da bo sprejeta. Proti tej resoluciji je silno nastopil demokratski poslanec iz Ca-llfornije, Raker, ki je dejal, da se o je sprejelo le v prilog oarobrod-nim interesom, katerim se je na ta način prihranilo $500,000, kei jim teh tujezeracev ne bo treba zastonj prevažati nazaj v Evropo. V tako i ./'oupna skupina delodajalcev postavila «•,1 državliani moreio iz teo"^ nrvpton-^riin 1p f>Ti 7akiiiiČAV. in fn ip. dn nrxrodVin H T^AVo.1 " ^■^^Tnni, Ani so nvii'^v'OTTliarii. rip 1»,. Ml 'If pVn mioliio. da bodo S tPTTl ORlfbili um'io New domnevo podjetnikov. ^6 tli J. ' Delavski tajnik Davis je da-tudi liaH 'Vlada v sporu med rudarji in podjetniki zavzemala stališče nevtralnega opazovalca, ^^^^^govni poidjetniki sklepajo danes o odgo-] ^odo jutri podali rudarskim zastopnikom zahteve. Nikakega dvoma ni, da bodo P^^eniogovni rudniki s 1. aprilom prenehali z fcilNn ^ki dijaki ^^^ajUCENl. 15 1:. ^ iz šole en cel M iSiuT®- - Lichterfelde in- ■ ® Itadrvi. 2a časa monar . (k J , sinove bivših I »tfa^S razreda je ' v ki ^^{°"&rnih demon-4i A ^voj vrhunec :, Jiih'^^^Sovi},^ ^6 hišnika šole ra- I 'tirani ^'^^^i-monarhistič-V?^.^'vših napade. tev. ^ ^ašgg J ^ nekdanj kaiV--® Hohenlzollern- PREZGODNJE VESELJE. ■i rojstni dan so ia^i_ proti repuMikan- Ludlow, Mass., 16. marca. ~ Ko je Peter Waddach, ki je doma iz Avstije, par dni nazaj zvedel, da je dedič posestva, ki je vredno 200,000 kron, ga je prevzelo silno veselje, in % njla vred go se veselili tudi njegovi pinjatelji. 200,000 kron se je zde lo veliko ne samo Petru, temveč tudi vsem njegovim prijateljem. Toda veselje vseh skupaj se je kaj hitro ohladilo, kajti, še pre-dno je mogel pričeti delati načr-g te, kako se bo vr/iil domov, ter v kraju svojega,rojstva živel v sre či ITI udobniosti,^ je izvedel, Ida um Ta slika angleške princese Mary in njenega moža viscounta Lasealles je bila vzeta na dan poroke v kralje-njegovo posestvo ni več vredno \ i palači v Londonu. Obleka princese Mary je baje veljala •kot $20 v ameriškem denarju, okrog pol milijona. Strajk v južni Afriki preklican. Johanne#)urg, IG. marca. — Stavka rudarjev v Južni Afriki, ki je trajala več kot dva meseca, je preklicana. Ta korak je paa» vzela Južno-afriška industrijalna federacija, ki je oibenem izjavila, da so vse obdol&be o revbluci-jonarnih zarotah proti vladi, neutemeljene. Vladne Čete so napravile mir rpo vseh mestih. Policija izjavlja, da ima oibsežne dokaze, da je '^lx)]jševi'ška zarota" odgovorna za revolucijio, in da bo prinesla na dan presenetljiva ra^^kritja. Vlada izjavlja, da jma zajetih 6000 jetnikov, in da se bo z onj-mi, ki so odgovorni ga boje, strogo postopalo Želeizničarji so ge zopet vrnili na delo. Vqeraj go vojaške čete zasedle tudi mesto Fordsburg. Kot se vidi, je bil topniški ogenj vlad nih čet jako '"uspešen". Krogle so padale ravno na glavni trg m«, sta, vsled česar se se morali u-porniki umakniti v bližnje hiše Med ubitimi sta tudi dva zmed glavnih voditeljev uporniškega gibanje, Fisher in Spendiff, ki sta bila ubita od šrapnela, k) g ta se nahajala v Delavskem domu. -—O-- KONFERENCA MALE ENTENTE V BELGRADU. Belgrad, 13, marca. — ./In-fdrma'cijski uraa sViS.) Konferenca ekonomskih izvedencev ma'.e entente in Poljske je za\TŠila svoje delo danes ter je podala v javnost sledeči komunike: "Delegati Poljske, Romunije, čehoslovaške repijblike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zbrani na konferenci v Belgradu. da skupno proučijo finančna, ekonomska in prometna vprašanja, ki imajo biti na dnevnem redu konferenc.) v Genovi, so konštatirali popoln sporazum o vseh razmotri-vanih vprašanjih. Držeč se principa, po katerem je usvojen dnevni red konference v Genovi, ki ne dovoljuje nikakih razgovorov gle-le obstoječih mirovnih pogodb, vodeni od čvrste volje za skupno delo zf konsolidacijo ekonomskega življenja Evrope, in prepričani, da se bo čuvalo življenske interese njih dežela, so dosegli ekonomski eksperti popoln sporazum za skupen nastop v vseh vprašanjih katerih se bo razmotrivalo na genovski konferenci. Eksperti so ob f^nem uvideli potrebo, da porušijo skupno tudi vsa ostala vprašanja, ki spadajo v njih delokrog, in o katerih se bo mogoče raz-motrivalo na genovski konfe-.-enci." --o- ZA OPROSTITEV POLITIČNIH KAZNJENCEV. Washington, 16. marca. — So cijalistični poslanec London Meyer iiz New Yorka je daneg izpričeval pred pravosodnim odsekom glede resolucije, v kateri se priporoča predsedniku, da pomilo-sti vse politične kaznjence, ki se se nahajajo v zaporu. Tekom zasliševanja je prišlo večkrat do 'burnih prizbrov. London je rekel da ako jbi imel on moč, bi izpustil tudi one, ki so bili obsojeni 'radi kakega nasilnega dejanja radi iskrene opoizicije proti vojni. Ta izjava je izizvala veliko odobravanje pri skupini poslušalcev, sestoj ečih povečini h žensk. Toda kongresman Yates j e odvrnil, da London s tem podpihuje nasilnost, kar pa je London zanikal. FRANCOSKI BANKIRJI SO ZA VPOSTA-VITEV ODNOŠAJEV Z RUSIJO. PRIŠLI SO DO PREPRIČA NJA, DA NISO RAVNALI PAMETNO, KER SO SE OBO TAVLJALI MEDTEM, KO SO OSTALI NARODI VODILI POGAJANJA Z BOLJŠEVIŠKO VLADO. Pariz, Francija. — Ko so nem ma najbolj na mestu. V tem ozi-ski listi pred kratkim prinesli ru je torej prihod Poincareja na vest, da se ima pravkar skleniti .vlado položaj izboljšal. Toda op» Siporaizum med Francijo in so- žiti je precejšno izboljšanje tudi vjetsko vlado, so nekoliko pre tiravali. Tcda eden izmed najbolj presenetljivih dogodkov v mednarodnem političnem življenju zadnjega časa je dejstvo, da se je stališče Rusije napram Franciji, in Francije napram Ru siji silno spremenilo... Ta proces, kot vsak proces, je brezdvoma počasen. Toda ču-ten'denco gblilževanja opazilo šele, ko je prišel na krmilo Poin-dno pri tem pa je to, -da se je co care. Politično življenje na evropskem kontinentu je polno takih paradoks. Poincareja se je smatralo v Franciji kot tudi po vseh zunanjih državah najmanj u po- gleda stališča napram Rusiji. To pa ni v toliki meri delo Poincareja, kot posledica okolščin. Francoski trgovci, tovarnarji in (bankirji so pričeli čutiti, da je neizrečno neumno, da držijo šobo, medtem ko se drugi narodi razgovarjajo z boljševiki. To čustvo je začelo prevladovati šele po padcu Ariandove via de, in se je začelo izražati ravno ob Poincai-jevem nastotpu. Novo-došlec ima, vedno to prednost, da se o raznih vprašanjih še ni določno izrazil vsaj pred parlamentom. Medtem ko Poincare ni pričel z nikakimi uradniki pogajanji s sovjetsko vlado, pa na drugi strani tudi ni nasprotoval ne- sljivim izmed vseh francoskih |uradnim pbgajanjam, ki so se državnikov. Dogodki bodo pač pokalzali, da li je bilo t'o nazira-nje, katero sq podpirali njegovi spisi, umestno; a med tem je po stalo povsem oči vidno, da bo Poincare pod pritiskom okolščin, ako ne vsled svojega prepričanja, pirsiljen, da ne uastppa proti Nemčiji in Rusiji g talce neizprosnostjo, kot se je mislilo. Sko ro vedno se zgodi, da mora državnik, ki pride na glas radi gotovih naizorov, nastopati ravno nasprotno, kadar pride k moči. Poincare je nastopil mesto minis trškega predsednika z glasom človeka, ki bo nemudoma pričel vladati z železno roko. Toda fran coski narod ni nikdar ljubil železne roke. Sumnja, da se bo Poincare ravnal po govorniških izibruhih nacijonalnega bloka, je odstrašila marsikakega Francoza. Ljudske mase sb gledale na Poincareja z neaaupnostjo. Balo se je, da bo spravil Francijo na nevarna pota. Po nekaterih kinematografih se je njegovo sli ko faktično izžvižgalo. Celo nacijonalni blok sam' se je čudil, da li ne bo povečal frau coskih teškoč. Gotovo je, da bila dežela nastotpila proti njemu silno sovražno, ako bi bil poskusil svoje teorije tudi izvesti. Njego. Vo politično življenje bi bilo zelo kratko. Toda vse to je bila najboljša garancija proti uporabi železne roke Ravno radi glasu, na katerem je bil, je bil prisiljen, da po. stopa premišljeno. Dokazati je moral, da se je javno mnenje motilo o njem. Glede odškodninskega problema je nenadoma postal tako o-prezen, da o gadevl, sploh govoriti ni maral. Želel je le, da se problema znebi. Vedel je, da ako bi poskusil svoje zahteve, iik-mreč pohod v Ruhr, uresničiti, tedaj da bi mu ne stale nasproti le Amerika, Anglija in Italija, da ne govori o Nemčiji, temveč, da bi nastopilo proti njemu tudi francosko ljudstVo samo. Toda vedel je oibenem, da ne more o-vreči vsega, kar je pisal in govoril, vsled česar je problem odškodnine čisto mirno izročil v ro ke odškodninske komisije. Kaj bo odškodninska komrs*" j a napravila ž njim, ni bila njegova briga. Ta pot je bila pod ob ' "o z stoječimi okoliščinami br^ dvo. taa povoljno 'viprizorjena. pričela med Francijo in Rusijoj Možno je, da bi bil njegov prednik, ki je bil sicer izvedenec v spreminjaj u stališč, pronašel, da je zanj veliko težje zavzeti na klonjeno stališče napram pogajanjem z Rusijo, kot pa Poi]?-.,, care. Kakor hitro se je zvedelo, da vlada gleda prijazno na obnovitev odnošajev z Rusijo, se je intenzivnost želja trgovcev, tovarnarjev in bankirjev, ki mislijo, da bi jim to prineslo kake dobičke, celo povišala. Skušalo se ni niti prekrivati, da želijo prehiteti ostale narode in se pred njimi pogoditi z Rusijo. Videli so tekmece v Angliji, Nemčiji in Ameriki, in obsedla jih je misel, da morajo vse prehteti, kot je storila Francija, ko je prehitela Anglijo ter pred njo dosegla spo raizum g turško nacijonalistično vlado. 'Bilo bi povsem nespametno od nas, ako bi čakali, da pride-me zadnji na vrsto," se je pred kratkim izraizil neki prominen-ten Francoz. "Kot se zdi, je vea svet prišel do prepričanje, da je koristno stopiti z Rusijo v zvezo. Tudi mi smo tega mišljenja, in neumno bi bilo ako bi v imenti doslednosti vztrajali na svoji trmoglavosti. Danes ga ni skoro človeka v Franciji, ki zavzema kako odgovorno mesto, ki bi ne 'bil prepričan, da je trgovina z Rusijo ne samo zaželjiva, temveč celo nujno potrebna. "Človek ge ne sme nikdar toliko razjariti, da bi se vklenil v svoje lastne besede. Razifl^re se spreminjajo tako v Rusiji kot v Franciji, in mi imamo pravico, da z njimi vred spremenmo naša naziranja. Lahko se trdi, da ako se bo temu od kake strani upo-rekalo, da tega ne bo zakrivil Poincare. Ravno nasprotno. Pom care, kateremu so francoski interesi pri srcu, bo pomagal, kolikor ,ge bo dalo, da se obnove trgovski odnošaji g Rusijo." —-o-—— — Posetnikom dram. di^. Ivan Canikar bo dana v nedeljo prilika videti krasno rusko dramo "An-■fiza" delo slavnega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva. Ker se vloge nahajajo v rokah izred-;mažnih sil, bo igra brez dvo. STKAN 2. I ' '_m_ "ENAKOPRAVNOST" vnost ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned apd PtibliBhed by: (THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLSHING CO. Bsiiness Place of the Corporation — B418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year 55.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburgh by mail.......1 year $0.00. Q mo. S3.50 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 aio. S2.00 Europe and Canada .......................... 1 year $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c.. LastuSe in izdaia ga Ameriako Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE. Za ysebino celasov mi odgovorno no uredništvo, ne uoravništvo. roke na tem vprašanju, toda se je izkazala nezmožnim, ker se je bala zameriti Italijj. Ce bi bila italijanska vlada kiij dalekoviclna, bi morala priznati, da bi bila mirna poravnava spora^najboljša rešitev, ampak na kaj takega danes ni niti misliti, kajti šovinistični elementi imajo še vedno odločilno besedo pri vladi. Gotovo pa je toliko, da jadransko vprašanje ne bo I rešeno toliko časa da bo pravično rešeno. Ce ne bo šlo zle-! ))a, bo šlo zgrda. Pismo iz Prajse. v Pragi. I I. feb. 1922, Ta teden je zasedal senat, da reši celo vrsto predlog, katere je dobil od poslanske zbornice. Vabila velika debata o rudarski Slavki in razpravljanje o I nastala vsled zabranitve poslopja! , ravnatelju Kramarju, se ugotovi potom posebne paritetne komisi-' je in se mu povrne. Skorajšnji izročitev gledališča se pospeši. V deželni upravni odbor za Češko sta bila že imenovana dva zastopnika Nemcev, ki zasedeta mesti po umrlem predsedniku MARCH I7th. 1022^ RAZNE VESTI DOPIS, CLEVELAND, O.. PETEK, (FRIDAY) MARCH 17th, 1922, JADRANSKO VPRAŠANJE. CoIHnwood, Ohio. Prebirajoč razne časopise, o-palzujem zadnje čase precej dopisov iz rajnih naselbin po Ameriki, iz česar si ustvarjam so.l-bo. da imajo rojaki po Združ. Dr žavah še vedno nezaželjene počit nice, kajti ako se gara in dela, kakor se je pred nekaj leti, ne Zadnja poročila iz Reke ])ripovednjejo zopet o novi Preostaja veliko časa pisanje, % ^ . 1 • Toda nri vsem tem opazim, da sO revam ozn-oma kontra-revoluciji. Orgamzovala se je ne- metropole, če u- kaka vojaška kliku, ter prevrnila fašistovsko provizoi icno pogtevam število Slovencev, ze-''lado, ki je prišla na krmilo po strmoglavijenju od Ijud-ii^ redki v naših lokalnih listih, zatoraj prosim uredništvo, da mi odstoipi prostor za mojo malenkost. '.dodatnem proračunu. Debata jelg^dlaku in 'komunistiski .Majer-;bila povsem mirna, ker je vlada- .^vi. Ta dva sta bivši nemški a-7: TTTTT-:--l'® == ^onča- g^ami poslanec Soukup ,n nem- bi ndbe citatelje opo^oill na pev. la kaj najhitreje, m to še toliko gki socijalni demokrat Bruno or_ SO'Ca , katero obhaja letos ,bolj, ker tudi voditelji socijalisli-1 župan v D petletnico svojega obstanka,- e IČnih strank in tajniki strokovnih! bom opisoval na tem mestu ob-i organizacij niso tajili, da stavka /k *, , . J ■ ..C v ,, -v , .1 . , , i'"0 Leskoslovaske Avstriji se i _ _ ____ siruo zgodovino ' boce'; prvicbi m bila umestna m da pn dalj-!' .... . „ , „,.pi)nlbi , „ , i -v ' .. . , . in-esmciio. Ceskoslovaska drzav.iivmco Lipo v smetem ' vzelo preveč prostora, drugič so sem trajanju ni mogla računati'. ,, ,, , , , , , I . , , ,.0«' ' je postavljena direktno ob bok kjnju, da bo zmaga Sloveiice*' 1 drugima dvema t,ipnicama Av-' volišče se ni hotel .peljati, ecmi. davno pripravljeno poso- Žntdaršičev stric. V Mat® ^ vasi pri Postojni je te dni ^ "" v 85. letu starosti Ivan znan po vsem Krasu pod nom Lenčajev Janez, na ^ pa pod imenom ''Žnida'^ stric" Bil je pravi kraški o™ nal, pošten in ponosen Kras. Lepo ga je bilo opa® s kakšno samozavestjo in som, s kakšnim nax'Xlusenj«'® oddajal pri zadnjih volit^*^ rimski parlament komisiji ^ Od vseh strani se slišijo same pritožbe od strani delavcev, kr-tere go po mojem mnenju popolnoma upravičene v današnjih ča-sih. Tudi v Collinvvoodu nismo v tem oziru nič na boljšem, kajti hrano, drugi, faz bom delal še ta teden, pa me bodo zopet porinili na ulico, obrtniki in trgovci zopet razpravljajo med seboj, da morajo dajati preveč na '"kredo" i. t. d. Na splošno živimo od nad na boljše čase, ter spodbujajoč drug druzega pričakujemo, kdaj se bodo izpolnile tiste obljube, ki jih beremo po ameriških časopisih vsak dan že dve leti, pa je ;tva postavljene reške administracije. Pobožaj se torej nikakor ne izboljšuje, temveč postaja r d dne do dne bolj zapleten. * Kam bo vse to pripeljalo, je vprašanje, na katero nikakor ni lahko odgovoriti. Ce bi bila Italija iskrena, in bi lesnično želela izpeljati pogoje rapallske pogodbe, bi do fašistovskčga puča sploh ne bilo prišlo. Toda glavna poteškoča obstoja ravno v teiQ, da medtem ko je javna tajnost, da se vsa ta fašistovska teroristična kam])anja vrši s skrivnim odobravanjem italijanske ce je le par rojakov skupaj, se že čuje: Jaz zaslužim komaj za obraz, ker bi pomenilo sigurno vojno. Položaj je torej izredno delikaten, in priznati se mora, da zahteva o'd jugoslovanske vlade v Bel gradu največje premišljenosti. Da Jugoslavija ne želi vojne, je samo ob sebi umevno. Dežela ima več kot preveč notranjih problemov najbolj iierečega značaja, ki potrebujejo ])osvetitev najboljših sil, •dn se pospeši konsolidacijo na znotraj. Vojna v sedanjem času bi državo lahko položila na smrtno posteljo. A kje je izhod? Kaj je storiti? Večno se ta reška ko-j vedno enako slabo. medija pač ne bo mogla nadaljevati. | Ker nam toraj v uličnih čapih r, ■ , ,1 . , \ r v , v,. ' . ,. j preostaja precej časa, je videti Oni nevtralni ti-gbvK, Kattregrf porodlo smo |)nnesh I jjvahnegi sibanja V včerajšnji izdaji našega lista, je iako dobro pogodil L drugih ozirih, kakor n. pr.: aktualni položaj na jugc^lovansko-italijanski meji. On [Zadnji predpust je več pečiarjev vidi neizogiben konflikt, katerega začasno zavlačuje le in pečlaric, kot po navadi, prelo "puščanje"' prenapetih čustev indirektnim potom na albanski meji. Italijanska okupacija je prinesla smit primorskim pokrajinama. Reka' je danes mrtvo mesto. Odtrgano je od one dežele, h kateri pripada po zemljepisnih pravilih, in katera je edino zmožna dati ji novo življenje. Isto je resnica glede Trsta. Kakor hitro si Jugoslavija izboljša nekatera izmed svojih dalmatinskih pristanišč in jim da primerne železniške vezi, bo Trst izgubil še tisto malo trgovine, kar jo ima danes in propast "odrešenih pokrajin" bo popolna. Kakšno korist bo imela Italija od tega? Ni kake. Imela pa bo večno mržnjo naroda na vzhodni obali Jadrana, katerega je oropala njegovih pljuč ob uri njegove največje potrebe pa to že navadne reči, katere so : na uspeh. V debati o dodatnem t zavzelo, ter so ustanovili, ne o-ziraje se na težkoče, ki so spojene s takim gibanjem, pevsko društvo, katerega namen in načelo naj bo, da se ohrani slovenske pesem med ameriškimi Slovenci. Ustanovitelji si gotovo niso mislili, da ge bo ravno to druš tvo tako razvilo in utrdilo, na ka terega danes lahko s ponosom gledajo. Številna udeležba od z3 vsakemu znane. Resnica k-, proračunu je bila znamenita iz-, , .. ^ . .... . r- , . vv. .v ! r- v ^J.^trije, t. J. k Anghji m rranem, da ge ie pescica energičnih osebijava rmancnega ministra o nasi c , , v , , , , , . ... ' f. » . 1- .1 . 1 . 1 . I opada bas v cas genovske kon-slovenske korenine ybraln in se hnancm politiki, zlasti valutni. .• , ^ . , , _ . , _ vv terence na kateri se, kakor ne- rojasm je da se nagle narašča- , , . ' , . , , . kdaj na dunajskem kongresu, strme cene csl. krone nikakor ni do?' .... . . , ■ , nejo interesi vsega sveta. V gla- seg-lo na umeten nacin, marveč v. . . • r- , . . , „ I vnem se razširi tam razmerje L- cbratno si je bančni urad r;nanc-' i r> •• • • t- , , vrnpe do Kusije m razmerje rian nega nmistrstva vzdrzeval naras-' .. . , I c;je z Anglijo do Nemčije m na can J a krone na curiskem trgu s . . . lijem je pričakovati tudi govor- t^m, da si je bil pridobil n? vred- -vi . , niskega in diplomaticnega dvo^ nostnih zapadnih valutah I in en , . i i i i , boja med Lloyd L»corgem m cetrl milijarde v glavnem dolar- o • • /-> i i c , , . . , I roincarejeni. L>enovske konteren jev, hbersterl.ngov m frankov, 1 , , , i . , : . , vo , CO se udeleži tudi ministrsk; prej katere je naložil kot rezervo. Da-' , r, , . . , . , 111 -VI I sednik Kenes, ki je davi odpo- strani občinstva pri raznih kon-1 povečat, a novi v London, da sklene tam certih "Soče", so nam jasno iz- ''''' T Posojilo za naSo državo. 1 1 . x,i J v, i lago dragocenih kovin v vredno-j pričevalo, da je tako društvo po- j .... v , , Napram Nemčiji se je nr.še raz- i 1 ,1 ■ • . . , . , . .sti VUU milijonov csl. kron. 1 . , . , trebno v naselbini, gatoraj bi bi- ; -merje nekoliko izpremenilo. Vrše lo želeti, da pristopajo k njemu j Včenij se je končala rudarska;se dogovori za novo trgovsko po vsi, ki imajo količkaj veselja in | stavka z dogovorom med zastop' godbo. Poslanik Tusnr je bil tc nagnjenja do petja. jiiiki lastnikov rudnikov !n delav- ^ dni v Pragi in je referiral o po- I cev. Nesporno je, da je bila ta | teku pogajanj prezidentu Masa- Da se mi ta reč preveč ne raz- | stavka izzvana po nepotrebnem, ryku, na kar se je vrnil v Berlin širi, ob kratkem naznanim širni j in da bi bilo moglo priti do spo-'da se pogajanja nadaljujejo. javnosti, da je sklenilo pev. dr. j razuma tudi brez nje in gotovo I 'Soča" prirediti v soboto 18. 'je tudi. da sta se vsaj dve tretji-1 , jugos ovens'ega ^dijas marca zvečer družabni večer, ki; ni delavstva pridružili stavki .sa-! izzval v naai jav- naj bo namenjen za vse pevce | m o na povelje voditeljev in iz sp cšno zanimanje, kai s. in pevke, kakor tydi vsem dru-j solidarnosti, nikakor pa ne iz prej novi gim prijateljem in prijateljicam ' pričanja. Veliki moralni uspeh ■ i ^ ° i^i , . '..v, 1.1 . . J - J , . onazalo, da vlada pri ncs dobr.T slov. pesmi, pa najsi ze stanuje- | stavke je ta. da je delavstvo pri-| v., . , 1 I volja, da bi se omogočilo lugoslo znizanja mezde, j ° , I venskim dijakom bivanje med zato ni dvoma, da se dobi I je šel peš v 1 uro oddaljen" ' ' vino. Za kjcibukom lipoVo nje, na prsih trobojnico. 2ni''| šičev stric se je udeležil bojev na italijanskem Požar v Gornjem Logatca poročajo: V noči ^ na 9. februarja je zlobna zanetila Josipu Rusu, trgo^'" posestniku v Gor. Logatca"« in drvarnico Takoj, ko žili požar, so prihiteli ^ *■ gasilci. Z občudovanja^''^* spredhostjo so vršili žarne hrambe svoj spretnim vodstvom načeln-''' vana Ribarja. Le njim in žrtvcvalnim vaščanom !a, da ieb poslopje ni P®' do tal; vendar se .škoda 80,000 K. Program sokolsltega prvi jugoslovenski vsei"*. zlet je v širokem okviru o" ta program; 1 Petek, ta: Tekma članic Saveea'"' narodna tekma. 2. jo v Collinwoodu, na St. Clairu, znalo potrebo ali pa v Newburghu. Posebno bi Državi je napravila stavka .škodo bilo pa želeti in go vabljeni, da I okoli 25 milijonov kron. V posa- ... , , , . . , i I • ••1 . • izhodišče iz te krize. Za stvar ?c pndeio enkrat skupaj vsi pod- mezmh revirjih se ustanove pari-; . v. , , . , / ^ ' '■ I, . 1 • •• 1 i v 1 • 1 'zanimajo tudi nasi vladni krop;:. 5orn. dam tega di-uStva ... se 1to™.,,., k, cre bodo .zd».| j;,,; pozabavajo z namV Navdušenje, j)«'' r'"'"/.,"" "»i ■■= doseže d. .e o„,o- katero preveva V &'veih ip pev- poirebsc,,.. 01.c , j-gv« bi kal, ta večer, „»j bo vsakemu '"'"f'. L,„j, „ p„„i. z. .kcijo s.oie, n(irr\- rl3 hn tikiri ppI vArm- „ , dogovore o ureditvi nadzor-1 . ° . / ' POIOA, cia DO SKOZI cei vectl u- , .■• j i • i po nasih informacijah, zelo voliv- '/.il-i.urnr, o stvanad temi izvestji, dela in pro , , , , " , mGtn.1, zabaMia m smešna, %a- | , , .v . j \/i "i politični cinitelji, ki žele da •1 • . ... , ihnvq klikni- fnrli ■/« nn,1 vnhn "ukcije ter znizanja mezde. Mo-i ... . . , ' milo gvoje peclarske obljubo ml"luui /,d poti uiooe fae | . , . , , , , 1 bi se resno to vprašanje skupno z HO poskak&li preko samskega plo dobilo kaj dobrega, vsaj tako | ^ sme biti več e ne o "e a I velikim kompleksom vajlutniH in ta v zakonsko življenje. Drugič jubetajc naše pevke. Ker bo pa c% živl'i%^^"p%jb^n, '["arodogospodarskih vprašanj v smo imeli v tekoči sezoni že pre- 'Pi'ihodnji dan ravno god od vseh " _ 14 / najbližji dobi. Gre tudi za to. da I ^ •! T i- » J • I A^pio SG nricTic zop^i I ^, t« m« cejšne število raznih prireditev . "asih Jcftetov m Pepc, je stavka more služIti za od strani kulturnih, kakor tudi l^krbljeiiozanje ta večer .posebno čred stavkami, kise še o- podpornih društev, ter smo jme-jf'^'esenecenje, zatoraj vsi Jozeti kajti vsaka se mora kon- 11 priliko videti naše marljivo i-! obhajati svo- jednako z umaknitvijo deldv gralsko osebje, in slišati nam j'G godovanje v družbi, veselih, milo doneče slovenske pesmi, j'^sbavnih in poštenih ljudi, naj proizvajane od naših dičnih pev-;pozabijo priti na to zabavo, akih zborov in klubov. Nadalje , Opaziti je, da takih zabavnih ve- nam je jasen dokaz, da slov. delavec ne more sedeti doma za pečjo, ako stopimo ob večerih v Slov. Dom, kjer je skoro vsaki večer cela voj.=ka, kajti osem kegljavskih klubov se bori med Iz tega ))oložaja oČividno ni druge rešitve, kot da Ita- za prvenstvo potom \egl čerov precej primanjkuje med kulturnimi društvi, zatorej pričakujemo, želimo in upamo, da nag posetijo, kolikor mogoče številno narodno misleči rojaki od Zveze Slov. Nap Kul. Društev v Clevelandu. stva pred splošnim nevzdržnim pritiskom na znižanje mezde in pocenjenje, v glavnem prehranje valniti potrebščin. Vprašanje vrnitve Stavo vske- bi zp. manjše zneske, ki jih dobivajo z doma, veljali zvišani kurz dinarja in jugoslovenske krone. Zneski, spadajoči na posamezne dijake, ki bi se nrevzcli po zvišan em kurzu, bili bi pa določeni s posebnim maksimom, da se pre preči vsako izkoriščevanje. Doseči fe hoče končno znižanje taks za skušnje na visokih šolah, ki se ga gledališča Nemcem se je raz- imajo urediti za Jugoslovene jed- iija prizna svojo zmoto, ter v interesu sobe in Jugoslavije vrne ukradeno zemljo nazaj njenim resničnim lastnikom. Medaiaroidna diplomacija je dovolj časa ])oskušala svoje lama in vsak želi priti na po vrš;e. Ker sem že imenil kulturna j društva, gi ne merem kaj, da ne 1 Torej, na svidenje 18. marca Slov. Domu v Collinwoodu! Clan "Soče". reiilo. Z Nemci je bil 8. t. m. dosežen sporazum, da se jim vrne Stavovsko gledališče in se isto časno obftovi piavno stanje, ki je nastalo na temelju pogodbe /. dne 23. septembra 1918, aklenje ine med deželno upravno komisijo in ravnateljem gledališča Leo- n?.ko kakor so urejene za domri-če slušatelje. Da se omogoči ju-goslovenskemu dijaštvu bivanje v Pragi, za to se zanima sedaj tudi samo glavno mesto, katerega ožja upravna komisija je. 10. t. m. pooblastila prezidij, da naj prične s pristojnimi činitelji po- Si' avgusta: tekma članov mednarodna tekma; pr'"".] hov. 3. Nedelja, 13. avgust*',, poldne izkušnje, popoldne na telovadba. 4 Ponedelj^^ avgusta: Nastoip dece, t!l « (iz Ljubljane in bližnje a in vojske". 5. Torek, 15-dopoldne povorka, popo^ javna telo-vadtba. C. -V dn£h krajši in daljši Jugoslaviji. J S.mrt burskega genera'® wcta. V Bloomfontainu ^ svetovno znani general j star 60 let. Za časa bur*" , ne si je pridobil sveto^'^^^j ne toliko radi svojih voja' strategičnih zmožnosti. ko- o radi svojega neupoglj'^'^^! triotizma. Ko ge končno ^^,.1 so mogli ^eč zoperstavl premoči, se je , di general Dewet mii'O^"^ gajanj, tola hrepenenje f* J ni 1. poldorn Kramerjem. Škoda, ki je' svetovanja v svrho odstranitve bodi njegovo domovine nikdar v njegovem srcU- - v se je udeležil tudi on ske vstaje, ki pa je vspešna. Angleži so ^ ' P dali kazen, Dewet ^(Cj jih močeh sodeloval do ® _j;| ustanovitev neodvisne publike. --- v?.rokov za odhod jug°^ ga dijastva iz Prage, %COOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC 5 l^epi stričelc _ Guy de Maupasanl. — v JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o Ukloniti u. Kaj 0] pa ] c(ata 1 ' zna«:ja; vaše Franice iščem samo za-'ki si modrejša od rof • •• * ---------AVI OA uu ie no vem, ka- ,radi denarja, ki ga bo imela. To |ša Smrekar malo , nicgeft "".2 , . _ ...... ° biti, da j je res, denar je lepa reč na svetu, i mene!'' vpra-ra!zdražen. n>*! ^ sam --""X iu>, ua Bveui, I „Dckle naj malo pozabi, kar ter VD- ^ pripo-1 jai bi se ga re branil, kakor se I je bilo, potlej...'' •a i», , . lasal ga. k«r hi fi 'nm -i—i- ^.....= - ali | „To že pozabi. Jaz sem s Po- in: greznikom govoril obljubil sem. Icf Vn ^ »^1 o\-. i.v. »-»4.CV1U1, ivaivu ^ Jjoli ti 'ga noben človek ne brani; ■ % lepa p ' - •' Odvin j, ocm ijuiicui, cc luiii iiece iiince 0. glave verjeti, ja% bi vašo Franico vzel, 'vo Dostavite. Tako je!" koHh# -I • povedala! 1 smem povedati vam, mati, ______ _____ tik nesreče j vsem ljudem, če tudi neče nihče , besede ne snem, če se vs/nVgla- Darila za birmo, dobijo botri in botrice pa najnižjih ccnah na 15809 Wsterioo Rd,, v CoUmwoodu, O, Sc priporoča za gig'Jrnost najnižjih ccn. V.-.š rojak IVAN PROSTOR URAR IN ZLATAR !um'«ii(iorekel! — Dovolj čedno si opravljena, niti se ne treb^ 'preoblačiti. Le takoj pridi doli. Stori mi po volji in verjemi, da se ne boš' nikolj kesala. Ustavljati se ne smeš." Oče se obrne in duri za seboj na pol odprte pusti. Kmalu za njim s tiho gtopinjo pride mati. Zena ima resen obraz, pa hčeri se zdi, da je,po nagubanem licu .pod očrni sled solz. „Kaj si res taka, da ne poj-deš v hišo? Saj'ne greš v pekel! Bodi z ljudmi, govori z njimi, ker oče tako hoče, reci že Mr hočeš!" nagovarja mati. »Precej grem," odgovori hči. „Ta-le rdfjča ruta ti dobro pri-gtoji. Deni jo vrat.'' Dekle mater molče sluša ter se opravi vse .,Franica pojdi pit," pokliče ^ženin (Pog'rqznlkov fetter' in ji moli kupo. Deklica prime kozarec in pomoči ustna, ter odstavi svoj.emu namenjenemu ženinu. »Bolj ga potegni, bolj —'' reče Petrov strijc, „saj nima kosti! Vino ti da bolj rdeče lice in veselo srce. Pa semkaj k Petru sedi, da rečemo katero ^ modro ali pa dve." (Dalje prih.) (arijo in so vedno na robu pomanjkanja in lakote. Dolžnost sedanje družbe je odpraviti sedanjo oibliko revščine in tisti, ki pravijo, da to ni mogoče, so ravno taki kot so bili lastniki črnih sužnjev mnogo let nazaj, ki niso niti zapopasti mogli, da bi se črncem dalo njih svobodo. Odki-mavali so z glavami: "Kaj, odpraviti sužnjost? To je nemogoče!" — Danes pa, ozirajoč se nazaj, vidimo njih zmoto. Zdi se mi, da je čas, ko splošne revščine ne bo več, že blizu.'' — Dr. Hollander je profesor ekonomije na Hopkins univerzi. — Sezona za loven je rib je že odprta. Včeraj sta šla na jezero dva ribniška čolna, ki sta se vrnila nazaj s precejšnjim tovorom rib Poročata pa, da so ribe sedaj še bolj redke. — Dr. Jadranska Vila SNPJ. priredi jutri zvečer v prostorih S. N. Doma izredno zabaven večer, na katerega se vabi vse prijatelje društva in prijetne zabave. ......... oglašajte v "enakopravnost"* Frank J. Lausche slovenski odvetnik Uradu je po dnevi v ivojl odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN QL-DG. j Cent. 710. Zvečer od fi:30 do 8. ure pa na domu. 6121 ST. CLAIR AVE. Main 2327 DR. RAY SMITH i vprašajte vase prijatejje o ZOBOZDRAVNIKU na 12411 St. (^lair Ave., nad Paramount Banko Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. Clevelandske novice. — Sloga med oblačilnimi de-ia\ci in tovarnarji. Dr. Jos. Hol. lander, ekonomist iz Baltimorja pravi, da je delovna po'godba, ka tero so podpisali delavci in delodajalci clevelandskih oblačilnih tovarn vsako leto tekom zadnjih treh let bližje prave rešitve vpra sanje nezaposelnosti kot katerikoli korak, povzet dosedaj v spi o šnem industrijalnem življenju ameriških delavcev. Pogodba na mreč garantira delavcem 10 mesecev dela v letu. Pravi, da naj bi služila za vzgled celemu svetu. Dr. Hollanderja se jo imenovalo za nepristranskega predsed nika posebnega odbora, ki ima potem pogodbe razsojati v vseh slučajih kakega nespora'zuma, I .'Btti)»iMiBiiimin,it;iii»!Mimni«iiiii«;iiiriiiii»iiiniiiiiiini;iiiiii|B,i>|i.|ii|ii|n|»|i.n«in;i».niiii.i,|ii^.i,i,nBiiiiBnininrj ktltCTo mesto 1*6 on tudi sprcjfil - "v , , .v ■ iifi Itg M ^ti i m m li M ftia i 12 1)R. L. E.SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni Je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. urp do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. J.. I' Obislval je več tukajšnjih obla-, =j= talnih tovarn ter se posvetoval s! Iti tovarnarji kakor tudi z unijski-1 0 mi voditelji. Dr Hollander je |#(| star 50 let. Leta 1914 je spisal ^ knjigo "Odprava revščine" in ko |)f 'se ga je vprašalo, kaj misli s tem reči je odgovoril: ''Z revšči- Tel. Main 2003 0. S. Cent. 1690 kJolTLO lj. IVIilrtelicln SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldj;., vogal St. Clair ulice in Ontano. PODRUŽNICA: , ^ 6127 St. Clair Ave., — Tel. 0. S. Princeton 355 R. no mislim na stanje one velike I delavcev, 'ki komaj živoJ SR liiimliw m "aiDiBMiBnimmiMHuiHUH m ________________ w s : F^oasor! l:i'lilEIIII!ll:illl!UlllliUSlllllllllllllinilUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII|lllllllllllllllllllllllll Collinwoodski BOTRI IN BOTRE v« so najnižje cene v moji trgovini NHILEPŠH BMA SE DMIO LE ZA en Pripravi! sem bogata darila za birmance in birmanke; zakaj bi odlašali ali zamudili priliko, ko sedaj kliko izberete najlepše darilo za najnižjo ceno. Zapestna liriea, žepna ura z verižico' dekorirana broška, lična vratna verižica s priveskom, prstanček z vloženim dragim kamenom ali z inicijali botra in botrice — to se spodobi da dobi vFak birmanec ali birmaiika. Krasna izbira importirane zlatnine po čudovito nizkih cenah. v Menda ja ne boste zavezali birme, ne da bi podarili bir-mancu ali birnianki %a spomin najpomembnejše darilo iz zbirke v moji trgovini. Vsak boter ali botrica se zaveda svoje ' '^ankCeme.i%^.^ JEWELERANP MUSIC STORE 3] m STRAN t "ZNAKOPRAVNOB?" DRAMA V ŠTIRIH DEJANJIH, KATERO PRIREDI g I Slovensko dramatično društvo I '^Ivan Cankar" IV NEDELIO, DNE 19. MARCA, 1922. I V prostorih R. BOŽEGLAVA i 6006 ST. CLAIR AVE. = Začetek popoldne ob 2:30 Zvečer ob 7:30 .................................................................................................................................................................... OSEBE ; H Fector Ivanovič Kostomarov, ndvotnik, g. Fcrdo Sterniša s Aleksandra Pavlovna, njegova žena, pa. Pavlina Truger H Anfisa ........................ gdč. Frančiška Gooheli Ninica .......................... gdč. Emilija Koprivec g Pavel Pavlovič Anosov, oče A. Pavtovne, p. Josip Trbižan g Aleksandru Ivanovna Anosova, mati A. s Pavlovne .. ................... ga. Nežika Kalan Babica ........................ pa. Frančiška Susman g Ivan Petrovič Tatarinov, odvetnik ........g. John Marn g Andrej Ivanovič Rosental, odvetnik . ...pijanko Rogelj H Gimnazijec Petja ................... Pomorantc, Pctjev tovariš ........... Katja, hišna pri Aleksandri Pavlovni.. Najeli lakaj sairo za en večer........ Čas polpreteklost. .. . g. Vntro Grill g. Avgust Komar . gdč. Anica Povše g, Jakob Homovec Vrši ae v hiši Fedor Ivanovičn, in sicer -prvo dejanje v sobi pri babici, drugo v sobi za goste, tretje v obednici četrto v kabinetu Fedor Ivanoviča nitiiuii!i:iiniiiiiiingiii»miiiiiiiiiiiiiiiiHi»uiiuiiiiiiiii:iiiii!iii:iiiiinii'ii M I iTTn PREMOG Po izrednih cenah. Pristen Bergholz lump $7.00 tor Pripeljemo ga kamorkoli n? vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu Ken. 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. HISA, 7 sob z vsemi napravami se proda takoj ali pa se odda v rent; blizu E. 152nd St. Poiizve se na 15112 Rid path Ave. (64) REVEŽEV ZDRAVNIK. Na tisoče jih ozdravi. — Pripro-sto domače zdravilo je blagoslov za revne ljudi. 5na izmed najvejčjih iznajdb v ma dememu medicinstvu je sloviti Bolgarski Kr\Tii Caj. Bogati soki, skuhani iz koreninic, lubja, perja zelišč jagod in rož, ravžiti enkrat ali dvakrat na teden, so velika pomoč za vsa ko žensko, ki želi imeti čisto kožo. Pomaga očistiti sistem strupenih snovij ki povzročajo zabasanost. ne-prebavo, jetrne, ledvične želodčne in krvne nadloge. Bolgarski krvni čaj rabi danes na milijone ljudi ki se zanesejo ne nje-gotovo veliko moč za odpravo prehlada. in za varstvo pred influenco, pljuč nico in drugih resnih bolezni. Bolgarski Krvni Caj je reveževo zdravilo. Je ekonomično. Velja le majhno svoto. Vpašajte vašega lekarnarja še danes ali ga vam pošljem po zavarovani pošti, veliko družinsko škatljo za $1.25 ali 3 za $3.15 ali 6 za $5.25. Naslovite na H. H. Von Schlick. President Man/.'l Products Co., 433* Marvel Bldg.. Pittsburgh, Pa. »■■■■■■■■■■■■■■■■■Bsaaan Preiskava oči prosta. Jutri, to je v soboto popoldne bode izkušen zdravnik preiskoval oči in umeril očala vsakemu popolnoma zastonj in gicer med 2. in 8_ uro zvečer. Kdor potrebuje očala ali ako ga (bolijo oči, naj pride jutri k nam. Ne pozabite tega. Zglasite se v trgovini ^rank Cerne. jeweleraho music store ■■■■■BinmgHnmBnmaB Pazite naše 'O Vsak teden imamo št« lične stvari po isti ceW mi plačamo. Cene so nu. John Zakraj^ Slovenski grocei^l 6422 St. Clair Ave. -Slov. Nar. Doni). jgaBBBaBHHHHIII ■ | SLOVENSKA POPR^^ ■ i NicA avtomobil , jri varimo in raVi'' ^ I vrst železne In mljevlh obroCev 'n mete. Zaloga olja, ^ ■ i I trebSCln. Ako rabite j I kličite nas po telefon"' SI CETON 1372. , HI Odprto tudi ob ■§ ELYRIA AUTO REPAIR ■i 6bl2 St. Clair n 'iniiimiiniiiiiPiiiiinitiifiinniiiiiwiiifliininMOj^ ■■■■■■■■■■■■■■■I*' MI KUPIMO, PI ZAMENJAMO POSESTVO Farme v j« 110 akrov 8 krav. 2 prašiči in vse orodje ; ^ stanju, na tlakovani akrov. 25 akrov trte, 7 j^r nja vse v dobrem stanji ni tlakovane ceste. TreiJ'j, 10 grozdja. 6 krav, 2 dje, vse v dobrem stanjU' . Oglasite se P'' Collinwood D. STAKlC^p 15813 WATERI0^ Imamo tudi več drulf^ naprodaj. Dnevnik Enakopravni z I cA ki spaja odjemalca s Oglas * nas«® !j,. dospe na swj« ceno mestb Ift' ^ gram. 'S; k iift i Ravnokar je izšla knjiga POSEBNOST. LEDENICE Krasen in udoben davenport z Na fokah imamo 50 ledenic, ka-^ mehkimi ter posameznimi blaži- terim smo nadejali silno nizke cenami na zmeteh..........$49 ne, samo zato, Ha jih. kupite že Stol in gugalnik ..........$32 sedaj.......6d 6.95 naprej. Star Furniture Co. Za gotov denar ali na 5824 st. clair ave. Kredit DVAJSETLETNA SKUSNJA Na stotine ljudi je sedaj na poti k zdravju in zadovoljstvu, ki so bili včasih neprestano bolni, slabotni in obupani. Na stotine se jih zdaj zahvaljuje Dr. Kenealyu za povrnitev zdravja. Ne glede kako dolgo ste že bolni in kaj je vaša bolezen. pojdite k Dr. Kenealyu. Nudil vam bo ravno isto vestno, in pazno pozornost ter znanstveno zdravljenje, katero je nudil že tolikim bolnikom v prošlosti. Denarne zadeve, naj vas ne ovirajo pri tem. da dobite postrežbo špecijalista. On računa tako zmerno, da zmore njegovo postrežbo "vh»" vsak kdorkoli boluje za kakšno boleznijo. 2e leta in leta na istem kraju. Uradne ure: od 9. dop. do 8. zveč. Ob nedeljah od 10. do 2. pop. Dr. KENEALY- 2. nadstropje 647 Euclid Ave. Cleveland, Ohio., Republic Building. Vhod 4. vrata zapadno od l^tar gledališča. i katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsbursJte klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa. Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. ^ Cena loijige je samo 60c «1