Naročnina za državo SHS tneseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mevećno 33 Din celole no v Jugo* »levili SO Din. za Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. реШ-vMa mali ogla«! po 1 SO ln 2 D, ve£|l oglall nad 49 mm vlUn. po Din 2*SO, veUld po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vratlca po IO Din Pn većicm o Izide ob 4 zlulraf razen pondelJKa Ift dneva po prazniku VreHalšIvo le v Kopitаг/еи ulici 61. 6 lil Rokopisi se ne vraća/o, nelranklrana pisma se ne spreiemalo * I/rednlJIuo lelelon 61. 205O, upravnlštva 61. 2328 'Političen list sza slovenski narod l/prava le vKoplIar/evl ul.il.в * Čekovni račun: C/ubllana šlev. 10.630 ln lO.MI жа Inserale, Sarafevošl.7363. Zagreb U. 39.011, Praga lo Dunal U. 24.797 Narodna sramota Kmetsku demokracija je torej pokazala svojo pravo barvo. Predlagala je diktaturo, vlado pod predsedstvom kakega vojaškega dostojanstvenika! Slabše usluge Radio in Pribičevič nista mogla napraviti ne vojski, ne generalom, ne državi, da o demokraciji in parlamentarizmu uiti ne govorimo. Predlog, če bi se uresničil, pomeni katastrofo. Katastrofo za našo vojsko, katastrofo za naš parlamentarizem, smrt demokracije v naši državi in končno usoden potres za državo samo. Vsak državljan se zaveda danes, kaj nam je armada. Armada, čista in nedotaknjena, zgolj svojemu namenu, brambi domovino posvečena. Zato smo ponosni na svojo armado in vidimo v njej našo najmogočnejšo silo, največjo garancijo nedotakljivosti naših meja in najsigurnejše jamstvo miru. Seljačka »demokracija« hoče izbrisati ta nedotakljivi uimb, potegniti vojaštvo v notranje prepire, s tem osovražiti pri svobodoljubnem narodu vojaške predstavitelje in armado sploh, uničiti sl<,g«, red in disciplino v njenih vrstah, jo razkrojiti po političnilf vidikih, državo izpostaviti notranjim militarističnim avanturam in tako uničiti našo udarno moč na zunaj. Ali ui dovolj, da so naši politični boji tako ogabni, tako neplodni? Ali je treba, da z njimi razkrojimo še našo armado, ki je doslej k sret-. tudi najhujše krize naše notranje politike niso zadele iu ranile? Seljačka demokracija je nastavUa sekiro na zdravo korenino uast> brambne moči. Naši sovražniki so veseli Hudičevega predloga, iskrene domoljube ua je strah pred njim. Radič utemeljuje svoj predlog tako, da trdi, da nas pnrlun ent uinia osebnosti, ki bi inogla združiti močno večino in ustvariti vludo, Ki bi bila kos nalogam. Parlamentu, čigar član in voditelj je, Radič torej ne veruje in ne zaupa več. Če bi naš parlament to nezaupnico res zaslužil, bi bil ravno Radič najmanj na mestu, da jo izreče. Tedaj ko so se postavljali temelji države, ko smo bili boje za ustavne svoboščine, Radiča ni bilo zraven, tedaj je njegova stranka klicala Društvo narodov, klicala Italijane, Francoze, Angleže, Sovjete in Madjare, naj oni uredijo našo državo. Tedaj je HRSS vse storila, da med hrvatskim narodom obsovraži dinastijo, Belgrad in »eshaezijo«, kakor se je tedaj Radičevo glasilo izražalo. Tedaj so radičevske organizacije hujskale proti novačenju mladeničev, skrivale vojaške begunce in radičevski vodje so metali ogenj in žveplo na našo armado. Pri delu pa Radiča ni bilo, dokler ga PPŽ režim ni spravil pod »obznano«, v ječo in pred kazenskega sodnika. Iz ječe je mož šel v Belgrad za ministrsko mizo kot spokomik, spokoril se pa ni. Niti v vladi niti v opoziciji ni čuvalo njegovo zastopstvo uaših državnih dobrin, nikdar niso radičevci dali pozitivne iniciative, vselej in vedno so razdirali. Če bi naš parlament v drutjih skupinah ne imel močnih osebnosti in svojih iskrenih zaščitnikov, bi ga bolezen, ki jo je zanesla vanj radičevska skupuia, že davno ugonobila. V kolikor je naš parlamentarizem bolan, je v največji meri bolau po zaslugi radičevcev. Radič-Pribičevičev predlog zveni, kakor da bi v naši državi umirala demokracija. Tako ga bodo nedvomno razumeli in pred svetovno javnostjo razlagali tisli, ki hočejo ubiti naš kredit iu ugled v kcncernu držav. Po evropskem, nam sovražnem tisku bo šla trditev, da smo mi sami po Radičevih ustih povedali, kako imajo prav tisli, ki nas slikajo kot deželo, v kateri le sablja, puška, pendrek in batina more obvladati posurovelo uekullurno, zaostalo ljudstvo, kjer o svobodi ni gcvora, kamor naj civiliziran človek ne slopi, če hoče imeli zdravo kožo. Radičev predlog pomeni že sedaj, ko je samo šele izgovorjen, neprecenljivo škodo za državo. Radiču jo suflirala ta predlog SDS. Z njenega stališča je predlog popolnoma razumljiv, 4. njenimi metodami je v soglasju, vsa zgodovina potrjuje, da SDS tako solucijo iskreno želi. Diktatura, to je ideal SDS. Pribičevič aaj bo jugoslovanski Mussolini, v njegovih rokah uaj bo armada kot njegovo strankarsko orodje, s katerim naj bi se naš Mussoliir kol z lutkami igračkal. Saj smo imeli zgled kako naj bi oborožena sila služila terorizmu SDS, za časa PPrežima, ko so morali pred SPS stali pozur častn-ki, orožniki in policaji. SDS sicer ve, da bi zlasti med srbskim narodom d'klatura dviu nila krvavo reakcijo, loda strastnemu parti-zanstvu tudi bratska kri ne gre na živce in jo mirno prenaša, da le doseže svoj namen. Dr. lloja MarinMč sestavlja koncentracijsko vlado Radičeva avdienca - Senzacionalne Radičeve iz:ave - Vse parlamentarne stranke označujejo Radič-Pribičevičev predlog za škandal in udarec proti parlamentarizmu r Belgrad, 20. februarja. (Tel. »Slov.«) Koncentracija vseh parlamentarnih strank, ki so za stvarno in pozitivno delo v korist narodu iu državi, se je že od vsega početka krije stavila kot prvo vprašanje na dnevni red. Poskusi, ki so se dosedaj storili, niso uspeli, vendar pa se misel iu želja za sestavo koncentracijske vlade ui opustila. Kakor smo že v zadnji številki »Slovenca« poročali, se je pred formehio sestavo bivše koalicije to vprašanje ponovno postavilo na dnevni red. Z ozirom ua dosedanje razčiščevanje situacije se smatra za potrebno, da se ustvaritev koncentracije da v roke takim osebam, o katerih smemo upali, da bodo eventualno uspele. Vukičevič, ki je kot prvi dobil mandat za koncentracijo, je potem, ko so voditelji ostalih parlamentarnih skupin doživeli neuspeli, dobil mandat za sestavo delovne vlade, ki ga je danes vrnil. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralju predlagal, da z ozirom na potrebe državne politike ponovno poskusi s koncentracijo. Predsednik narodne skupščine, ki je bil takoj nato sprejet v avdieneo, je predlagal dr. Vojo Marinkoviča za mandatarja. Ker je g. Marin-kovič bolan, ga je predsednik narodne skupščine takoj nato, ko je stavil predlog, obiskal, ter je Marinkovič pristal. Drugi moment, ki se je jasno pokazal, je ta, da ju eksekutiva združene demokracije razpadla. Pribičevič in Radič sta zadnje dva dni odločno proti Davido-viču in smatrata tudi njega kot eksponenta tako zvane velikosrhske politike. Eden kakor drugi dajeta stalno izjave, ki dokazujejo njuno odločno borbo proti poskusom z delovno vlado, obenem pa kažeta, da Radiču in Pribičeviču nikakor ni šlo za to ,da se sestavi ka^a delovna vlada, marveč zato, da v današnjem trenutku, ko imata na široko odprto polje za demagogijo in destruktivno delovanje, gresta na volitve. Zelo se je opazilo dejstvo, da je g Davidovič sam uvidel te niune zahrbtne namene in ju v najodločilnejšem momentu zapustil. Nov moment, ki je nastopil s tem, da je g. Marinkovič dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade, je samo dokaz, s kako skrbjo se pri reševanju sedanje krize gleda ua to, da se varujejo parlamentarni običaji. Marinkovič dobil mandat r Belgrad, 20. febr. (Tel. Slov.<.) Po včerajšnjem predlogu g. Stjepana Radiča se je splošno sodilo, da se bo kriza tekom današnjega dneva dokončala. Kljub temu pričakovanju pa je nastal v vsej krizi preobrat in sicer je nastopil moment, ki ga je malokdo pričakoval. Vprašanje koncentracije se je ponovno postavilo ua dnevni red s tem, da je g. Vukičevič, ki so ga odklonili nekateri voditelji parlamentarnih skupin, vrnil mandat. Predsednik narodne skupščine g. dr. Nin-lio Perič je z ozirom na dejstvo, da se je ponovno postavilo vprašanje koncentracije, predlagal kot človeka, ki bi lahko zbližal vse parlamentarne skupine, g. dr. Vojo Marinkoviča. Dogodki tekom današnjega dneva so potekli takole: Davi ob 9 sta se v skupščini sestala Vukičevič in Davidovič. Po daljši konferenci sta oba sklenila, da g. Davidovič v imenu sedanje vlade vodi razgovore z g. Stjepanom Ra-dičem. Razgovor naj bi šel v tej smeri, da bi se dejansko že sestavljena vlada razširila z vstopom zastopnikov HSS. Pogajanja, ki jih je imel g. Davidovič v teku dopoldneva z g. Stjepanom Radičem, niso dovedla do nobenega uspeha. Z ozirom na to je g. Vukičevič popoldne po razgovoru z g. dr. Korošcem iu g. dr. Spahom, ki se je danos vrnil v Belgrad, vrnil mandat. Zvečer ob 7 je Nj. Vel. kralj poklical v | dvor v avdieneo predsednika narodne skup- I ščine g. dr. Peričd, ki je predlagal kot mandu- i farja za sestavo koncentracijske vlade g. dr. Vojo Marinkoviča. Ker je dr. Marinkovič še vedno bolau in ne zapušča stanovanja, se je predsednik narodne skupščine g. Perič odpeljal na njegovo stanovanje in mu sporočil kva- j Ijevo željo. G. dr. Marinkovič je kljub svoji bolezni sprejel to težko ualogo, da kot mandatar krone poskusi zbrati okrog sebe vse parlamentarne stranke za sestavo koncentracijske vlade, ki naj bi rešila vsa viseča vprašanja. Radič-Pribičevič-Davidovič r Belgrad, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne sta se sestala gg. Stj. Radič in Ljuba Davidovič na sestanek, na katerem naj bi bil g. Davidovič dobil končnoveljaven odgovor od g. Stj. Radiča, ali bo HSS stopila v vlado ali ne. V leku sestanka se je pridružil tudi g. Pribičevič. Pogajanja so se vršila več kot eno uro. Po tem sestanku je g. Davidovič izjavil časnikarjem: »Razgovarjali smo se o položaju. Nič drugega ni.: Časnikarji: »Ali je g. Radič pristal na vstop v vlado, ali ne?« G. Davidovič: »O tem se nismo razgovarjali.c časnikarji: »Ali bomo imeli zvečer vlado?« G. Davidovič: »Najbrž ne.« Časnikarji: »Kako je potekel razgovor med vami?« »Zelo prijateljsko smo se poslovili,« je odgovoril g. Davidovič, ne da bi se hotel stvarno razgovarjati s časnikarji, ali je imel uspeha ali ne. Aca Stanojevič v Belgradu r Belgrad, 20. febr. (Tel. : Slov.«) Danes je prispel v Belgrad prvi podpredsednik NRS General Hadžič, dosedanji vojni minister, eden najboljših na« šili vojaških poveljnikov, čigar ime je v zvezi k Radičevim predlogom prišlo v neljubo polemiko v diktaturi. g. Aca Stanojevič. Najprej je obiskal g. Vukičeviča in se z njim dolgo razgovarjal. Razgovor je potekel v najbolj prijateljskem touu. Pribičevič za diktaturo r Belgrad, 20. febr. (Tel. »Slov.«) G. Pribičevič in g. Stjepan Radič sla bila popoldne ob 4 skupno sprejeta v avdieneo od Nj. Ve), kralja. Po tej avdienci je g. pribičevič dal daljšo izjavo, v kateri je poudarjal, da smatra, da je boljša odkrita diktatura od lažnivega parlamentarizma. Kmetsko-demokratska koalicija soglaša v tem, da se mora kriza čim prej končati, bodisi na ta ali oni način. V izjavi navaja svoj razgovor z g. Davido-vičem in trdi, da mu je pri tej priliki stavil vprašanje, kaj 011 misli o eventualni kombinaciji pod predsedstvom vojvode Stepanovičii, ali ne bi bila boljša od Vukičevičeve. G. Davidovič, pravi v svoji izjavi g. Pribičevič, se jo zamislil in dejal, da ima g. Pribičevič prav. Na vsak način pa, pravi g. Pribičevič, je njegovo stališče lo. da je boljša Lvenparlamentarna oseba, ki je tudi formalno taka, kakršen je današnji režim. Proti temu predloga i so danes samo stranice, ki so preje aklivua generale privedle na položaj ministrov in pol-I kovnike na položaj velikih županov. Rscfic in Pribičevič zahtevata diktaturo Belgrad, 20. febr. (Tel. Slov.«) V nedeljo zjutraj je Vukičevič imel v predsedstvu vlade najprej sestanek z llijo Mihajlovičem, potem je šel v maršala! dvora in od tam v narodno skupščino. V ministrski sobi narodne skupščine se je sestal z Davidovičem. l'o tem sestanku je Davidovič izjavil: »Kakor vidite, je bilo kratko in jasno. Razgovarjali smo se, ali oni hočejo v vlado ali ие.ч Vukičevič je konferiral v narodni skupščini Se z notranjim ministrom Čedo Radovičem, potem pu je po-setil Vojo Marinkoviča na domu. Na dom Voje Marinkoviča je okoli poldneva prišel tudi Ljuba Davidovič v spremstvu poslanca Vlaiča. Zjutraj je prišel v Belgrad Stj. Radič, kakor smo javili že v zadnji številki. Imel je takoj sestanek s PribiČevičem in Pavlom Radičem na Pribičevičevem stanovanju. Iz radičevski h krogov se je zvedelo, da hoče Radič postaviti dva pogoja: 1. da se umakne Velja Vukičevič, 2. da se sestavi vlada z velikim programom, ki bo jamčila za depolitizacijo uprave. Pribičevič jc dejal: »Vukičevič in Davidovič čakata, da bi mi šli v Vukičevičevo vlado. Sedaj, ko nas je Davidovič zapustil, ne preostaja nič drugega, kot ugotoviti, da je izvršilni odbor združene demokracije prenehal. Vsekakor se je Davidovič sporazumel v Vukičevičem brez odobritve eksekutivnega odbora in celo brez njegove vednosti. Radič v dvoru. Ob 11 jc iz stanovanju g. Pribičeviču v spremstvu Pavla Radiča odšel Stjepan Rodič v avdieneo. Ta avdienca je trajala do 1 pop. j Po avdienci je Radič povabil časnikarje v klub in jim obljubil, da jih bo tam obvestil. V prisotnosti Svetozarja Pribičeviča je Radič povedal to-le: : Izjavil sem Nj. V. kralju najpreje to, da v to obnovljeno Vukičevičevo t vlado kmelsko-deniokratska koalicija ne more : ili pod nobenim pogojem, in sicer zato ne. ker I je preveč znano in v parlamentu preveč do- Naj pri tej priložnosti spomnimo na brezdušno hujskanje, ki ga jc uganjali. SDS lansko lelo, ko je naša stranka vstopila v vlado, v kateri je u mir ovije ni general minister civilnega resora. Ta spomin nuni namreč dokazuje še drugo stran politike SDS. V tei pri meri vidimo, da je vse ravnanje te stranke brezdušna demogoška farsa ki ima lov za oblastjo za edino vsebino in namen. Lani proti generalom, letos zanje, pred par tedni proti Kajmakčalanu, predvčerajšnjim mu slavo poje. Komaj so si nadeli ime kmetske demokracije •, že predlagajo isti ljudje vojaško diktaturo! Smili se uam le slovenski volivec SKS In SDS, kajti tudi v njegovem imenu ljudje, Ki jih je volil, tako strašno kompromitirajo sloves naše države. kazano, da la vlada ne more izvesti niti enC naloge, ki so na dnevnem redu, da nili ne more redno in zakonito vršiti dnevne administracije. Razgovor v Vukičevičem in naše bivše razmerje z Davidovičem more le ublažili formo in Ion uaše opozicije, ne more pa spremeniti vsebine in. cilja naše borbe.« Nato Radič razlaga dobesedno razgovor s kraljem. Navajal je, da je predlagal široko koncentracijo in program, ki naj bi ga imela koncentracijska vlada. Najvažnejši je tisti del raz-govora, v katerem je Radič dejal: Mora se poiskati primerna osebnost izven parlamenta, da bo sestavila vlado. Ta osebnost mora biti absolutno in ne samo formalno izven strank. Nato pravi Radič: »Nj. Vel. kralj se je zamislil in je rekel: To, kar vi zahtevate, je taka stvar, da nanjo ne moreni pristali. Jaz sem vojsko držal in jo držim daleč od dnevne politike. Vojska služi »n mora služiti velikim narodnim in državnim ciljem. Todi vidim, da se na osebnem vprašanju razbiji koncentracija in priznam, da4 je koncentracija vseh parlamentarnih strank meda edina forma, pod katero se morejo rešiti sedanje velike naloge. To stvar bom še premislil, a načelno sem pripravljen iskati tako osebnost z izrecno nalogo, da izvede gotov program in da potem parlamentarne stranke najdejo voditelja v parlamentu in pod parlamentarnim vodstvom nadaljujejo svoje delo. Nikakor ne hI hotel, da karkoli iz strankarski* politike pro- lesei:e ln Korist te v niši če so nabavi $||в||,| $|Г0| znamke Gr tzner л fldier v izbiri najkrasueiAih oprem samo pri Josip Petelincu Lfubl|ana blizu Prešernovega spomeuika Pouk »eienia brezplačen Iščemo za takojien nastop in stalno službo horespontientinjo perfektno v slovenskem, nemškem, ter po mogočnosti srbo-hrvatskem jeziku, Obširne ponudbe 8 sliko je poslati na »Stock Cognac Medicina! d. d.,' Slav. Požega. 1241 TehniCna svetovna (vrdha išče za svoj jugoslovanski urad v Zagrebu dipl. strojnega aH elehfro-inlenerja. Pogoji: jugoslovan državljanstvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali pa v obratu, perfektno znanje srbo-hrvaščine ali slovenščine in nemščine. Obširno lastnoročno pisane ponudbe s curriculum vi-tae in navedbo referenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop služiie na upravo lista pod šifro „Trajno mesto" štev. 1884. Lipslii pomladni uelesejm 19ZB splošni velesejem od 4. do 10. marca tekstilni, čevljarski in usnjarski velese em od 4. do 7. marca tehnični in stavbni velesejem od 4. do 14. marca prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca je najusodnejši kupčljski trs in največji velese em v Evropi. Znižane voaden u /anrehll nn vseuf-iIHki o'-0-ni k t i u i h i " (OftalmoloSki Ul niki) o70 "8Ч, 300 Modne hlače.....» 100, 130, 140, 230 Lister za suknje .... » 40, 60, 98, 160 Štruks........» 60. 70. <55 170 Baržun in fustian .... » 30, 36. 40, 6C Hlačevina ......» 12, 28, 36, 48 Tirolski loden.....» 120 zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slamriače. srajce nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejše samo pri i VIIDIII - manHfahhipnn srnouina -!. 1 Пгin МИШВОН, 6pn! tr" St. 17. ЗвГ- Vzorcev se ne razpcšilja 1 t» VALDA' Cene'fe kot on RAZPRODAJAH s t- aob> vsakovrstno manu/ahiurno blago samo mi TRPIN MARIBOR Пш„, ,rQ t? 1VORNfCAKSM.IHOO.BABYIAKOV,m)NtiAlH3TtltKLE]A 8HUŽ8A Z.OZ.C3 U BL3ANA y Kostanjev faninski les kupuje stalno po ugodnih dnevnih cenah Erneft Marsne, Celle Zrlnskesa ulica št. 4 Telefon interurb. št. 136. I! Setaj Resnična tolažba za bolne na živcih jo moj ravnokar iziAh epi« Tam so opisane mnog«- dolgoletno izkušnje o vzrokih. po« Btankuin zdravljenju živčne bolezni Pošljem vsakomur ta zdravstveni evangelij popol« nonjH zastonj če pifte poni na spodnji naslov. Tisoči zabvainic potrjujejo doslej edino doseženi vspeb neumornega skrbnega raz isknvanja v blagor trpečega človeštva. Kdor spada v veliko armado živčno bolitih, hdor trpi na raztresenosti strabopetuosn. slabom spominu, nervoznostnem glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju v /olode-u preobčutljivosti bolečinah v udih. splošni ali delni telesni slabosti ali drugih pouobnib bolezenskih pojavih, si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico! Kdor jo bo prebral pa/.ljivo, bo dospel do pomirjevalnega prepričanja »ia so ie našla enostavna po> oo zdra« »a in veselja do življenja N'e čahajte iu pišite £u danes* Enst Pesternack, Serlin S.O. Micbaelkirchplatz 13. Abt. 761. цф .V ^ J 1 I.... ....z........s.........t.... .....r.... ......i.........ž ...i! PRVOVRSTNI MATER3IAL-NIZKE CENEfl KUPON ZA UGANKE A V ILUSTRIRANEM SLOVENCU Stev. 10 ■HH Zadružno gospodarska baril&a d.d. Brzo av. nas'ov: Gosnnbenka Lfublfana, Miklošičeva cesta IO TelPton *t.2057,2470 n 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din I6.000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod nalugodneišimi pogoji. Prodaja obveznic 7°'o drž. invest. posojila ter 2Va% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papiriev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Gavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterlfe. Za Jugoslovansko tiskarno « Liubltonn &aiel Ceč. Izdaiateln tU. Ft. bulovec. Uredniki Franc lcrseUlati MarPa Neki učitelj se je vračal s socialističnega shoda in sc je domov grede pridružil uredniku delavskega lista. Urednik je bil svoje dni duhovnik in je imel več ko deset let velik vpliv ..л svojo okolico. Celo njegovi nasprotniki so se ga bali, ker je bil vsestransko izobražen. Dospela sta iz mesta in slučajno obstala pri nekem Marijinem znamenju, živahno se raz-govarjajoč o šoli in Cerkvi. Učitelj se je ozrl na kamenito soho. Vsa je bila zasnežena razen obraza, ki je s svojim onstranskim izrazom gledal na živahnega govornika. To ga je zmotilo, da je za hip utihnil in spregovoril: Poglejte to zasneženo Mater božjo! Ne bo dolgo, pb tudi obraza ne bo več videti. Tako je dandanašnji z vsemi temi okorelimi stvarmi. Nič več jih ne razbijajo v hrupu in trušču. Prav potihem in neopaženo se same zasujejo — in nekega dne jih ne bo več! — Dokler nc pride jug,« odvrne urednik, in ne. pomete vse tc bele navlake! Potem bo pa sveta Devica spet vsa vidna in k njenim no;am bodo znosili ljudje svežih rož in vencev. Sneg bo pa pozabljen. Tudi to je prispodoba svoje vrste.« »Kaj hočete s tem reči?« jc vprašal učitelj. »Ali mislite, da se bo moglo tako fantastično praznoverje šc dolgo kosati z električno lučjo nove dobe?« — Resnično — tako mislim,« pravi urednik. Še več! Trdim, da bo ugasnila vsa vaša kričeča električna razsvetljava, da bo ostal premog pod zemljo, da bodo zaprte vaše šole iu bodo strohnele knjižnico, če ne bodo te zastarele, okorele stvari, kot jih v' imenujete, vnovič zaživele med vami! Moj dragi gospod učitelj, čc vidite dandanašnji ho- i diti nesvete device v kratkih krilcih in pro-I zornih nogavicah po cestah okrog, ali niste še nikoli pomislili, kam plovemo in kaj pomeni sveta Devica za nas? Verujte mi: Čeprav me ; je neka huda duševna usoda izločila iz moje Cerkve, vendar nočem nič vedeti za moderne puhlice! Nasprotno! Čim bolj sem sc poglobil v ljudsko duševno bedo, tem manj zanikavam siare nazore. Zadnjič mi je dejal neki starejši delavec: ,Tam pri nas je Mati božja edina dostojna ženska.' Vprašam vas: ali nc govori iz take trditve več konca sveta knkor iz vseh drugih znakov? Kdor pozna Adama in Evo, ta vendar ve: Z dostojno žensko stoji in pade človeška kultura. Če si moški zabeli Evo, je to natura; če si zaželi Marijo — jc pa kultura. In obenem je to obramba nature zofer nenaturo, jc ohranitev velikega, podzavestnega živl;cn-skega procesa spričo uničujočega dotikanja radovednosti z vsemi njenimi samopašnimi cilj; Kjer ni več ženske sramežljivosti, kjer ženska nič več ne spoštuje same sebe in moški nc Spoštujejo ženske, ondi sc vsepovsod zrušijo pravice nevidnega sveta. Korcc? Izmaličena žival slavi zmago! In obratno! Ko je nekoč krščanstvo hotelo ozdraviti razrušeni in pokvarjeni stari svet, se je predvsem posluževalo duhovne moči popove ženske čistosti. A kar je počenjal umirajoči stari svet, jc k :kor ifrača v primeri z izprijenostjo, ki sc bo razvila iz moderne propa'osti žerskerfa značaja in družabnega zmagoslavja izprijenccv Iz ln ki.'ga brezna nas more potegnili le najvzviše-nejša. nedotakljiva veličina ženske I e ona bo mogla izvleči dušo moža u oblasti noll^tic sa-mopaš-osti in pripraviti v vsem. I:::r jc na-I ravnega, prostor za nadnaravno. Zares, kar ie I pomenila oseba .brezmadežne Device' za člo-! veško kulturo — in kultura je vendar vse ti-; sto, kar brzda strasti! — to je dosti dosti več cd vseh uspehov, ki jih je dosegla nova tehnika v obvladanju naravnih sil! In potem, če pravimo o Materi božji, da posreduje med Kristusom in naravnim človekom, jc razumeti to tudi tako, da jc Marija neizmerno poplcmenitila in podtiliovila ljubezensko življenje moža in ženske, ko se jc svetila pjed nami kot višek plemenitosti ženske narave Na ta način ni le povišala ženske in je potrdila v vsem najboljšem, marveč je vzbudila tudi v moškem, da na nov način ženo duhovno sooStuje in je vzpostavila moi'očno premoč nad Evo. In če r^avi nekje Carbyle, da jc ,ženska primer za višic stvari', tedai velja to prav g'ede Ida dela, ki ga jc dovršila Marija v duši ženske Po Mariji so čudovito poglobile razlike obeh spo'ov in je zlomljena premoč /''olj po'tenih vezi,« »To bi ve vse razumel,« jc odvrnil učitelj, ko sta šl," dalje, »a čemu je potrebna vsa tista skrivnost .brezmadežne Dcvice'? Ta skrivnost iu vendar malo preveč za navadnega Zemljana! Ir celo zakon dobi nekoHen mndež Na ta način se tvori neka čudežna vera, ki prekeša šc vse drurto, kar je vera sicer prisodila človeškemu razumu« >Ro;r.:mem, da sc protivite,« je dejal urednik Predelal sem vse protiverske spise. Nekaj časa so ine ora; mliali, a čim bolj sem jel spoznavati življenje, tem manj so vplivali vsi oni u*o- ori name. Pa pustiva za zdaj cerkvene nauke! Vzcmtvo s' ? ozirom na živega človek-; ЛЧ sc vara "i ' 'i fud-o /delo, da ima io dobri, pošlcni starši kakega izprijenega po- tepuha za sina? Kaj sledi iz tega? To jc dokaz, da je v človeku nekaj slabih, propalih kali, zagonetnih nagnjenj, nepojmljivih slepo-sii, ki izvirajo iz najtemnejših globin človeškega bitja in ki se tekom generacij nekje in nekoč nenadoma pojavijo. Čim ostreje si kdo predočuje lo resničnost, tem močneje zahre-peni po kaki reševavni in zadostivni osebi, ki so jc porodila samo z vplivom nebes. Tem večje jc to hrepenenje, ker jc tudi v čutnem nagonskem svelu poleg najbolj zdrave pobude, dosti okrutnega, neznačajnega, bolehavega, ki črka le na dražilo, da nenadoma plane na dan. Cclo ona tako slavljena materina ljubezen vsebuje toliko samoljubja, domišljavosti, ljubosumnosti in samopašnosti! Vse to nam dokazuje, da v zaploditvi ne živi kar tako ona svetost, ki jo moderni vedno iščejo v njej. Sveto in nesveto jc na zamotan in nepojmljiv način združeno drugo z drugim. Ali ni zalo povsem jasno, da človek, ki se čuti prav pri oddaji življenja ogroženega „od vseli mogočih temnih zavratnih sil, poskuša razumeti tako oploditev, pri kateri ni nobenih pogubonosnih kali in izrodkov, kjer sc spočetje izvrši brez vsakršne sebične zlorabe, kjer je človek lc ponižni izvrševavcc od Boga dane volje za življenje in jc obenem od boga razsvetljeni gospodar in zakonodavcc narave. Prav to bi bilo najbolj notranje bistvo .brezmadežne čistosti': Na eni strani brezpogojna vdanost nadnaravi in odordod delujočemu svetemu Duhu; na drugi strani pa — radi take notranje zbranosti vseh duševnih sil — neskaljena, najčistejša nabava, ki jc ne ovira nobeno radovedno dotikanje, torej najpopolnejše zdravje, najoristnejšn I živost, (Dalic.) Povratek naših olimpijskih tekmovalcev Včeraj zjutraj z gorenjskim brzovlakom je prispela olimpijska vrsta s svojimi delegati v Ljubljano. Pred odhodom iz St. Moritza jc pozdravil naše tekmovalce zvezni delegat dr. Had-ži, ki se je v prisrčnih besedah zahvalil vsem za njihov trud, odnesno častital k lepo izvoje-vanemu vspehu pri zastopanju naših barv. Žal, da naši smučarji niso mogli prisostvovati oficijelnemu zaključku in to žal le radi fi-nancijelnih vzrokov. Skromen je bil njihov ži-velj v tujini, kajti majhna je bila vsota, s katero so razpolagali. Kljub temu so pa izvršili svojo nalogo in zastopali svojo narodnost častno. Odpeljali so se v nedeljo dopoldan ob zvokih naše domače pesmi, pozdravljeni od občinstva, ki je bilo na kolodvoru. Dospeli so po kratki vožnji v Chur, kjer so si po clveinpolur-nein postanku ogledali vse znamenitosti mesta. Ob pol štirih popoldan jih je odpeljala električna železnica proti Buchsu. Med vožnjo jih je ogrevalo vroče švicarsko solnce, ki je v njih zbudilo željo po skorajšnjem svidenju. V inraku so zapustili Švico in nastopili pot po Nemški Avstriji. Po 14dnevni odsotnosti so zopet zagledali naše snežne gore. Prispeli so na kolodvor v Ljubljano — a glej, nikogar ni, ki bi sprejel tekmovalce-smu-čarje, dasiravno so smučarji izvršili svojo težko nalogo v polni meri. Pozdravljeni tekmovalci-smučarji! Hvala za Vašo borbenost na drugi zimski olimpijadi! Akoravno niste dosegli prvih mest, vendar ste zavzeli častna mesta med tolikimi tekmovalci posameznih narodov. Vztrajnost vodi do cilja! Kličemo Vam: Smuk! Od Ze!enice do Sv. Ane S. K. Tržič je priredil v nedeljo 19. t. ni. klubsko propagandno hitrostno smuško tekmo na progi Zelenica-sedlo—Sv. Ana. Na cirka 3 kiloni. dolgi propi ie startalo 19 tekmovalcev. Na cilj so dospeli tekmovalci v sledečem redu: 1. Sugg Rupert 12:07.2; 2. Primožič Avgust 12:54.8; 3. Jakopič Franc 13:16; 4. Zaletel Ši-inen 14:14.2; 5. Ojcl Joško 16:17.4; 6. Ahačič Ježa 18:59. Izven konkurence je dosegel Frlan Franc čas 12:54, bi bil torej na drugem mestu. Upoštevajoč dejstvo, da so Tržičani v splošnem še začetniki v smučanju, moremo doseženi čas imenovati prav zadovoljiv. Sneg je bil zelo slab in popolnoma zledenel, vreme pa krasno 1'cgled s Konjščicc. Na levo Bcgunjščica (20o3 m), na desno Nemški vrli (2186 m) in Stol (2236 m), v sredi sedlo Zelenice (1547 m). Tekma smučarjev pod skalami Begunjščice. in brez vetra. Do starta so potrebovali tekmeci poldrugo uro; starter je bli g. H. Šircelj, zapisnikar Jocif Ferdo. Tržiška občina je darovala prvemu zmagovalcu bronastega smučarja na mramornem podstavku, ostalim tekmecem so pa naklonili klubski tovariši lepe kolajne. Razdelitev daril se je izvršila v šentanski šoli. Mlademu društvu želimo še veliko uspehov. Smučanje je med najlepšimi športnimi panogami. Človek bo letel ko ptica I Epohaleu izum Manehester Guardian-:: od 6. februarja prinaša zanimiv popis izuma ruskega letalca inž. Viktorja Dybovskega. Njegov aparat, ki mu je dal ime ormi-t op ter, reši skrivnost ptičjih peroti in pomeni popoln preobrat v dosedanjem zrako-plovstvu. Aparat deluje brez motorja. Izumitelj zatrjuje, da bo odslej letal vsak človek edino l močjo lastnih rok. Potem bi bila uresničena stara pravljica o Ikaru. Inženjer Dybov-ski ni noben novinec v svoji stroki, temveč star letalec. Že leta 1908 je prejel zlato medaljo Ruskega vozduhoplavateljnega obščestva<-, ko je preletel razdaljo Sevastopolj—Petrograd. Kot vojni letalec je bil ponovno odlikovan na nemški fronti. Leta 1916 je odšel kot vodja komisije za prevzem novih letal v Ameriko in na Angleško ter je po revoluciji tam ostal, Zdaj je nastavljen kot aero-inžener pri angleških letalcih. Luni je prejel 5 in pol tisoč funtov vladne nagrade za svoj izum, ki omogoča avtomatično reguliranje strelov iz strojnice, topa ali mehaničnega revolverja, če so nameščeni na letalu. Za ptičje peroti so se zanimali vsi letalci od Leonardo da Vincija dalje. Izgleda, da se je posrečilo l)ybovskemu odkriti dozdaj ne-opažena dragocena dejstva ptičjega lela. Model, ki ga kaže naša slika, je kazal izumitelj v londonski zrakoplovni družbi, kjer je žel viharno odobravanje. Kovinska krogla na sliki nadomešča te; o človeška a te.esi dolini služi drug utež v izuniiteljevi roki samo za ravnotežje pri začetku letanja. Po svojem predavanju je dobil Dybovski takoj potrebna sredstva za graditev ornitoptera v naravni velikosti. Tehtal bo 68 kg, meril 3.66 m dolžine in obstojal iz jeklenih ter aluminijevih vzmeti in drogov. Uradni poizkusi, oziroma prevzem po angleški vladi v slučaju uspeha bo majnikt Vcličasiua ledena gora, posnela v bližini gronlandskc obali. V mesecu februarju se ledene gore odločijo od ledenega pasu ob severnem tečaju in plovejo daleč notri v Atlantski ocean, kjer zlasti v meglenem vremenu tvorijo veliko nevarnost za ladje. letos. Za sedaj varuje Dybovski svojo skrivnost. Časnikarjem je povedal samo, da se ima največ zahvaliti velikim povodnim pticam, predvsem oceanskim galebom (albatrosom), ki so znani kot neumorni letalci in se srečajo sredi oceana daleč od vsake zemlje. Po albatrosih je posnel Dybovski načelo .odporne površine s katero sc mehanično nadaljuje enkrat pričeto gibanje. — V tem obstoji vse bistvo mojega aparata, je rekel, za enkrat vam ne smem več povedati. Razen lega se je videlo pri predavanju, da bo človek letal leže, to jc v vodoravni logi, kakor to kaže ogrodjo aparata. Roke letalca bodo vodile višinsko, slransko in globinsko krmilo, med tem ko bodo noge poganjale peroti. Hitrost je odvisna od vetra. Pod ugodnimi pogoji bo dosegala od 25 do 60 km na uro. Ornitopter bo tedaj jako pripraven za izlete in krajša potovanja. Dviganje v zrak, oziroma spuščanje ne zahteva nobenih naprav ali posebnih pristaniških prostorov kakor je to neizbežno pri motornih letalih. Kake možnosti se zdaj odpirajo nedeljskim hribolazcem in koliko izletnikov bo sprejemal Triglav ali tudi Šmarna gora! Planinsko društvo ne bo več potrebovalo loliko koč, ker bo ponoči vsak lahko zletel domov. Pa se tudi ne bo več treba toliko mučiti za vozne olajšave pri belgrajski gospodi, ki nima razumevanja za sloven.-ki turizem! Gibanje z or-nitopterom bo baje veliko manj naporno kakor hoja po tleh in celo lažjo nego kolesarjenje. „.-.ginama lzna^uu^. Nek nemški poljedelski posestnik je iznašel bicikl, s katerim se jc mogoče speujati po drevesih. he skupine, popoldne pa -o sploh oživele vse sleze in stezice proti sedlu, na Grmado, pa k sv. Antonu, čigar zvonec je neprestano zvonil in pel in vabil vedno znova iu znova novih pri-šlecev. Gostilničar na gori je imel polne roke dela, dasi je najel kar natakarici več za ta dan. Zatrjeval je, da dozdaj še nobeno leto ne pomni tolikega obiska na pustno nedeljo. Bil je pa tudi res lep dan! Nebo brez oblačka, razgled na vso strani prekrasen in čist, pod Grmado nežni teloh — kar vse le kliče in vabi. Da i?i manjkalo prodajalk teloha in drugih zgodnjih rožic, še omenjati ni treba. Nekatere izmed večjih skupin izletnikov so večino popoldneva preležale po travnatih bregovih Grmade in Šmarne gore, kamor se je sobice z vso svojo pomladno toploto in inočjo vpi-ralo. Veliko Ljubljančanov pa je pohitelo tudi drugam v hribe, tako v Kamniške kot v gorenjske planine. Smučarski svet pa se je zbral na smučarski tekmi nad Tržičem. Tja gor je oddrdralo tudi precej avtomobilskih izletnikov, ki so se pozno zvečer vračali v mesto. — Če povemo še, dn so imeli Golovec, Š'šen-ski hrib, Rožnik in Tivoli kar moč vel'ko po-setnikov, pa da so se radi tega lepega vremena najbolj veselo meli roke okoliški gostilničarji — potem smo menda registrirali vse dobrine lepe pustne nedelje. Leoa pustna nedelia Po mrzlih dneh, po veternih, sneženih in blatnih nedeljah se je končno le Ljubljančanov usmililo vreme in jim naklonilo za pustno nedeljo prav izredno lep dan, ki so se ga Ljubljančani tudi vestno poslužili. Pohiteli so ven na vse strani, cele procesije so se pomikale proti Posavju, Št. Vidu in drugam v okolico. Lepa gladka in suha pota, toplo solnce — vse lo je vabilo ven iz mestnih zidov v prosto naravo. Tudi nekoliko hladna sapa in popoldanska burja ni dosti zadrževala. Zlasti veliko obiskovalcev je imela v nedeljo Šmarna gora. Ze dopoldne so hitele po njenih pobočjih raz- idr v armado. Zaslišal boni še nekatere pav- j lamentarce in uajbrže ho treba, da se tudi / vami še razgovarjam. Zvečer okoli pol 7 se .je vrnila seja Radlč-Pribičevičeve zveze, na kateri je Radič poročal o svoji avdienci. Nekaterim časnikarjem je Radič izjavil: »Jaz sem danes povedal nikarjem, da sem predlagal osebnost za pra 1-sednika vlade izven parlamenta, pa četudi •'/ vojske. Mislim, da je najbolj zdravi del naroda in države in da je najzdravejši del naše inteligence v naših višjih častnikih. Ako častnik resnično stoji izven strank, nima druge skibi kot da služi kralju in državi. Nastopajo momenti, da moramo vrhovnega k< mandanta zu-prositi in mu predlagati, naj i/bere glavo /a parlamentarno vlado izmed izkušenih njegovih častnikov. Ce se Nj. Vel. kialj odloči, da lako osebnost poišče in predlaga, bo to vel\k udarec proti policijskemu parlamentarizmu, ki nas vodi naravnost v katastrofo. Naša narodna vojska, ki je nasu narodna svetinja, more menda izmed svojih najvišjih predstavnikov danes edina dati priznano osebnost, ki lo brezhibno odstranila korupcijo in nezakonitost, ki bo uničila partizanstvo v upravi in policijsko strahovlado, ki je celo našo državo nipravila za eno samo veliko Glavnjačo.« Urednik je zavrnil g. Radiča: Zgodovina uči, da so eksperimenti z vpeljevanjem generalov za predsednike parlamentarnih vlad zelo nevarni. Radič je odgovoril. »Nikdar niso nevarni, če jih parlament zahteva. To bi pomenilo, cla ni dobro poveriti obrambe domovine organizirani vojski, ampak jo je treba poveriti samim dobrovoljcem. Pribičevič je tudi dal izjavo, v kateri soglaša s predlogom Radiča, d", naj bo general predsednik vlade, in utemeljuje svoje hotenje po diktaturi s tem, du, po njegovem tudi Vukičevič ni parlamentarna osebnost. Parlamentarni krogi so označili izjavo Radiča za škandal. Tako prinaša belgrajska *Po-litika - tole mnenje uglednega radikala: >Ir,-java Radiča pomeni škandal. On si je dovolil, da je kralju imputiral gotove besede, ki jih kralj gotovo ni mogel reči, da je namreč kralj uvide), da'je koncentracija potrebna, ali da v parlamentu ni primerne osebnosti, ki bi mogla stopiti na čelo koncentracije. Radikali so kon-statirali. da je Radičev predlog naperjen v glavnem proti parlamentu in d:i je tak predlog mogoč samo pri politikih takega mišljenja, kakršnega sla Radič in Pribičevič.« Isto mislijo demokrati, ki so tudi izjavljali, da bodo parlamentarizem branili do skrajnosti. !■ Belgrad. 20. februarja. (Tel. Slov.«) V nedeljo popoldne je imel Kadič še več konferenc. Od o. do (i. ure je obiskal predsednika narodne skupščine dr. Ninka Perica. Okoli 0. ure je Vukičevič odšel v dvor. Nekateri politiki so računali, da bo Vukičevič vrnil mandat. Vukičevič pa mandata v nedeljo zvečer še ni vrnil in tudi o svoji avdijenci ni ničesar izjavil. Za predsednika vlade so se v zvezi s predlogom imenovali generali Stevo lladžič, dosedanji vojni minister, Pera Živkovič, divi-zijski general, Petar Pešič. a linijski general, Drngutin Jankovič, minister dvora in Živojin Itnlugdjič, poslanik v Berlinu. Kralj Aieksander gre v Pariz v Pariš, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Matin:, bo jugoslovanski kraljevski par prihodnji teden prišel na kratko bivanje v Parizu. Kralj bo. ker njegovo zdravstveno stanje ni posebno zadovoljivo, šel v kako zdravilišče v provinci. fraiiica Marsfa v Bukarešta \ Bukarešta, 20. februarja. (Tel. Slov. ) Danes opoldne je dospela semkaj jugoslovanska kraljica Marija z obema sinovoma. Na kolodvoru se je dogodil ginljiv prizor, ko je šestlelni romunski kralj Mihael pozdravil štiriletnega jugoslovanskega prestolonaslednika Petra. Romunski kralj je objel svojega bratranca in ga pozdravil vojaško, na kar pa mali prestolonaslednik ni odzdravil. Mihael jo nato pri jel Petra za roko in mu jo vodil do glave, da mu pokaže, kako se vojaško pozdravi. Prisotni generali in višji častniki so vojaško pozdravili kralja in prestolonaslednika, mali prestolonaslednik pa je še nadalje ostal negiben, nakar mu je Mihael večkrat vodil roko do glave, da ga nauči vojaškega pozdrava, potem pa ga je peljal v svoj avtomobil. Občinske volitve v Šibeniku č Šibenik, 20. febr. (Tel. Slov.) Včeraj so bile v občini šibenik občinske volitve. Vloženih je bilo 6 list. Dobile so: HSS 1673 glasov, dem. blok SDS in demokratska stranka 400, znnljo-radniki 1646, Hrvatska ptička stranka 480, radikali 352, disidenti HSS in delavci 1323 glasov, skupaj 5874 glasov, dočim je vpisanih volilccv 8855. Občinsko upravo bodo po vsej priliki sestavili disidenti, zemljoradniki in radikali. ZA KRETO NAJ PRIDE SOLUN NA VRSTO. v Atene, 20. febr. (Tel. Slov. j Voditelji komunistov so sklenili, da bodo, če notranje ministrstvo ne bo vpostevalo komunistične za-hteve za znižanje davkov, organizirali v Solunu vstajo kmetov in delavcev, slično kakoi je bilo na Kreli. Policija io aretirala razne komuniste. Nova ruska senzacija v Ženevi ŽENEVA, 20. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se je pod predsedstvom dr. Beneša začelo zasedanje varnostnega komiteja, katerega podlago tvorijo v Pragi izdelana poročila. Dočim ameriška vlada ignorira konferenco, je prisoten kot ruski opazovalec ravnatelj komisarijata Boris Stein, ki ie predložil načrt konvencije za splošno razorožitev, pisan s strojem na 37 straneh, ki bi po mnenju sovjetske vlade zadostoval, da se doseže popolna varnost. Načrt vsebuje v določni in paragrafirani obliki zahtevo po popolni razorožitvi v štirih letih. Armade konvencijskih držav naj se reducirajo za 50 odstotkov, zaloge za oboroževanje naj se uničijo, gradnja bojnih ladij in letal pa naj se ustavi. Do poteka štirih let naj se vse armade razpustijo, orožje in letala izprcinenijo za mirno uporabo, vojaški proračuni pa črtajo. Dovoljeno naj bo samo majhno število pomožnih čet z malini orožjem za carinsko varstvo in za lastno varstvo pred roparji. Vojaki in oboroževalni delavci naj se prevedejo v industrijo, kontrola razorožitve pa naj se poveri stalni mednarodni višji komisiji in komisijam v posameznih državah, ki naj obstojajo iz Planov parlamenta, javnosti in delavstva. Dr. H e n e š je predlagal, da se takoj začne splošna razprava. Prvi je govoril zastopnik Anglije, ki je ugotovil, da ima raz-orožitvena komisija dvojno nalogo: izvesti cilje Društva narodov in z razorožitvijo otežko-čiti izbruh vojne. Angleška vlada vztraja pri tem, da locarnske pogodbe predstavljajo vzor- ce sistemu pogodb za različne kraje sveta za zvišanje varnosti in razorožitve. Posebno važnost polaga angleška vlada na finski predlog, da se organizira finančna podpora napadene države. Na popoldanski seji je nemški delegat državni tajnik Zinson obrazložil vrsto predlogov, ki naj bi pri resnem konfliktu ovirali izbruh vojne ali pa celo mogli vzpostaviti mir, če bi vojna že izbruhnila. Države naj se obvežejo s posebnimi pogodbami, da bodo med postopanjem opustile vse, kar bi moglo škodljivo vplivali na poznejšo rešitev konflikta, i Predvsem je treba razmišljati, kako bi se j dalo ogniti začetku sovražnosti sploh. Če so se sovražnosti že začele, naj Društvo narodov predvsem poskuša omogočiti vzpostavitev miru. Rilo bi pozdraviti, če bi se se misel, da naj bi bil Svet Društva narodov upravičen, obema strankama po izbruhu vojne predlagati na praktični podlagi premirje, izvzela iz tega okvirja in napravila za zadnji poskus vzpostaviti mirne odnošaje Nemški delegat je izvedbo svojih predlogov pri poročal v posebnih pogodbah, katerih bi se moglo udeležiti poljubno število držav. Poljski delegat Sokal je izjavil, da pobude nemškega delegata zaslužijo resno proučevanje, posebno pa da ga je presenetil nemški predlog, da naj Svet Društva narodov po izbruhu sovražnosti posreduje premirje, kar zasluži večjo pozornost. Razprava se jutri doopldne nadaljuje. Splošne varnostne pogodbe še ne bo. v Pariš. 20. febr. (Tel. -Slov.«) V intervjuju z listom »Excelsior« je izjavil grški delegat pri Društvu narodov Polilis, ki je sestavil poročilo o razsodiščih za varnostni komite, da trenutno v Evropi ni misliti na sklep splošne varnostne pogodbe. Društvu narodov se mora dati možnost obligatoričnega razsodišča v slučaju konflikta in pravica, dn razglasi premirje pred začetkom sovražnosti, za kar je potrebno, da se razširi sistem demilitariziranih con. Szeredy piše SSovakom v Dunaj, 20. febr. (Tel. Slov.«) Kakor javlja Neues Wiener Tagblattr iz Budimpešte je madjarski primas Szeredy poslal šk>fu Jantavšu v Trnovi na Slovaškem pismo, v Katerem ga pozivlje, da morajo duhovniki, ko berejo mašo. v kimonu imenovati ime novega nadpastirja. Nasproti mnenju, da je predpis v nasprotju z modusom vivendi med Češkoslovaško in Vatikanom, po katerem se češkoslovaški del oslrogonske škofije slavija pod češkoslovaško cerkveno upravo, je primatska pisarna izjavila, da pomeni modus vivendi -a-mo to, da primas na dotičnem češkoslovaškem ozemlju tu1 more vršiti vrhovnega nadzorstva, da pa liturgiški zakoni, za katere gre v 'ej odredbi, ostanejo v veljavi in bi prenehali Je, če bi Vatikan na novo določil meje škofij. Stranke niso niti v eni točki edine v Berlin, 20. febr. (Tel. »Slov. ) . Ker stranko glede vsebine zasilnega programa niso edine, hočejo nemški nacionalci pripraviti državnega predsednika do tegu, da bi so po-*lužil svoje pravice do izdajanja zasilnih »d-redb. Nemškonaeionalnj tisk predlaga, da aaj Hindenburg imenuje poslovno ministrstvo, če se zasilni program ne more izvesti; obenem pa nuiuigava, da bo težko obdržati termin za volitve 20. maja, ker 1 j i utegnile še druge notranje težkoče koncem marca onemogočiti razpust parlamenta in odreditev novih volitev. Norvežani - v Si« !U v St. Moritz, 20. febr. (Tel. Slov- ) Včeraj je bil zadnji dan zimskih olimpijskih iger. V liockeju so zmagali Švedi nad Angleži s 3 : I, lako da je Švedska postala mojster Evrope. V i^ri Kanada—Švica pa so zmagali Kanadi,i-ci s 113 • 0. V drsanju parov so dosegli prvih šest mest: Francoza Joiy-Brunct, Avstrijca Seholz-Kaiser. Avstrijca Brunner-Wretie, Američana Lovgbran-Batlger, Finca Jakobsen-fa-kobseu iu Belgijca Lerbergner-Zeebrock. Sledili so jim po en angleški, nemški, ameriški, kanadski, švicarski in na 12. mestu češkoslovaški par. Od 25 narodov, ki so -e udeležili druge olimpijade, je bilo vpisanih M v častno ploščo, olimpijsko plaketo pa mi dobili sanu prvi trije. Po dosedanjih računih je prva Norveška z 89 točkami, če pa sc računajo še vojaške patrole. ki prav za prav nc spadajo v olimpijade. pa celo s !)"> točkami. v Miinchen. 20. februarja. (Tel. Slov. ) Danes se je na Marijinem Irgu po !-V2 lelib zopet uvedel zgodovinski prizor mesarskega skoka pri oprostitvi mesarskih vajencev. Vsled silne goječe gledavcev se je zrušila neka tribuna in so se zdrobile .-ipo tui oknih mestne hiše. Ranjenih jo bilo 173 oseb, od Katerih štov pri oddajanju gospodarskih koncesij na inozemce. Odredba ima namen da izsili ojačen uvoz inozemskih valut \ Rusijo, kar hoče ravno Stalin ■/. vsemi silami doseči. v Snnghrtj, 20. f' lir. (Tel. -Slov.«) Kitajski parni k šin ;> je v bližini Cinkianga trčil skupaj "''lFoglio d' Ordini.', centralno glasilo fašlslovske stranke, je v svojem komentarju k vesli o podaljšanju roka jugoslovansko-italijanske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo priznal, da ni mogoče priti do zbližanja med obema državama, dokler ne pride prej do drugačnega razpoloženja med obema narodoma. To priznanje ie velike, važnosti posebno danes, ko sc znova pogajamo z Italijo. Če je llaliji res na tem, da pride do zbližanja z Jugoslavijo, mora pač popolnonir revidirati svojo politiko napram Slovanom v Italiji Na žalost moramo ugotoviti, da ni danes na obzorji niti najmedlojšega znamenja za kako izpremembe na boljše. Nasprotno, Slovanom v Italiji se obetaji še hujši dnevi. Medlem se neizbežno vedno bM; bližamo dnevu, ko podaljšani rok zapade. Jugoslovanska manjšina v llaliji lahko tvori naraven most do zbližanja med nami in Italijo, lahko pa tvori ludi največjo oviro. Na llaliji je, da izbiral Nove francoske carine v Pariz, 20. februarja. (Tel. Slov.«) V parlamentu šo prične jnlri debata o ratifikaciji trgovinskih pogodb in o carinski noveli. V političnih krogih se bojijo, da bo razprava zelo težka in da bo trajala zelo dolgo, ker bc opozicija proti vsakemu novemu povišanju carine vsak dan večja. Ženske sme?o biti dsplomatmie Pariz, 20. februarja. (Tel. Slov.«) Francoska vlada ,je odredila, da bodo \ diplomatsko službo sprejele tudi ženske. Ta odredba ima svoj vzrok v jioinankanju moških pri kandidaturi za diplomatska mesla. Ker so se \ zadnjem času ženske kandidalinje vedno pogosteje oglašale, jo Briand чрго/.if! vprašanje ženskih diplomatov pred niini^fj^kim svetom, ki je zadevo reši i pozitivno. Trenutno gre za šest atašejskih in šliri konzularna mesta. Kei pa po obstoječih francoskih zakonih ženske ne morejo biti zaposlene z diplomatsko službo v inozemstvu, se bodo nastavile v notranjosti Francije, M. Joss & Lowenstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode Ba tukajšnjih kulturnih društev »Dobrodošli!« Prosil jih jc, naj se počutijo v Ljubljani kakor doma. S klicem »Vive Roumainel, Vive Cantarea Romanea!« je govornik zaključil svoj pozdrav. V imenu gostov se mu je zahvalil predsednik in umetniški vodja društva »Cantarea Romanea« g. Marcel Botez. Ob petju naše narodne himne, ki so jo izvajali naši in romunski pevci skupno, se je sprejem na kolodvoru zaključil, nakar so bili gostje porazdeljeni na posamezne hotele. Diner v »Zvezdi«. Ob pol 2. uri popoldne se je vršil gostom na čast v restavraciji »Zvezda« svečani diner, ki ga je priredila mestna občina. Ob tej priliki je bilo izrečenih več napitnic. Goste je pozdravil najprej magi-stratni direktor dr. Zamik, nakar je govoril g. Marcel Botez, slaveč gostoljubje Ljubljane, temperament Slovencev in izrazujoč globoke vtise, ki so jih dobili gostje pri tako prisrčnem sprejemu. Predsednik Glasbene Matice dr. Ravnibar je pozdravil goste najprej v slovenskem jeziku, nato pa je v fracoščini izvajal: »Oprostite mi, da sem pričel govoriti najprej v svojem materinskem jeziku. Storil sem lo zato, ker jc vsak pozdrav, vsak izraz čustev tembolj prisrčen, če ga govornik pove v svojem lastnem jeziku, v ljubem materinskem jeziku. Pri nas bo vaši slavno društvo, ki ga vodi in predseduje velik umetnik, zapustilo najgloblje vtise m se čutimo zelo počaščene z vašim obiskom v naši prestolnici, v beli Ljubljani, kakor jo imenujemo. Bodite nam dobrodošli, kot da ste doma. S svojim obiskom nam nudite priliko, da spoznamo kos vaše kulture in lepoto vaše pesmi. Vi in mi in vsakdo, ki posreduje med delom in kulturami narodov, dela na polju njihovega zbližania v prospeh-miru in človečanstva. Želim si, da bi vaš ceniem obisk pomenil za nas pričetek izmenjave kulturnih dobrin med vašim in našim narodom in upam, da pride čas. ko vam bomo mogli vrniti obisk v glavnem mestu vaše lepe domovine, v Bukareštu, kamor nesite pozdrave vsemu romunskemu narodu, ki ni samo naš zaveznik v politik, temveč ie tudi zvezan z nami po obeh kralievskih rodbinah. Nc morem drugače, kot da ponovim vzklik, ki sem ga zaklical že zjutraj: »Vive 'a Roumaine! Vive Cantarea Romanea!« Po govorih so romunski |)evci zaoeli našo državno himno, Lepo našo domovino« in »Naprej!« Izvajanje tako muzikalično, kakor tudi jezikovno, je bilo brezhibno. Slovenska pesem se je gostom predstavila do kvartetu Mafičariev (Pelan, Pečenko, Završali, Skalar). Nekatere pesmi, kakor »Kje »o tiste stezice?« in >Oj siiaj solnčiee!« so na goste, zlasti na dame, tako učinkovale, da so zraven od ganotia plnka'e. S čudovito liit'-ostjo r>a so si po-tie osvojili melodijo teh pesmi in io potem ponavb'ali. Kvartet Matičarjev je bil deležen ogromnega odobravanja in prošeni, naj te pe=mi ponovi. Romunski pevci so zaprli dovršeno šp nekaj krasnih romunskih narodnih pesmi, ud kadrih je 7'asti ugajalo banaško kolo, nakar se je diner zaključil. Romunski pevci o sebi. Naš poročevalec je naprosil ugledno članico društva »Cantarea Romanea« mine. Luril Cosma, proiesorico na kon^ervatoriju v Bukarešti, za kratko izjavo o delu, zgodovini in namenih društva. Gospa je odgovorila: »Naše društvo »Cantarea Romanea« je ustanovil 1. 1909. v Bukareštu sedanji njegov ravnatelj g. Marcel Botez. Temu možu smo dolžni zahvalo za vse uspehe in za ves procvit društva. Društvo tvorijo izključno le intelektualci, kakor bukareštanski advokati, inženerji in višji uradniki. V društvu imamo, kar je značilno za naš ugled, tudi 37 aktivnih častnikov. Prvi in glavni namen našega društva je propagandni. Z muziko vršimo važno nacionalno propagando, z njo propagiramo umetnost in kulturo našega naroda in seznanjamo z njo ostali svet. Pred tremi leti smo napravili turnejo po Ceho-slovaški. V Jugjslaviji smo gostovali ob priliki poroke kraljice Marije. Naša nadaljna gostovanja so bila v Atenah in Carigradu, lansko leto smo pe'i po vseh večjih italijanskih mestih, letos pa smo na- pravili turnejo po Švici, kjer smo gostovali v Zii- t richu, v Baslu, v Neuchattellu, Ženevi in Beniu, povsod z največjim uspehom. V Bernu je počastil naš koncert sam predsednik švicarske konfederacije. V Franciji smo najprej peli v Strassbourgu, nato v Parizu, Nancyu, Lyonu, Marseilleu In v Nizzi. Od tu nas je vodila pot naravnost preko Italije v Jugoslavijo. Morem reči, da smo bili povsod s svojimi uspehi zadovoljni. O bodočem našem delu vam morem reči samo to, da bomo ostali zvesti svojemu programu: propagirali bomo našo lepo pesem in umetnost našega naroda. Na žalost moremo voditi s seboj le malo kapelo, ne pa našega orkestra, s katerim bi mogli izvajati velike oratorije.. O glasbenem programu v bodoče in o nameravanih novih turnejah je težko govoriti sedaj. Prosim vas, sporočite čitateljem, da smo nad sprejemom v Ljubljani naravnost očarani.« МагЉот □ 7. Ш. 1928, Haydn »Stvarjenje«, □ Mojstersko delo. Kipar umetnik Ivan Sojč je končal te dni reliefno skupino bratov Janezka in. Markca Dernovšek. Prvi je star 6 let, drugi 8. Skupina v elipsi in v bronu na marmornati plošči je eno najboljših del g. Sojča in bo razstavljeno s portretom g. Der-novška pri Preissu v Gosposki ulici. □ Smrtna kosa. V soboto proti večeru je umrl trgovec v Vetrinjski ulici g. Franc Pe-nič, star komaj 55 let. Pred in med vojno je bil blagopokojni v Koprivnici in se je preselil od tamkaj v Maribor. Dolgo časa je bolehal na srčni hibi, ki mu je tudi upihnila veliko prezgodaj luč življenja. Bil je vedno zaveden Slovenec in steber naše stranke. Ostani mu ohranjen blag spomin. « □ Priključitev občine Tezno. Mariborske predmestna občina Tezno je zelo majhna in šteje komaj 900 duš. Po novem občinskem zakonu bo občina priključena kaki večji sosedni in to bo Pobrežje. Spojitvi občin Tezno in Pobrežje se ne bo nikdo protivil. □ Umestna odredba. V predpustnih dneh ie Maribor dovolj rajal in se zabaval. Resna pepelnica je pred durmi in mariborski policijski komisarijat je izdal umestno odredbo, da se morajo vse prireditve na pustni dan držali strogo policijske ure. Prejšnja leta je bilo veliko pohujšanje za šolsko mladino, ki je sreča vala v sredo zjutraj na pohodu v šolo zapoznjene in vinjene maske. □ Nov list v Mariboru. Z včerajšnjim dnem je v Mariboru začel izhajati nov nepolitičen list -Posredovalec dela«. List se bo bavil s posredovanjem dela in zaslužka za vso našo državo. Izhajal bo vsakega prvega, desetega in dvajsetega dne v mesecu. Tiskala ga bo tiskarna »Ažbe«. Uredništvo in uprava se nahaja v Mariboru, Slovenska ulica % G. Vinko Kovačič, bivši šef državne posredovalnice za delo v Mariboru, pa je prevzel uredništvo. .□ Ponesrečila se je v soboto popoldne Marija Hojnik iz Pobrežja. Napravljaln je krmo za živino in pri tej priliki s senom vred padla v tako zvani »trahtar«. Pri padcu si je zlomila desno roko. Prepeljana je bila v bolnico. □ Policijska kronika. Mariborska policija je od sobote do včeraj aretirala 6 osel). Radi raznih prestopkov mestno policijskega reda je bilo 34 prijav. Odvetnik dr. Eduard Bučar - naznanja da e otvoril s^ojo odve'ti,:kn p-arno in jo pridružil pisarni odvetnike A RAVNIKARJA Mar bnr Aleksandro a cesta 12. Ceffe •0" Seja nicslnega občin1 kega sveta. (Nadaljevanje.) Odsek za podjetja: Sporazumno z okoliško občino dobi Dolgopolje vodovod. — Za elektrarno poroča občinski svetnik Posavcc: Z ozirom na veliki odjem toka pri Mohorjevi tiskarni bo občina na prošnjo tiskarne v svrho priključka na mestno električno omrežje nabavila kabel, vzidanje pa mora tiskarna sama oskrbeti. — Ja\ t a ura pred Lečnikovo trgovino se na prošnjo Olepševalnega društva oprosti plačevanja pristojbin in priklopi na mestno jav- C/ubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer. Torek, 21. februarja: Zaprto. Sreda, 22. februarja: HAMLET. Gostuje g. Edvard Kohout, član Narodnega divadla v Pragi. lzv. OPERA Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 21. februarja ob 10. uri: ZMAGOVALKA OCEANA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Sreda, 22. februarja: Zaprto. ČGtrtek, 23. februarja: MARTA. Red A. Mariborsko gledališče Torek, 21. februarja ob 16. uri: »DOBRI VOJAK SVEJK. Premijera. Sreda. 22. februarja ob 20. uri: PLES V MASKAH. Ab. C. Kuponi. Gostovanje sc. Mitrovičeve. Navadne operne cene. Prireditve in društvene vesli Kat. prosv. društvo na Bledu vprlzorl dne 21. febr. nt) 8 komedijo -Sumljiva oseba* za člane po znižanih cenah. ITdriiženje jugoslovanskih inlenjorjev in arhitektov Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki so bo vršilo v petek 24. t. m. ob 20 v lastnem družabnem lokalu nn Kongresnem trgu št. 1 (II. nadstropje). Predaval bo g. ing. Ivan Sbrizaj o temi: Izvršene regulucije velikih vodotokov Slove- nije in njihove posledice. Vabljeni so člani !n vsi, ki se zanimajo. Posojilnica v Vojniku r. z. z n. z. vnbi svoje cenj. zadružnike na 31. redni občni zbor, ki se vrši v torek 28. febr. t. 1. ob 9'v uradnih prostorih p»-soiilnice s sledečim dnevnim rodom: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potr jen je računov za poslovno leto 1027. 4. Sklepanje o upo-rabi čistega dobička. 5. Volitev n»čelsfva. (i. Volitev nadzorstva. 7. Predlogi. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan vsai 20. del vplnčinih deležev; ako lega ni, se vrši uro pozneje drug občni zboi, ki sklepa pravomočno pri vsakem številu deležev. Cerkveni vesfnlk Glasnik presv. Srca Jezusovega Izšla ie 3. (marčeva) številka z bog to in raznovrstno vsebino. List se naroča pri: Uprava Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega e. 9. Celoletna naročnina 13 Din. v ec?o va n fa Zlata zapcstn.a moška ura se je izgubila od Vnanjih Goric do Brezovice. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati proti nagradi v župnišču v Brezovici. Kupujte stadionsltf srečke! Žrebanle bo пврггћНспо dne ZS. marca no razsvetljavo. — Za prostore elektrarne v Gosposki ulici bo elektrarna poslej plačevala zvišano najmnino po Din 2000.-— mesečno. — Poročevalec omenja nato razne nedostatke pri ulični razsvetljavi. Gledati bo treba v bodoče, da se ne bo nabavaljalo armatur z več žarnicami, ki se potem medsebojno slabijo. Na križišču Aleksandrove, Kralja Petra in Prešernove ulice visi svetilka z eno žarnico za poskušnjo, ki kaže, da bo treba poslej nabavljati take armature, samo da jih bo treba obesiti višje. Za enkrat se bo na ta način razsvetlila Aleksandrova ulica in Krekov trg. Dosedanje svetilke se bodo namestile ob cesti na levem bregu Savinje proti Jurčičevi ulici, okoli evangeljske cerkve, na Dolgempolju, pri dr. Steinfelserjevi vili in na stiku Kralja Petra, Mariborske in Levstikove ulice. — Podžupan dr. Anton Ogrizek poroča končno za socialno-politični odsek: Mestna občina je skupno z okoliško občino vložila pro?njo na ministra za socialno politiko za 1 milijon Din. posojila iz fonda za brezposelne v svrho gradnje stanovanj. Obč. svet naknadno odobri to vlogo. — V proračunu predvideno enomilijonsko posojilo v stanovanjske svrhe se bo naibrž najelo pri Poke^inskem zavodu. — V svrho statistike in preseda stanovanjskih potreb bc občina pozvala tako najemnike kot hišne pospedarje, da do 15. marca t. 1. sporoče magistratu na uradni tiskovini svoje stanovanjske razmere. — Zupan je nato prekinil sejo, da se ie mogel sestati finančni odbor in sklepati o nuinem predlogu demokratov gle-de podpore gladujočim v Bosni in Hercegovini. Ko je seio zooet otvoril. ie finančni referent obč. svetnik dr. Vrečko predlagal, da se sklepanje o podpori odloži, dokler se ne pribavijo objektivne informacije o potrebi take podpore. — S tem je bil dnevni red seje izčrpan in g. župan je ob 2 uri 45 minut zaključil sejo. & Zanimiva sodna razprava. Prešlo soboto, 18. f. m se jc vršila pred celiskini okrožnim sodiščem razprava proti Minki Misija ter Jožefu, Ludviku in Albinu Pečariu radi očitka zločina odtujitve premoženja na škodo upnikov. Razpravo je vodil višji dssv. dr Levičnik. Glavna obtoženka Minka Misiia je bila obtožena, da je s sodelovanjem s tvrdko Pečar, ki je naknadno prijavila konkurz, oškodovala konkurzne upnike v znesku 250 tisoč Din. — Obdolženko sta zagovarjal gg. dr. Kerschbaumer, odvet. kon-cipist v pisarni g. dr. Ocrrizka v Celitt in dr. Adlešič, odvetnik iz Ljubliane. Ovadbo proti bratoma Albinu in I udviku Pečar ter Minki Misiia je vložil Jožef Pečar, ki sta ga bila brata vsled nesposobnosti izločila iz poslovodstva obširne trgovske tvrdke Pečar v Imenem. Tekom razprave, ki je traiala od 8. ure zjutraj pa vse do pol 24. ure, se ie izkazalo, d"1 se M^ka Misiia s finančnim sedolnvaniem pri tvrdki Pečar ne le ni okoristila, temveč da je celo utrnela škode naimanj 230 tis^č Din. — Tudi ni bilo mogoče dokazati. da bi ime'a Minka M'siia s sodelovanjem pri tvrdki Pečar k-Jke gol'nfive namene. Temu primerno ie senat Minko M'S'io poos, da ip rdi tog' nastalo na Kočevskem v juniju 1927 silno razburjenje, res p" je, da je to stvar izrabljala politično proti meni nem-ško-nacijonalna stranka Rnuprnp.irtei s svojimi vodilnimi z upniki in nek levimi zavezniki in ni če drugi. Pes sta bil ur dnik in izdajatelj >G "seli- er Zeilungt od petih tožb. ki setn jih naperil v tej stvari, v dveh oproščena, toda vsi d pri In vi j- ne ničnostne pritožbe proti oprostilni razsodbi bo šele Stol '••'edniorice v Zagrebu izrek 1 poslednjo besedo. Z odličnim spošlr v:uij< m. Dr. Ivan. Sajovic. Šport NOGOMET. Tekme za prehodni poka! LNP v Ljubljani. Na obeh ljubljanskih igriščih je bilo odigrano v nedeljo L kolo izločilnih tekem z:i prehodni pokal LNP. Izidi se glase: Jndrnu-Krakovo 2 : 1 (polčas 2 : 0), Slovan-Slavija 2 : 1 (2 : 0), Reka-Svob da 2 : 2 (polčas 2 : 0, podaljšek 0 : 0, žreb odloči z.a Reko), Primorje-Panonija 3 : 0 p. f., Hermes-Natakar 3 : 0 p. f Razume se, da moštva v svojem prvem letošnjem nastopu niso igrala dobro. Zimskemu terningu v telovadnicah je pripisovati ,da so igralci skoro brez izjem vendarle dobro izdržali 90 minut živahne ambicijozne igre. Neugodno se je opažalo, da so Slovan, Jadran, deloma tudi Kra-kovo in Slavija igrali zelo trdo in robustno. Razmeroma najboljši utis je napravila Svoboda tekom prvega polčasa svoje igre z Iteko; kasneje je mo-, štvo popustilo. V nnslednje kolo, ki se odigra v nedeljo dne I 20. t. m., pridejo nn la način poleg Ilirije, ki je bila v I. kolu prosta, Jadran, Slovan, Reka, Pri-morje in Hermes, dočim Krakovo, Slavija, Svoboda, Natakar in Panonijn Izpadejo iz nadaljnjega tekmovanja. Izžrebani so za nedeljsko II. kolo sledeči pn-ri: Ilirija-Jadrnn, Hermes-Reka, Prlmorje-Slovan. Te tri tekme obetajo daleko boljši šport kot so ga m gl; nuditi slabi klubi v I. kolu, ter bodo tudi za publiko mnogo bolj privlačni. Vse je pripravljeno za slavnost kaj p«, če katerega izmed gostov nenadoma začnejo mučiti bolečine? Izpololni priprave z 1-2 Aspirin tabletama ki trenotno ublaže katerikole bolečine. Zahtevajte pa vedno originalni zamot „%e%", ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki. Prvenstveno tekmo v Mariboru. V nedeljo se je ob ugodnih vremenskih ia terenskih razmer,1' pričelo mariborsko pomladansko prvenstveno tekmovanje pri precejšni udeležbi občinstva. Mariborska moštva topot niso pokazala ravno mnogo, zlasti je razočaral Rapid Maribor še vedno dominira Rapid-Svobocla 3 : 0 (3 : 0). Od Rapida smo mnogo več pričakovali. Igral je nesmotreno, računajoč le na slučaj. Enako igro je predvedla Svoboda, ki bi zamogla ob večji anibieijoznostl doseči ugodnejši rezultat. Sodil je g. Fischer. Maribor-Žclezničar -1 : t (2 : 1). Pričakovanja večine publike so se pa izpolnila in Maribor je dokazal, da je zaenkrat še nedosegljiv«, dasiravno ni predvedel kake posebne igre. Najšibkejši je bi! napad, ki se nikakor ni moge znajti. Pri Železničarjih se je videla nevigranost V vratarju imajo nadarjeno moč, samo da je šf uesiguren. Najboljša jo bila krilska vrstn. Najšib ke jša točka je I udi pri Železničarjih napad. Potek: Maribor ima sredino. Železničar prevzame in zabije v prvi minuti gol. 1 : 0. Mariboi se dolgo ne znajde. Igra je precej lepa, odprta. Šele po 15 minutah pritisne Maribor resnejše in izenači. 1 : 1. Ves ostali del polčasa se igra na ■ obeh poljili iu zelo živahno. Mariboru se posreči d:iti še en gol. 1 : 2. V drugem polčasu prevzame Maribor iniciativo in stalno oblega nasprotnika, ki se mu pozna izčrpanost Maribor zabije že dva gola, proti koncu igrata obe moštvi le z 10 močmi. S to tekmo se Železničarji dosegli doce'n ugoden rezultat, ako se pomis'i, da lc'ub ne ' b-stoja niti leto dni ter da moštvo še ni kcmp'etno. Go'ovo je, da se bodo v jeseni placirali na ugodnejšo mesto. Zdi se, dn bosta Maribor in Rapid imela v jeseni, slednii že spomladi, z njimi trdo de'o Sicer pa je to le v korist športu, ker bodo odslej nudile tudi prvenstvene tekme dober šport. Prvenstveno tekme v Bekradu. BSK-B Univ SK 3 : 1, Jugosluviju-Jedinstvo 0 : 0, Suko-Slavija 8:0. Finale za Pa'"kovi?ev pokal v /ат-ehn med Gradianskim in Viktorijo je končal z lahko zmago Gradjanskega v razmerju 5 : 1. Podaljšek need-ločene igre Oradjans'i-HASK (2 : 2) se je odigral predpoldne. Ostal ie brez rezultata, nakar se je žrebalo. Sreča ie bila na strani Gradjanskega, ki je bil v igri nekoliko boljši od HASKA. • SK IIH'a (no^ome^a sokci;a). Današnji trening skupine I odpade. V sredi ob 18. uri trening za skupino II. v petek za skupino I. Oh ugodnem vremenu se vrši v sobeto, 25. t. m. ob 16. uri trening na dva gola na igrišču. V ne-delio 26 t .m. pokalna tekma z SK Jadranom. — Načelnik. ŠPORTNE VESTI. Zimske olimpijske H.-me so končane. Natančno bemo por č:ili o njih v petek in bomo podali splošen prerrled. Danes omenimo, da je \ uirele'npni drsanju dosegel Gra?s(-oni prvo mesto inženir ВогЧ drugo. N'znzemec Zeebroecks tretje Dunajčan SeHflfor četrto. Čeh Sliva peto. Prva med damami ie bila Snn'a Honie, >na samotni višini-, druga Burgerjevi, tretja Loufrhroirva. V parih sta bila prva .Tolv-Brunet, tinto Scholz-Kaiser in p tem BrunneMVrede. Na ckeletonu je zmagal Amerikanec Hea'on v 3 : 01 8. v kombinrfv-m smiiškrm teku Norvežm Gr<'tf"T««bTaa'en. Ta ie 7nvgal tudi v smučaniu na l41 km. kjer so š« Norvežani rrvanŽTali za ooraz na :4) km; vsi prvi trije so bili Norv dijaki z izkaznico plačajo samo polovico. / / a//e nouega KOLEDAR Torek, 21. februarja: Pust. Irena, Feliks, Makaim, Eleonora. — Lunina sprememba: Mlaj ob 10.41. (Po Hersclilu se obeta mrzlo.) — Jutri Margareta. Dunajska vremenska napoved za 21. februar: Pona.jveč oblačno, od časa do časa lahne nadavine, nastop mraza. ZGODOVINSKI DNEVI 21. februarja: 1875 ie umrl v Pragi Slovenec vseučiliški profesor dr. Kranjc. — 1677 je v Haagu umrl filozof Banih Spinozza. — 1779 se je rodil jurist Fr. K. de Savigny. — 1815 зе je rodil francoski slikar E. Meissonier. — 183G se je rodil komponist Leon Delibes. — 1846 se je rodil češki pisatelj Svetopluk Čech. Letošnja reprezentančna akademija (6) Jugoslovanske orlovske zveze se bo vršila v nedeljo 4. marca ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelovala bo godba dravske divizije pod vodstvom g. višjega kapelnika dr. Jos. Čerina. Spored bo naslednji: 1. Člani: Proste vaje za leto 1928. 2. člani: Bradlja. 3. Članice: Ritmično rajanje. S spremljevanjem klavirja. 4. Člani: Oj Doberdob. S spremljevanjem moškega zbora. 5. Članice: Proste vaje za leto 1928. 6. Govor. — Odmor. — Fanfara. 7. Člani: Krogi. 8. Članice: Barcarola. S spremljevanjem klavirja. D. Člani: Gimnastika. 10. Članice: Aida. S spremljevanjem klavirja. 11. Člani: Drog. 12. Člani: Red — zastop. S spremljevanjem klavirja. * Shod SLS v Prečni. Preteklo nedeljo se je vršil dobro obiskan shod SLS v Prečni. Poročala sta poslanca dr. Kulovec in dr. Česnik. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico poslancem SLS. -k Umrl je na Krki g. Janez Zupane, bivši posestnik, mlinar in Žagar ter bivši večletni župan občine Krka. Blagopokojni, ki je dosegel lepo slarost 76 let, ,je bil oče župnika Andreja in župnega uprav ilelja Alojzija Zupan-ca. Pogreb bo danes dopoldne. •k Vojaško službovanje v Ljubljani Ker dobiva vojaška oblast dnevuo neb roj prošenj, da dovoli temu ali onemu naborniku odslu/e-nje predpisanega roka v Ljubljani, opozarjamo tem potom vse prizadete, naj si ne delajo nepotrebnih troškov s koleki in naj ne vlagajo takih prošenj, ker se jim po obstoječih predpisih ne more ugoditi. Le malenkostnemu številu pešcev 1к> mogoče v res nujnih m neobhodnih primerih odslužiti svoj rok v Ljubljani. Tozadevne prošnje pa naj se ne pošiljajo naravnost vojaškim oblastem, temveč naj se vlagajo potom pristojnih županstev ter ipremijo z vsemi potrebnimi dokazili. kaj bo 25. marca? Žrebanje stariionske loterije ■v 1k Prestop h katolicizmu. Preteklo sredo je imela nomiška župnija ganljivo slovesnost. Na slovesen način je bil sprejet y naročje katoliške Cerkve evangeličan Martin Novak iz Murske Sobote. Sprejemu je prisostvovala velika množica župljanov, ki so z veseljem pozdravljali novega verskega brata. "Л" Učiteljske vesti. S kraljevim ukazom je Imenovana za upraviteljico v Konjicah Leo-poldina Rott iz Jurkloštra. — Premeščena je iz Dobja v Poljane nad Škofjo Loko učiteljica Elizabeta Svetelj. — Sprejeta je v državno službo in prideljena na službo v samostanski šoli v Mekinjah abiturijentka Marija .Turca. — Sprejeta je v državno službo in prideljena v šolo v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani Ana Poldi. Razpisane službe. Razpisana so sledeča učna mesta za šolsko leto 1928-29: na državni deški meščanski šoli v Celju eno učno mesto strokovnega učitelja za I. skupino, eno učno mesto strokovnega učitelja za III. skupino in eno učno mesto za I. skupino za prosilce (prosilke), ki so usposobljeni za pouk srbohrvaščine. Na državni dekliški meščanski šoli v Celju je razpisano euo učno mesto strokovne učiteljice za V. skupino. — Upravno sodišče v Celju razpisuje mesto služitelja-duev-ničarja s prejemki, ki so določijo dogovorno v okviru čiena 12 uredbe o pogodbenih uradnikih in dnevničnrjih (Uradni list. dne 7. IX. 1927.) Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami in s kolekom za 5 Din (priloge x kolekom po 2 Din) je vložiti najkasneje do 29. februarja pri predsedstvu upravnega sodišča v Celju. •k Poroka. V črensovcih se je poročil v sredo 15. februarja g. Anton Stanko, tajnik Hranilnice in posojilnice, 7. gdčiio Kristino Haklin. * Sprejem v podčastniško šolo. Belgraj--ka podčastniška šola sprejema kandidate dne 1. maja. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo kandidati prj svojih občinskih uradih, orožniških postajah in drugih vojaških Doveliatvib •k Prvo letošnje porotno zasedanje v Novem mestu se prične 27. februarja. Dosedaj so razpisani sledeči slučaji: za 27. februar Franc Vesel, uboj, in Josip Hočevar, težka telesna poškodba (predseduje predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek); za 28. februar: Jože Slapšak in Anton Skomina, dvojni roparski umor in še drugi zločini (predseduje deželno-sodni svetnik dr. Fischinger); za 29. februar: Anton Bolite, uboj (predseduje deželno-sodni svetnik Kuder); za 1. marca: Jože Tajčman, uboj (predseduje deželno-sodni svetnik Luz-nar). •k Sadjarjem priporočamo Humekovo knjigo »Praktični sniljar«, ki jo opremljena z mnogimi slikami in večbarvnimi tabelami ter nudi za ravnanje s sadnim drevjem v zgodnji spomladi dragocene nasvete. Tme gospoda avtprja jamči, da je knjiga v resnici velikega praktičnega pomena. Vezana knjiga velja 80 Din v Jugoskv, anski knjigarni. k Revizija. Dne 21. februarja prideta v Dobrovnik (Slovenska krajina) oblastni gozdni referent i/. Maribora in okrožni gozdni referent iz Murske Sobote, da zaslišita pritožbe domačega ljudstva radi izvažanja lesa. Radi izsekovanja gozdov je bilo vloženih že mnogo protestov in prošenj, da bi se izvažanje drv prepovedalo, a vidnega uspeha to prizadevanje ni imelo. Upamo, da se vsaj sedaj storijo potrebni koraki, drugače bo Slovenska krajina v prav kratkem času brez gozdov. k Železniška nesreča. V nedeljo zjutraj je odpeljal v mariborskega glavnega kolodvora zagrebški brzovlak. Med vozovi je bil tudi reparacijski vagon 3. razreda, ki je bil na srečo prazen. Ko je pribrzel vlak do signala na posta.ji Slovenska Bistrica, se je zlomila os na omenjenem vagonu. Voz se je prevrnil in od-lelel s proge v jarek. V Slovenski Bistrici ne slojijo brzovlaki, a je strojevodja zapazil nesrečo in vlak ustavil. Ponesrečeni voz je razdrt progo in sicer toliko, da je morala prihiteli pomoč il Maribora. Popravila 11a poškodovani progi so trajala 24 ur in se je vršil v tem času promet samo na eni progi. Pregled na mestu nesreče je ugotovil, da je imel iztirjeni vagon štiri osi in jo bil 18. februarja odklopljen od dunajskega brzovlaka radi pokvarjenosti. Voz je prišel v Maribor šele dne 7. februarja iz delavnic v Zagrebu in je bila os, ko se je zgodila nesreča, že dve tretjini nalomljena. Slučaju in prisotnosti duha strojevodje se je zahvaliti, da se ni zgodila prav težka železniška nesreča. •k Tele s petimi nogami se je povrglo v Dolenji vasi. Je popolnoma zdravo in vse normalno. le iz desnega prvega plečeta raste peta noga, a le z enim parkljem. •k Smrtna nesreča. V soboto zjutraj so našli 761elnega delavca Andreja Zajca, doma iz občine Nova vas, sedaj stanujočega v Pri-gorici, v vodi v Pristavi mrtvega. Ali v temi idi v pijanosti je Zaje zašel v vodo, kjer ie utonil. kr Požar na produ oh Savi. V nedeljo pozno popoldne so mogli številni obiskovavci Šmarne gore opazovati močan ogenj na desnem bregu Save pod Klečami, nasproti Ga-melj. Vnela se je namreč suha stelja, najbrž vsled kakega proč vrženega cigaretnega odpadka, ker je tudi ob Savi bilo mnogo sprehajalcev. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil, to pa se posebno vsled vetra, ki je celo popoldne pihal od severozahoda. Zavzel je do večeru prav širok obseg, vendar so ga v prvem mraku kmalu udušili, deloma pa je ugasnil sani, ko mu je zmanjkalo suhe slame in je med tem tudi pojenjal veter. Škode ravno ni velike, ker je zgorela samo stelja v obsegu več slo kvadratnih metrov. ■k Pod vozoin našel smrt. Iz Št. Petra pri Novem mestu nam poročajo, da je tamkaj dne 17. februarja ponesrečil 26 letni hlapec Bernard Koren. Z vinogradniškim koljem težko obloženi voz se je prevrnil nanj in hlapec je bil pri priči mrtev. Pokojni je bil doma iz Loke pri Zidanem mostu. * Obtožba proti Prpičevi tolpi. Proti pro-slulemu roparju Pavlu Prpiču Malemu in njegovim tovarišem je bila te dni izdelana obtožnica zagrebškega državnega pravdnika. Obtožnica obsega 30 pol ali 120 strani, pisanih na pisalnem stroju. Obtoženih je skupno 13 oseb, ki so obdolženi 39 dejanj, od katerih so bila nekatera izvršena še leta 1923. Te je izvršil Prpič Mali, ko jo bil še v Čarugini tolpi. Leta 1924 je nastal nekak zastoj, ker je na roparje učinkovala obsodba v Čaruginem procesu. Toda že leta 1925 so se pričeli roparji zbirati okrog Pavla Prpiča Malega in izvrševali razne roparske umore, vse do 17. maja 1927, ko je bil ujet zadnji član Prpičeve lolpe. Vsi so sedaj v preiskovalnem zaporu. Prpičeva tolpa je v času svojega delovanja umorila 13 oseb, več jih je bilo lahko, 13 oseb pa težko ranjenih. Skupaj so roparji pokradli raznega blaga v vrednosti 200.000 Din, v gotovini pa 210.000 Din. Razen tega je bilo ukradenih še kakih 40 do 50 cekinov, 1100 kosov srebrnega denarja ter 500 frankov in okrog 100 dolarjev. K glavni razpravi, za katero datum še ni določen, so povabljene 103 priče. k Vlak mu je odrezal obe nogi. Na kolodvoru v Veliki Gorici blizu Zagreba se je pripetila v nedeljo dopoldne velika nesreča. Medtem, ko je pričel vlak voziti proti Zagrebu, je skušal skočiti nanj Marijan Begovič, posestnik iz Vrbioe pri Djakovu. Dasi so ga nekateri opozarjali, naj ne skače na vlak, je Begovič le stopil na stopnice, da bi se oprijel za železno držalo pri vagonu. To pa se mu ni posrečilo in Begovič je padel pod vagon, ki mu je odrezal obe nogi. Begoviča so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu zatem umrl. * Zobobol povzročil smrt. V vasi Ga-bravcu pri Mostarju so kmeta Luko Božiča te dni zelo boleli zobje. Ker kinet ni mogel dalje prenašati bolečine, se je odločil, da izdere zob. Ker v vasi ni bilo nobenega zobozdravnika, se je odločil za to operacijo sam, kar mu je sicer uspelo, toda pri tem si jo odtrgal tudi košček mesa. Toda krvaveča rana se je vnela in kmalu je zatekla vsa glava. Luka Božič je 24 ur nato umrl. kr Ameriški posli niso taki kot naši, za njih rešitev je potrebno drugo znanje. Za vse to je edino: Gospodarska pisarna dr. Ivan čer ne v Ljubljani, Miklošičeva 6. Cene primerne! 1176 58 ^шт oblačil lastnega izdelka nudi tarnat ЈОЗ. RnJINH, ^ubi^tia Cfutolfana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Nocoj imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. O Umrla je Frančiška Glavač, ki je bila 35 let blagajničarka pri tvrdki Fr. Kollniann. Pogreb bo danes ob treh popoldne. © Pogreb Vatovčeve družine. Ob najlepšem pomladanskem solncu so v nedeljo ob treh popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu spremili tisoči Ljubljančanov žrtve družinske žaloigre na Rimski cesti. Marsikaka solza v očeh se je zableščala v gostem špalirju občinstva, ko so privedli mimo najurej belo krsto nedolžne 8 letne žrtve, za to pa dve črni. 0 Ureditev cest na periferiji. Zadnje ledne mestni delavci popravljajo in urejujejo ceste na severnem delu Ljubljane ob Dunajski cesti. Tako so uravnali cesto nasproti Zabkar-jeve tovarne, kjer stoji troje ličnih vil, lansko jesen zgrajenih; cesto so znižali in napravili tudi hodnike. Podirajo tudi zidano ograjo ob Dunajski cesti, ki obroblja tamkajšnje T6nie-sovo stavbišče, kjer se bodo letos zidale nadaljnje številne eno- in dvestanovanjske vile. Dalje urejujejo te dni cesto med artilerijsko vojašnico in Zakotnikovo ograjo, katera bo glavna dovozna liuija za celo skupino novih stanovanjskih hiš za oudotno vojašnico, ki jih zida mestna občina. Parni valjar je dnevno na poslu, ž njim pa številni vozniki, ki dova-žajo gramoz in blato. To cesto so morali nasuti mestoma več ko pol metra visoko, da se je dosegla sporedna višina Dunajske ceste. — Nasuli in dvignili so tudi hodnik ob cesti, ki pelje z Dunajske ceste ob igrišču Primorja proti znani vili Stadion. (Vse tu omenjene ceste še nimajo imena In bi bilo nujno potrebno, da jim ista že enkrat določijo.) O Netočna poročila o položaju posameznih trgovskih tvrdk. Gremij trgovcev v Ljubljani je dobil več poročil, da se širijo vesti o plačilnih težkočah nekaterih tvrdk, zlasti neke večje modne tvrdke na Mestnem trgu. Ker so te vesti neutemeljene in izmišljene in brez vsake stvarne podlage, prosi predvsem gremi-jalne člane, pa tudi kupujoče občinstvo, da takim zlonamernim vestem, ki morejo posameznim tvrdkam škodovati, a škodujejo obenem tudi dobremu glasu naše solidne trgovine, no verjamejo in tudi ne razširjajo, ker je tudi zlonamerno razširjevanje takih vesti strogo kaznivo. Gremij trgovcev bo v bodoče pozval posamezne tvrdke, katerim bi se hotelo na tak način škodovali, da proti ra/našalcem takih vesti kazensko postopajo. — Načelstvo. 0 Umrli so v času od 11. do 19. februarja: Marija Rudman, zasebnica, 60 let, Stari trg 9. ■— Marija Moser, zasebnica, 91 let, Sv. Petra cesta 76. — Leo Grum, sin privatnega uradnika, 10 mesecev, Sv. Petra nasip. — Marjeta Teras, delavka, 76 let. Japljeva 2. — Ema Čulk, zasebnica, 55 let, Vidovdanska 9. — Franja Glavač, bivša blagajničarka,, 71 let, Vidovdanska 9. — Lovrenc Juliant, bivši delavec, 59 let, Vidovdanska 9. — V bolnici so v istem času umrli: Alojzij Štili, občinski paznik, 76 let, Hrastnik 16. — Franja Maleš, hči posestnika, 12 let, Viševa 11. — Marija Sršen, žena posestnika. 39 let, Suhadole 24. — Ivan Gabrič, kovač, 80 let, Lepodvorska 28. — Vanda Požar, hči vezilje, 3 mesece, Poljanska 41. — Andrej Radanovič, šofer, 24 let, Rožna dolina VIII-33. — Mihaela Mežnarič, žena mehanika, let, Jenkova 14. — Adolf Jeršinovič, upravitelj premogokopa, 49 let, Selo pri Laverci. — Tomaž Stražar, občinski revež, 63 let, Podgorje. —• Danica Petrovčič, šolska učenka, 8 let, Brdo 28. — Genovefa Bertoncelj, hči posestnika, 30 let, Selce-Kranj. — Jože Stok, delavec, 58 let, Breg 18. — Roza Čemeč, delavka, 21 let, Spodnji Kašelj 7. O Trije slučaji ognja. Malemu Vinku F., komaj 7 letnemu dečku v Mostah, je v nedeljo padla v glavo prešerna misel, kako bi bilo imenitno, če bi gorel sosedov kozolec. V žepu je imel prazno škatlico od vžigalic, vžigalico pa je našel na dvorišču. Hitro je skočil v kozolec HUMANIK čevlji pust Ljubljana, „Petovia", Dunajska cesta 1. Maribor, Jos. Martinz, Gosposka ulica. Celje, „Humanik", Aleksandrova cesta. Ptuj, „Petovia", Slovenski trg._ in vrgel v seno gorečo vžigalico. Posledica je seveda bila, da je nastal velik ogenj, ki so ga komaj še pogasili moščanski gasilci. Vinka je pa trdo prijel stražnik in ga zapisal v beležil i eo. Lastnik Leopold Dimnik trpi 1800 Din škode. — Na Poljanski cesti je nastal včeraj popoldne pri podiranju stare mestne hiše manjši požar, ki so ga gasilci hitro pogasili. Vnele so se stare desko in je škoda majhna. — Mestni čuvaj na Gradu je včeraj popoldne sporočil po telefonu, da gori za Rožnikom. Ko so gasilci prispeli tja, niso mogli ugotoviti nikakega sledu o ognju. Najbrž je šlo za manjši ogenj v gozdu, ki je bil od gozdnih delavcev hitro zadušen. 0 Žeparica iz hrvatskega Zagorja na ljubljanskem živilskem trgu. Dne 18. februarja dopoldne je na Vodnikovem trgu policijski agent ustavil neko mlado hrvatski govorečo žensko, ki se je sumljivo smukala okoli branjevk in nakupovalk ter opazovala njih ročne torbice. Policijski agent H. je neznanko nekaj časa ne-opaženo nadzoroval, dokler ni prišel do prepričanja, da ima opraviti s premeteno in dobro izvežbano žeparico. Nato je neznanko ustavil in jo skušal legitimirati. Ta pa mu je ravnodušno izjavila, da je doma iz čačaka v Srbiji in da se imenuje Dragica čurčič. Ker pa ni bila v slanu pojasniti, kaj prav za prav išče v Ljubljani, je morala varnostnemu organu slediti na policijo. Tudi tamkaj je vztrajala pri svoji trditvi, da jn iz Srbije, dasiravno jo je izdajalo zagorsko narečje. Nemalo je pa are-tovanka osupnila, ko so ji v arhivu daktilo-skopičnega oddelka povedali, da se zove Jelka Matkun in da je doma iz Sv. Križa pri Zagorju, okraj Pregrada. Na podlagi te ugotovitve je aretovauka tembolj začudeno pogledala, ko so ji istočasno predložili tudi njeno sliko iz leta 1924, ko je bila enako kot sedaj na Vodnikovem trgu zasačena pri žepni tatvini. Matkun je nato priznala svoje pravo ime, ki so ji ga bili povedali na policiji. Matkun je stara 29 let in je zabeležena kot tipična zelo nevarna žeparica, Iti je radi sličnih deliktov iz Zagreba za daljšo dobo izgnana. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to uspeh ljubljanske kriminalno policije, ki ne zaostaja za moderno evropsko kriminalno policijo, marveč uporablja slično drugim velemestnim oblastem najmodernejša tehnična rredslva za zatiranje tatvin in drugih večjih zločinov, oziroma uspešno izsleditev najbolj prebrisanih zločincev, ki so se po vojni tudi pri nas v prebrisanosti in predrznosti povzpeli na islo višino, kot so jo pred vojno zavzemali le pariški apaši. Uporaba dal; tiloskopije v kriminaliteti je dandanes vpelja na pri vseh policijskih oblastvih večjih cvrop skih mest, ki so v kriminalnem pogledu zlasti glede daktiloskopije v lesni medsebojni zvezi preko državnih mej. Marsikdo se bo čudil, da imajo naše policijske oblasti v pogledu zasledovanja internacionalnih zločincev zvezo tudi s tehnično kriminalno policijo v daleč na severu oddaljenem Kopenhagenu, glavnem mestu Danske, kjer je ustanovljena centrala za identifikacijo mednarodnih zločincev. 0 Restavracija »Ljubljanski dvor« priredi v sredo svoj običajni Slanikov večer z veliko izbiro morskih rib. Svira salonski orkester. © Pustna veselica s plesom danes zvečer v gostilni »Dalmacija« pri Anžokti v Šiški. Priporočata se Brača Lasan. 1512 Romunski pevci v Lji№ani Morda prvič v zgodovini so stopili Slovenci včeraj v kulturen stik z romunskim narodom in prvič je včeraj gostovalo romunsko pevsko društve v Ljubljani. Zato je bil včerajšnji sprejem romunskih pevcev lem lepši in tem bolj prisrčen. Ljubljana je včeraj romunskim gostom pokazala, da je v svojem gostoljubju res iskrena in prisrčna. Gostje so bili nad sprejemom, ki so ga doživeli v Liub-Ijani. resnično očarani in so prostodušno izjavljali vsi soglasno, »Ljubljana je prekosila vse!« Sprejem na kolodvoru. Dasi so romunski jievci včeraj iz Trsta zjutraj brzojavili v Ljubljano, da pridejo šele ob pol enajstih dopoldne in ne, kakor je bilo določeno ob osmih zjutraj, vendar se jc zbralo na kolodvoru številno občinstvo, da pozdravi goste. Na kolodvor so prišli zastopniki iu člani Zveze pevskih društev, Pevske župe za Slovenijo, Glasbene Malice ter njenega glasbenega zbora in »Putnika«. Goste je pozdravil predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, ki jim je v francoskem jeziku čestital ua uspehih, ki so jih dosegli na svoji pevski turneji po Franciji, izrazil je radost nad njihovim gosto vaniem v Ljubljani ter jim zaklical v imenu vseli ki ima to bolezen, uplivajo kakor tesnobo vzbujajoča težka mora. Da-li je vse to potrebno in upravičeno? Ootovo ne. Zato bomo storili prav, če razmislimo o teh neprimernih, nelepih pojavili ter jih označimo z odgovarjajočim pečatom jasne in korisine kritike. S tem, da je bila izrečena beseda o izvidu tuberkuloznega obolenja, še nismo ničesar točnega povedali o obliki ali vrsti ter o stopnji te bolezni. Nismo se izjavili, ali je bolnik v obče nevaren, ali pa ima samo znake starih, nekdanjih bolezenskih sprememb, ki sedaj ne ogrožajo rednega življenskega od igra vanja v organizmu. Prav tako pa tudi nismo ničesar omenil o potrebnosti in poteni o vrsti zdravljenja (Sistematsko v zdravilišču? Ambulantno doma? Svobodno življenje v planinah, ob morju? V obče lečenje še smiselno?) Šele potem, ko smo na vsa ta vprašanja dali točne, jasne odgovore, more pravilno pO; učena okolica uravnavati svoje korake nasproti bolnemu poedincu, nad katerim je fantastično pretiravajoča klepetava ljudska govorica najbrž že spletla nepreklicno sodbo in obsodbo: o dvomljivem okrevanju (n. pr.: Kakšen korenjak je bil(a) včasih! A danes? Težko bo kaj ž njim. Samo ti poglej, kako mu stoje ušesa!), 0 skorajšnem umiranju (Kri pljuje. Sama kost in koža ga (jo) lc- k^0 kašlja! Ta ne bo več dolgo zemlje tlačil.), o gotovi smrti (Niti govoriti ne more več. In kako težko diha! Zdaj, zdaj ga bo vzelo.) Koliko netočnosti, neresničnosti, nepremišljenega pretiravanja! In kolika muka za prizadetega, ki mu preje ali kasneje katera »sočutna«, klepetava oseba prinese te izjave v tej ali oni obliki na uho! Da, pripeti se celo — in ne tako redko —, da farizejski tipi, odeti v plašč cedečega se usmiljenja, prihajajo (tudi skozi skrbno se zapirajoča vrata) past svojo radovednost in mogoče celo notranjo sebičnost. Končno se najdejo (hvala Bogu redko!) 1 takšni lopovi, ki — z roko postrani — pišejo anonimna pisma oboleli osebi: V nekaj tednih boš mrtva. Le pripravi se na smrt itd. To so predstavniki levega krila društva okoli tuberkuloznega bolnika. A številna sredina med nami? No ta po malem meša vse vkup: Malo pomiluje, svetuje, donaša cvetlice itd., z druge strani malo skrbi za svojo radovednost, raznaša dobljene novice s pridatki lastne domišljije, napoveduje in obsoja k življenju in smrti (k življenju tostran, k smrti onstran vrat). A kako se, oziroma naj bi se pravilno obnašalo desno krilo? Pomnimo: Številni, česti obiski težje bolnemu niso koristni, ker mu kalijo potrebni popolni mir in motijo dnevni program zdravljenja. Zlasti, če vidiš, da te bolnikovi svojci — po zdravnikovem navodilu — skušajo — čeprav v mili obliki — zadržati od nameravanega poseta, nikar ne tišči skozi vrata. To bi bilo iieuljudno, obenem pa kruto, trdosrčno. Ako si že v sobi in opaziš, da se obiskanec muči biti pozoren, da mu je razgovor naporen, stori mu uslugo, oprosti se skoraj od njega! Le tedaj, ko dobro veš, da si resnično dobrodošel, ljub obiskovalec, in samo tako dolgo, dokler je to bolniku po godu (kar sklepaš iz njegove naravne ali prisiljene pozornosti), storiš dobro in prav, da ga posetiš. Vse to velja glede težjih, zlasti stalno v postelji ležečih obolencih. Napram onim pa, ki se svobodno kvečejo naokoli, se ponašajmo kakor nasproti zdravim, nam enakim, le da nikjer in nikdar ne dajemo povoda za dejanje, ki bi bilo njim v škodo: Ne smemo v njihovi bližini kaditi, ne jih siliti Ii kajenju; ne smemo jih vabiti v gostilno, pavarno, k prireditvam, kjer se pije, kadi in je ozračje slabo. Tudi jih ne nagovarjajmo na daljše sprehode, izlete, ne govorimo jim o stvareh, ki vzbujajo v njihovi notranjosti otožnost, malodušje, ker jih morajo opuščati in ne smejo po nepotrebnem trošiti svojih telesnih sil. Prav tako ni umestno, z njimi govoriti na dolgo in široko o bolezni. Bodi uverjen, da se kot lajik tem manj nanjo razumeš, čim bolj si uverjen, da veš za učinkovita, čudodelna zdravila in sredstva. Z bolniki te vrste se razgovarjajmo prosto, iskreno o vsakdanjih' rečeh, o življenju na tvojem in njegovem domu, o gospodinjstvu, ročnih delili; vpletajmo vmes šale, delajmo malo komedije, da se bo naš sosed (ali soseda) nasmihal in tako opuščal kvarno in pretirano razglabljanje o svoji veliki ali pa samo mali bolezni. Zanimivo je znati, kako oboleli na jetiki reagirajo na vest in zavest o svojem zdravstvenem stanju. Zaskrbi več ali manj vsakogar izmed njih. Toda, dočim eden nato koj preide k pedantnemu čuvanju samega sebe ter se zavija in zapira — v svoj kvar! — od vseh strani, bo drugi skočil v obratno skrajnost, ter bo živel še bolj svobodno, bo telovadil, športaril, se solnčal, kopal itd. čez pravo mero, mogoče celo ponočeval in popival še izdatneje. Kakšne bodo poslej verjetne posledice, ni težko uganiti. Bolezen sama, jetika, v majhni ali večji meri razvita, nima enotnega kliničnega razvoja in poteka, zavisi od tisoč okolnosti, se odigrava v nebrojnih raznih oblikah. Drugačni bodo potem naši oziri do bolnih v enem ali drugem slučaju; saj je potem tudi zdravljenje različno: strožje sanatorijsko, manj strogo ambulantno, malo pedantno letoviščarsko življenje v planinskih krajih, ob morju, obenem z dobro prehrano. Biti pravi prijatelj ljudem, ki so ogroženi po tej bolezni, je torej umetnost. Bodimo silno Erevidni, da ne bomo mesto umetnije storili arikature. Biti — akoprav samo ob redkih prilikah — umetnik sočutja, dobrodelnosti, pa je prekrasno življenjsko delo ali morda celo poklic, ki nam bo, če prej ne po naši zemeljski smrti, v veliko odlikovanje. s/ / / ша iivimieiD vwemeh& Navihan pes Znan pisatelj in živalski psiholog pripoveduje sledečo zanimivo zgodbo o svojem psu: »Svojemu angleškemu seterju, iziedno lepemu in »intelegentnemu« zastopniku svoje rase, sem otvoril pri mesarju majhen konto. To se pravi, »Jakob« je lahko dobil v mesnici vsak dan ob gotovem času in za gotov znesek mesnih odpadkov. Zavojček, ki so mu ga pripravili, je vedno nesel v gobcu domov; šele pred hišo je z nogo odstranil ovoj in meso pojedel. Koncem nekega meseca se je pokazalo, da je njegov konto visoko prekoračen. Na moje vprašanje je odvrnil mesar, da je zašel pes med sladkosned-neže. Ko sc mu je izročilo zavojček, ga ni več, kakor navadno, vzel v gobec in nesel domov, ampak ga je kar na licu mesta odprl in začel preiskovati njegovo vsebino. Če so bili v zavojčku samo navadni mesni odpadki, ga je samo obvolial in ga pustil ležati. Čakal je tako dolgo, dokler mu niso dali kaj boljšega Ker so poznali mojo ljubezen do živali, so mislili, da mu morajo izpolniti to željo. Moral sem se seveda smejati prebrisanemu psu, vendar nisem uvidel, čemu bi moral podpirati njegovo sladkosned-nost. Zato sem mesarju strogo zabičal, da mu morajo dajati odslej samo mesne odpadke, kakor prej. Če bo lačen, bo že jedel, če pa ne bo hotel, pa naj strada. Ko je naslednji dan zahteval Jakob boljše meso, so mu dopovedati, da je tega konec. Jakob je osupnil in odšel. Kdor pa misli, da se je Jakob priznal za por^.ženesra, se moti. Rafinirani Jakob jc počakal, dokler ni mesar zaprl mesnice in odšel domov. Sledil mu je clo doma in v stanovaje. S priliznjenim obnašanjem si je znal pridobiti ljubezen vseh družinskih članov, ki so naravno tekmovali, kdo mu bo dal boljše grižljaje. Ko jc dosegel svoj cilj, se je Jakob poslovil. Veselo in neprisiljeno je prikoračil v mojo delovno sobo in se je vlegel na svoj prostor k počitku z zadovoljnim obrazom nasičenega, kateremu je zelo teknilo.« Stroški ameriške prohibieije V januarju tega leta je preteklo osem let, odkar jc bil v Ameriki prepovedan alkohol. An-tiprohibistična propaganda je pri tej priliki objavila stroške, ki jih ima ameriška država z izvajanjem prohibieije. Po teh podatkih je stala prepoved alkohola državno blagajno nič manj kot 170 milijonov dolarjev. V prvem letu 1921 so znašali stroški uvajanja prohibieije 2.2 milijona dolarjev, 1. 1921 so narastli stroški že na 6.3 milijona. V zadnjih letih znašajo izdatki za pro-hibicijo 30 do 35 milijonov dolarjev letno. To pa so samo stroški države, izdatki občin in mest za izvedbo prohibieije pa se niti približno ne dajo oceniti. »Pevska vojna« na Japonskem Vsako lelo razpiše japonska vlada spomladi natečaj za najboljšo pesem o predmetu, ki ga sama določi. Te pesmi se prebero v prisotnosti cesarja, ki določi, katera dobi nagrado. ( lavni namen te japonske »pevske vojne je, da se ohrani poetični duh, ki je narodom vzhoda lasten, v japonskem ljudstvu tudi v tem lako materialističnem času Tako je bil ludi letos razpisan konkurenčni boj med poetično navdahnjenimi Japonci, ki so moral opisati vtise, ki jih napravi na obiskovalce jutranjega solnea zažareči gorski vrli. Tisoči Japoncev najrazličnejše starosti in spola so se udeležili natečaja. Nešteto pesmi je bilo odposlanih cesarskemu ministrstvu. Tu so se vposlana dela pregledala, brezpomembna pa vrgla v koš. Izmed najboljših pa izbrali dvanajst, ki so se odposlala v cesarski dvor. V slavnostni dvorani cesarske palače se je zbrala cesarjeva družina in ves ostali dvor. »Pevska bitka« se jc pričela. Vseh dvanajst pesmi se je prebralo in končno je cesar odločil, katera je najboljša. Cesar je zmagovalcu gam izročil nagrado. Avtomobil v Franciji Leta 1896. je bilo v Franciji ravno 10G avtomobilov, leta 1926.. torej trideset let pozneje, pa jih je bilo že 1,000.000. Danes ima Francija 1,200.000 avtomobilov, tako da pride en avto na vsakega 37. državljana. Nasprotno je bilo leta 1896 v Parizu 10.102 ko-čijaža, dočim jih je danes v francoski pre-stolici še — 44. Pred 30 leti je donašala avtomobilska industrija državni blagajni tisoč frankov letnih dohodkov, danes plafa avtomobilska industrija državi preko milijarde frankov raznih davkov in doklad. Avtomobilska industrija zaposluje 400.000 delavcev, torej petino celokupnega delavstva republike. Pred 25 leti je nai upovala Francija v inozemstvu avtomobilov za 1,200.000 frankov, izvažala pa je za 10,000.000 frankov avtomobilom in avtomobilskih potrebščin. Preteklega leta je uvozila za 159,000.000 frankov, a izvozile za 1 milijardo 927 milijonov frankov avtomobilov. Nasprotno pa je v letu 1926 bilo povoženih od avtomobilov 13.000 oseb, dočim jil je bilo 350.000 težje in lažje ranjenih. Račun živinoztlravnika Pri neki predstavi cirkusa »Gleich« v Straesbouigu je pobesnel lev Sultan. Da bi rešil krotilca, je ustrelil leva v telo neki na-stavljenec. Živinozdravnik Dennler - Надепаи je izvršil operacijo in odstranil levu krogle iz telesa, a to težko operacijo je zaračunal 15.000 frankov. Polem tega je zdravil še leva Brutusa, belega medveda in slona. Njegov račun je zna5al skupno 77.850 frankov. Ko je I vložil Dennler tožbo, ker cirkus ni hotel plačati, se je ta nahajal v Nancvju. Prišla je vsa zadeva pred tamkajšnje trg. sodišče. Strokovnjak, živinozdravnik Charbonnier je izjavil, da zahtevana vsota ni previsoka. Cirkus »Gleich« je bil torej obsojen, da mora plačati račun in poravnati sodnijske stroške. flcicflo Torek, 21. februarja. Milan: 20.5(1 koncert. — Breslau: 21.10 Ргел pustna bajka., basen v pesmi (Herrmann-Moetbr). — Praga: 20.45 Sv. Čech: >V senci lipe«, narod, epos. — Leipzig: 20.15 »Usodno jajce , groteska e spremljavo godbe v 1 dej.; plesna glasba. — Stutt-gart: 16.15 popold. koncert; 19.30 prenos iz frank-| furtske opere: Cigan baron', opereta v 3 dej. (J. Strauss). — Katorice: 19.30 prenos iz opere: Troubadur^ (Verdi). — Frankfurt: 19 J, Str use: Cigan baron, opereta; nato plesna gl sbn. Brno: 19 operetna glasba; 20 koncert, a-dur (Mozart); i 20.20 koncert zbora balalajk. — Kini: 20.45 lnlika ! glasba. — Oslo: 20.30 orkestralni koncert. — lian- 1 Kcnbcrg: 20.15 lahka glasba. — Berlin: 20.30— j 0.30 pustni večer. — Davcntry: 20.15 koncert liver-polske fllharmonične družbe. — Dunaj: 20.0.") kon-; eert dunajskih filharmonikov. — Miiiichen: 19.3C I Predpustna bajka«, basen; 20.30 plesna godba. — V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da jc Vsemogočni poklical našega iskreno l|ubljenega očeta Janeza Zupane biv. posest,, mlinarja ter Žagarja in biv. večletnega župana obč. Krka po dolgi in mučni bolezni, v 76. letu starosti k sebi. — Pogreb preblagega očeta ho v torek dne 21. februarja ob 8 zjutraj na Krki. Šmihel pri Žužemberku, dne 19. februarja 1928. ALOJZIJ ZUPANC, župni uprav., ANDREJ ZUPANC, župnik, ANTON ZUPANC, posestnik — sinovi. TEREZIJA ZUPANC, MARIJA LAMPRET, hčeri. — JOŽEFA ZUPANC rojena ŠEME, sinaha. — ANTON LAMPRET, zet. Sir II. Rider Ilaggard: 05 Kleopatra, egiptovska kralica. Tedaj pa nisem mogel več prenašati lažnosti, posebno ker sem videl, da se je samo igrala z menoj, ln dal sem duška vsemu, kar mi je težilo srce. »Kleopatrak sem zavpil, prisegla si, da boš varovala Egipt, sedaj si pa na tem, da ga izdaš Rimljanom! Prisegla si, da boš uporabljala zaklade, ki sem ti jih bil razodel, da jih porabiš za blagor Egipta, sedaj si pa na tem, da jih uporabljaš v njegovo sramoto, da narediš iz njih vezi in okove za njegovo zapestje! Prisegla si, da poročiš mene, ki sem te ljubil in dal za tebe vse, sedaj sc pa norčuješ iz mene in me zavračaš! Zavoljo tega rečem — in rečeni z glasom strašnih bogov! — da naj pride na tebe prekletstvo božanskega Menkau-re, ki si ga v resnici oropala! Pusti me, naj grem od tod in si sam ]>oiščeni svojo pot in izoblikujem svojo usodo! Pusti me, da grem, ti prekrasna sramota! Ti živa laž! Ti, ki sem te v svojo pogubo ljubil, ki si mi prinesla poslednje prokletstvo usode! Pusti me, da se skrijem pred vsem svetom in da nikdar več ne vidim tvojega obraza! Po teh besedah je od logote vstala; bila jo strašna videti. »Pustim naj lo, da bi snoval zlo zoper mene! Ne, Harmakis, ne pojdeš odtod, da bi koval novo zarote zoper moj prestol! Povem ti, da pojdeš tudi ti z menoj v Cilicijo obiskat Antonija, in tam te mogoče izpustim! Preden pa sem ji mogel odgovoriti, je udarila po srebrni plošči, ki je visela blizu nje. Preden so utihnili glasovi plošče, je skozi ena vrata prihitela Karmion z drugimi dvornicami. skozi druga pa straža — štirje vojaki njene telesne straže, mogočno orjaki, ki so imeli čelade s krili in svitle lase. »Zgrabile tega izdajalca!«-je zavoila Kleopatra kažoč name. Poveljnik slraže — bil je Bren — je pozdravil in se mi približal z golim mečem v roki. Jaz pa sem bil ves nor in obupan, in mi je bilo kaj malo do lega, uko bi me pobili; zakadil sem se vanj in ga tako silno udaril, da jc velikan padel na tla in je oklep zažvenketal po mramornatih tleh. Ko je'padci, sem pograbil njegov meč, se postavil proti drugemu vojaku, ki je z glasnim krikom navalil name, prestregel s ščitom njegov udarec in ga v odgovor udaril na vso moč z mečem. Meč je zadel na ono inesto, kjer sedi vrat na plečih, prodrl sklepe njegovega oklepa in ga presekal v prsih, da se je takoj mrtev zgrudil. Tretjega, ki je navalil name, sem vjel na ost svojega meča, preden je sploh mogel udariti, in ga prebodei, da je umrl. Tedajci je nad mene prilomastil še četrti s krikom »Tavanisk V meni je vrela kri in plnnil sem mu naproti. Ženske so kričale — samo Kleopatra ni zinila besedice, ampak je stala na svojem mestu in opazovala neenaki boj. Ko sva se približala drug drugemu, sem udaril na vso moč; silovit udarec je bil to in je meč preklal železni ščit in se T-azletel, tako da sem bil naenkrat brez orožja. Vojnik je zmagovalno zavpil, vzdignil meč in zamahnil proti moji glavi; jaz pa sem s ščitom prestregel udarec. Zopet je udaril in iznova sem se ubranil; ko pa je Ireljič zavihtel meč, sem spoznal, da tako ne more iti naprej, in sem mu z glasnim krikom vrgel ščit v glavo. Zadel ga je v prsa, lako da se je za hip opotekel. Preden pa ji1 mogel dobiti zopet ravnotežje, sem planil nadenj in zgrabil okoli pasu. Dobro minuto sva se srdito borila, ampak tiste čase je bila moja moč tako silna, da sem ga naenkrat kakor igračo vzdignil v zrak in ga treščil na marmornata tla, da so se mu kosti polomile in ni zinil več besedice. Pri tem pa sem sc zaletel, da sem padel nanj; v lem pa se je stotnik Bren katerega sem bil s pestjo pobil na tla. zopet zavedel in je stopil za mene, ko sem padel, in me je udaril po glavi in ramah z mečem enega onih, ki sem jih bil pobil. Ker pa sem ležal na tleh, me udarec ni zadel z vso silo, in so tudi moji gosti lasje in vezena čepica omilili njegovo moč. Tako sc je prigodilo, da sem bil sicer močno ranjen, vendar pa še pri življenju. Ampak boriti se nisem mogel več. Ko pa so se strahopetni evnuhi, ki so se ob ropotu orožja in udarcev zbrali in stali v neredu kakor čreda goveje živine, spoznali, da nimam več moči, so se vrgli nad mene in bi me bili s svojimi noži razmesarili. Bren pa ni hotel več udariti, ker sem obležal, in je obstal čakajoč na svojem mestu. In evnuhi bi me bili gotovo pobili, kajti Kleopatra jc slala tam kakor da bi sanjala z odprtimi očmi in ni dala nobenega znamenja, da bi se ganila. Evnuhi so mi že potegnili glavo nazaj, noži so se mi že dotikali vratu, kar je planila Karmion med nje, se vrgla na mene in se psujoč jih s psi postavila pred nje tako, da mi niso mogli do živega. Tedajci je zarobanlil Bren, zgrabil enega in drugega in jih zmetal od mene. »Pusti ga živeli, kraljica! je zavpil v svoji barbarski latinščini. »Pri Jupilru, vrl možak je! Mene je pobil kot vola v klavnici in tri mojih fantov je poslal na drugi svet človek brez oklepa in ki je bil iznenada napaden! Ne srdini se nanje, ker je ta mož tak junak. Kraljica, uslugo mi stori! Daj mu življenje! Meni ga daj.« »Da pusti ga živeti! Pusti ga, naj živi! je kričala Karmion vsa bleda in tresoč se po vsem životu. Kleopatra se je prib'ižala, pogledala mrtve in onega, ki je umiral, ker sem ga presilno treščil po tleh, in name, ki sem bil pred dvema dnevoma še njen ljubi in mi je ranjena glava počivala na belem oblačiiu dvornice Karmion. Pogledal sem kraljici v oči. Nc prizanašaj mi!« sem zasopel; vae victisl Gorie premaganim' Tedaj sc ji je močna rdečica prikazala na čelu — zdi se mi, da je bila rdečica sramu I ШЕ1ИЕ a = e * e s > Г i £ s > « a a N « -Jt — ' zr — ~ S • " = » s i i s i « - ' r B ^ c £ 5 N T 3 ч te M ? - < s s M § „ _ v- 5 e j S s 7 % i P * ~ -S * * (D J- — S B D 3 s , i £ k ra o I - UQ - « »n * r IV /q — W - "I - £ X- i rr i S D I E ~ _ .41 r - ? љ č M. oz cr ч C- ч * t z C • ~ » X B < s x - 3' > S'Si? C l š 5 - - cr S r p s =lil»lli Zadružno gib nje v Sloveniji v setu 1927 »Narodni gospodar .-, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, objavlja za 1927 statistiko o zadružnem gibanju v Sloveniji, iz katere posnemamo: Lani je bilo v p i s a li i ii v zadružni register Mi zadrug napram 81 lela 1926. Med novoustanovljenimi zadrugami je bilo 12 (leta 1926 21) kreditnih, mlekarskih 9 (14), stavbnih 7 (—). zadružnih elektraren 5 (7), konsumni 2 (o), živinorejski 2 (4), vodovodni L (—), itd. Po registracijskih sodiščih so se razdelile novoustanovljene zadruge sledeče: Ljubljana 21 (1926: 32), Novo mesto 6 (10), Celje 5 (9) in Maribor I i (30). Kakor je videti, je zadružno gibanje najslabšo na Štajerskem. V likvidacijo je stopilo zadrug (1926: 30); likvidiralo je: 5 (5) kreditnih, 6 (12) nabavnih in konsunmih, 4 (2) živinorejske, 3 (—) zadružne elektrarne in 3 (—) s'avb-ue zadruge. Po okrožjih se razdele: Ljubljana 10 (12), Novo mesto 5 (7), Celje o (B) in Maribor 8 (8). K o n k u r z so lani napovedale 3 (v letu 1926 tudi 3) zadruge: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Kmetijsko in kousuuino društvo v Šmarju pri .Jelšah in Osrednja gospodarska zadruga Panonija v Mariboru. I z b r i s a n i h je bilo lani iz zadružnega registra 27 (1926: 32) zadrug. Toliko statistike za lansko leto. Zanimiva je tudi statistika za vsa povojna leta. vpis likvid. konkurz izbris 3919 51 20 — 9 1920 107 23 — 16 1921. 69 35 — 21 1922 45 21 — 24 1923 42 23 — 31 1924 57 30 — 20 1925 52 26 2 16 1926 81 30 3 32 1927 46 28 3 27 Skupno se je po v o j n i vpi salo 550 zadrug, v likvidacijo jih je stopilo 236, v konkurz jih je prišlo 8; izbrisanih pa je bilo iz registra 186 zadrug. Kakor gibanje trgovstva in obrtništva, ki ga četrtletno objavljamo, tako je tudi zadružno gibanje izraz gospodarskih razmer. Po vojni se je zadružništvo zelo razmahnilo, saj se spominjamo samo številnih uradniških zadrug. Toda inflacija je zo; et zadružništvo potisnila v ozadje. Šele v zadnjih letih je prišel s stabilizacijo razmer normalen razvoj. Leto 1927 kažo nazadovanje zadružnega gibanja. Potreba novih kreditnih zadrug ni tako velika, stavbne zadruge same še niso pomenile istočasno gradbe hiš. konsumno in nabavno zadružništvo se bori z vedno bolj pri'iskajočo konkurenco trgovine, ki se sama nahaja v hudi krizi in konkurenčni borbi. Mlekarstvo je v težkih razmerah: naj oniemmo samo padanje cen sira in izdelkov. Vendar kaže razvojna linija, da ima zadružništvo pri nas ugodno podlago in da se bo v še večji meri uveljavilo v korist ljudstva kakor dosedaj. • Tržna corolla Hmelj. V Niirnbergu je bilo povpraševanje samo za zeleni in kvalitetni jugoslovanski hmelj, za ostalo oovpraševanja ni-bilo. Cene so bile 50— IDO mark. Modra Katica. Cene modre ga lice so pretekli teden poskočile: tako je notirala 13. t. in. v Londonu 24—24У, funta šterlinga (za angleško tono: 1016 kg), 15. pa je notirala že 27—27'A funta navzlic neizpremenjenim cenam bakra ua svetovnem trgu. Kolesa. Zveza nemški Ii induslrijoev je znižala s takojšnjo veljavnostjo cene koles. Zvišanje cen železa Izvozne ceno za železo v palicah so se v Nemčiji, Franciji in Angliji zvišale od 4 funtov 16 šilingov na 5 funtov 2 šiling*, torej za ti šilingov. Tudi notranje nemške cene so osti le zvi-ane. Madjarske železarne so pred kratkim zvišale za domači trg cene železa v palicah za 2.40 peuga (24 Din) za 100 kg. —o— KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini grofa Karla tu grofico Edite Chorinsky, veleposestnika v Gornji Radgoni, reg. pod firmo Kari grof Chorinsky, trg. z dež. pridelki v Gornji Radgoni; konk. komis. dr. 1. Turnto; upr. mase dr. K. Šnbec: prvi zbor upnikov 25. febr.; prijaviti do 5. aprila, ugotov. narok 19. aprila. Likvidacija: Kmetijsko društvo za Kranj in okolico, r. z. z o. z. v Kranju. * » * Boj med Standard Oi! in Koval Dufh. Kakor poročajo iz Ne\vyorka, sta Standard Oil (amer.) in Royal Dulch (angl.-hol.) končali borbo. Ameriški denarni trg. V letu 1927. so znašale ameriške emisije 77Ž5 milijonov dolariev, od tega odp-de na inozemske 1567 milijonov dolarjev napram 1155 milijonom v letu 1926. Zadnja leta so bile ameriške emisije za inozemstvo sledeče: 1922 drž. 553, priv. 121 milijonov dolarjev, skupaj 674. 1923 221 + 5-1 r= 275; 1924 712 -t 293 = 1005; 1925 599 + 496 — lfM6; 1926 552 -f 603 r_ 1155 in lani 839 -Ц 728 — 1567 milijonov dolarjev. Italijanska zunanja trgovina. Vrednost uvoza v januarju 1928 je znašala 1572 milijonov (lani 2018), izvoza pa 1022 (1178) milijouov lir. Prebitek uvoza je zelo padel. Rižev dan v Italiji. Dne 19. t. m. se je vršiln j to vsej Italiji propeganda za čimvečjo porabo riža. V šobh in uradih je bilo ta dan razdeljenih nad 500.000 porcij riža. Italija hoče povečali svojo produkcijo riža, ki znaša sedaj 700.060 ton letno, lolnu poraba riža pa znaša na glavo samo 4 kg, v drugih državah pa znatno več. Poleg tega pa hoče Italija a tem znižali svojo potrošnjo pšenice, ki znaša 8.4 milijonov ton letno (več kakor Francija 8, Anglija 7 iu Nemčija 5 milijonov ton) in mora Italija vsako leto za milijone pšenice uvoziti iz Amerike. Zanimivo pa je, da sedaj delajo Amerikanci na Japonskem in Kitajskem, kjer se porablja samo riž, veliko prop 'gando za pšenico. Trgovinski stiki i republiko Čile. Konzulat i kraljevine SHS v Santiagu de Chile (Consulado del Reiuo de los Serbios, Croatas y Eslovenos — Sun-tiago de Chile) jo pcslal Zbornici TOI dopis s prošnjo, da opozori vse interesente, da je konzulat z informacijami glede uvoza naših produktov v Čile vsem rade volje na razpolago. Konzulat želi, da mu pošljejo posamezne tvrdke brošure, reklamne kataloge, cene in prodajne pogoje za blago, ki bi se moglo uvažati v Čile. t ipski velesejem Pomladanska prireditev lip-skega velesejma se vrši letos od 4. do 10. marca, j Tudi v okviru letošnje prireditve se vrše najraz- i ličn' jše razstave. Natančnejše inform cije d 'je Urd- I ka Slegu in drugi v Ljubljani, ki ima častno za- i stopslvo lipskih vzorčnih velesejmov. Vzorčni sejem v Torontu (Kanada). V To-rontu se vrši mednarodni vzorčni sejem septembra t. 1. Ministrstvo trgovine in industrije opozarja po-tob Zbornice TOI vse interesente, ki bi želeli razstaviti svoje proizvode na tem semnju, da to sporočijo našemu konzulatu v Montrealu, ki bo poskrbel za to, da dobijo razstavne prostore brezplačno na razpolago. Dobave. Ravn. drž. železnic, splošni oddelek, v Ljubljani spre'ema do 24. I. m. ponudbe glede dobave kartona in papirja razne b >rve. — Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave raznega inventarja; do 12. marca t. i. pa glede oddaje zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiše v Novem mestu. — Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 2. ттса t. 1. ponudbe glede dobave borovih plohov in smrekovih desk: do 6. marca t. 1. gl de dobave raznih zakovic in podlož-nic, raznih vijakov, 87.01 ■") .91 50- 0 Pariz — 223'S — — 1'raga 16 .3°— 169.13 16-.73 168.785 Trst 30 -6 - 302.Ni 3 1.60 3« I.' 5 Zagreb Amsterdam 2?.89- 22.95, Berlin 1366.'. 5—1359.75, Curih 1098.50—1596.50. Dunaj 800.25 803.25, London 277.20—278.—, N' \vvork 56.81—57.01. Pariz 222.88—221.88, Praga 168.83— 169.13, Trst 300.65 302.65. Belgrad Amsterdam 2285-2295, Berlin t%0.7 —1354.7, Budimpešta 998.57—996.57, Curih 1094.50 -1096.50, Dunaj 8.0025 -8.0325, London 277.20— 278, Newyork 56.81—57.01. Pariz 222.88 - 224.88, Praga 168.33-169.13, Trst 300.65 302.65. Curili. Belgrad 9.135, Berlin 124.05, Budimpešta 90.85, Bukarešl 3.20, Dunaj 73.20. London 25.3475, Ne\vyork 519.20, Pariz 20.44. Praga 15.40875, Trst 27.54 den., Sofija 3.76, VarSava 58.30, Madrid 88.15. Trst. Belgr-d 3S.i7—88.19. Curih 363 25— 365.25, Dunaj 263—269, London 89.05-92.07. New-york 18.86—18.87, Pariz 74.20-7'.25. Dunaj. Devize: Belcrad 12.46875, Kodanj 190.15, London 34.615, Milni 37.61, Newyork 710, Pariz 27.915, Varšava 79.63. — Valute: dolarji 708. francoski frank 28.09, lira 37.605, dinar 12.37, češkoslovaška krona 21.02. Pra-ra. Devize: Lira 178.75. Belgrad 59.30, Pariz 132.75, London 164.50. Newyork 33 75. Dinar: Nevjork 175.625, Berlin 7.36, London 277.625. VRF.DNO«TN| НЛН1К.11 V Ljubljani zaključena Lj. kred. po 135. V Z"grebu so se ponovno učvrstili državni papirji: tako 7% inv. pos. od 89.50 na 90.50—91.50 ter vojna škoda od 4-17 na 450.50—451 za promptno blago. Na tržišču bančnih papirjev ni izprr memb. Med industrijskimi papirji je bila čvrstejša Slavonija. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Pnšlediona 875 den., Kred. zavod 165 den., Vevče 135 den., Ruše 265— 280, Stavbna 56 den., šešir 125 den., Zagreb. 7% invest. posoj. 90 50—91.50, vojna odškodnina 450.50-451, febr. 450-451, mam 454, dec. 457—460, llipo 65, Jugo 96.25, Praštediona 875—877, Lljublj. kreditna 135. Šečerana 545, Drava 550—570. Slavonija 12—15, Trbovlje 532.50—510, Vevče 185—140. Belgrad. Narodna b-mkn 6100, f'650, vojna odškodnina 450, 452, febr. 454.50, marec 151, april 458, 462.50, Izvozna banka 1080, 1160. Brodarsko društvo 520, 525. Dunaj. Podon.-savska-j-drau. 86.55, Živilu 109.90, Alplne 40.05, Leyknm 10.90, Trbovlje 66.20, Slavex 13.50, Slavonija 1.55. BI.AOO. Ljubljana. Les: deske smreka-jelka 24 nun III. od 16 naprej fko vag. meja t vag. po 420, deske ; smreka-jelka podmera 10-15 fko vag. meja I vag. po 380. zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov uosl., plač. 30 dni. dob oronipl); Pšenica 78—79 kg Tehniška fa'^u'tefa V naši državi je mnogo tehniških vrzeli: pomanj anje cest, železnic, vodovodov; vodna pota niso regulirana, vodne sile in zakladi rud niso izrabljeni; država me ra uvažati večino izdelkov strojne in kemijske industrije iu doma zaposlovali številne inozemske in-ženerje. Zalo po'.rebuje tehniške fakultete, ako v industrijskem pogledu noče ostati kolonija; o nadprodukciji inženerjev ne more torej biti govora. Tehniške fa1 ultete se morajo razviti tam, kjer najdejo ugodne razmere. Tal e; so v Ljubljani. Visoko razvite srednje šole dajo tu tehniški fakulteti temeljito in resiio pripravljeno dijaštvo. Pri Slovencih se od nekdaj opaža specifična nadarjenost za tehnični študij. Slovenski dijaki so se odlikovali po vestnosti iu talentu že takrat, ko so se šolali na tujih tehnikah. Slovenija je že toliko industrializirana, da prihajajo sem slušatelji drugih tehniških fakultet študirat industrijske naprave. Tehnični razvoj bo neizbežno, kakor povsod, tudi pri nas šel svojo historično pot, to je od zapada proli iztoku: torej preko Slovenije. Slovenski dijaki ne bi mogli, ker so revnega stanu, študirati drugod. Z ukinitvijo tehniške fakultete v Ljubljani bi bile te vrline izgubljene za državo; s tem pa tudi visoko razvitemu delu države ustavljen nadaljnji razvoj indus'rPe in umetnostnega stavbarstva. Slovenski lokalni činitelji, predvsem in-dustrijalni krogi eo morali takoj po prevratu osnovati začasne tehniške tečaje, da so slovenskim dijakom že nred ustanovitvijo univerze omogočili narlalievati tehnični študij; potem so zTrađili tehniški fakulteti lastno poslopje in s tem dokazali, da čutijo potrebo le faHiPete. Ljubljansko tehniko fakulteto pf-se<"-ajo di.iaki iz vseli pokrajin, tukaj se med seboj seznanjajo v prid njih državljanskega čuta; država in industrija absorbirala takoj njene absolvente. Od absolventov iih je 24 stopilo v državno službo, kjer priznano izborno delujejo, še več iih je v privatni industriji, nekateri se specializfrajo v Parizu. Iz tehniške fakultete je izšlo sedem knji?, ined njimi na svetovnem trgu pomembni knu"i o kemiji škroba in o transformatorjih, dalie okrog 80 raznrav, vsaj dve tretjini v inozemstvu, na kemičnem oddelku samem 48. Poleg literarične^a delovanja na znanstvenem in strokovnem pnliu so se člani faVnHpte še knns*ru1-tivno u^ejstvovali z izvršitvijo važnih javnih naprav. Fa'-ulte'a ustvarja z malimi izdatki državno imetje: institute kateri so navzlic tež4?n razmeram dospeli že do ohčudovnja vredne popolnosti, tako da lahko usnešno konkuriraio z vsemi paralelnimi v državi in •/, marsikaterimi v tinini. Inozemstvo. 1-a'ero ie že one»ova"o poklicalo zastr-onlke ljub-'ja^ske tehniš'-e fn' nitefe Vot izvedence, jo pozna: Francozi redi iz nie izišlih raznrav, radi nie"0"a oddelka /a arhitekturo. T jubp'anslri inetPut za kemijo je sploh vodilen v kemiji škroba. —o— J. Gixiina, C. M.: Namen nosvetu'e Četrtek, dne 16. februarja se je končal pred sodiščem v Budimpešti zanimiv spor glede znanega stavka »namen posvečuje sredstva*. Advokat dr. Polon y i je namreč v nekem zagovoru rekel, da je to načelo jezuitsko. Urednik glavne ogrske revije >Magyar KuUura , jezuit dr. Cza-pik, ga je zato imenovat v svoiem listu obre-kovalca. Dr. I'olonyi je vložil tožbo proti jezuitu radi razžaljenja časti in izjavil, da bo dokazal, da je res, kar je rekel. Obravnava so je vlekla šest tednov. V soboto, dne 28. januarja so bili prvič poklicani pred sodniio štirje izvedenci: dva vse-učiliška profes rja katolika (dr. VVolkenberger in dr. Aldfisy in dva protestantska teologa in pisatelja. Izvedenci so bili oboroženi s kupi knjig, ki so meter visoko ležale na tribunah in prvih klopeh. Prvi je govoril protestant dr Simonides in dokazoval, da je res, da je zg rnje načelo jezuitsko. Začel je z ustanoviteljem jezuitov, sv. Ignacijem lojolsifim, ki je zapisal v svoui pravila, da morajo biti jezuiti tako pokorni svojemu predstojniku in papežu, da, če ta pravi, da je kaj belo in oni vidijo, da Je črn", ne smejo reči, da je belo, ampak da je črno. 1'ok'rni morajo biti brez vsake kritike. Potem ie navajal celo vrsto slučajev iz knjige moralista Guryja (kazuisliko). Omeil.nl je lako zvani obredni boj na Kitajskem, kjer so jezuiti potisnili križ v stran, samo da bi lažje dobili Kitajcc za katoliško vero. Pravi, da tudi re-slrictio menlalis ni nič drugega, kakor da je dovoljeno lagati, kadar gre za dobro stvar. Tudi v probabilizmu vidi lo načelo. Gavornik je vmes večkrat omenil, da je lak nauk katoliška cerkev vedno zavračala; tako da so učili samo jezuiti. Pravi, da tudi I i ne vsi, toda jezuit ne more Imeti lastnega mnenja, ampak se mnenje posameznika po njihovih pravilih smatra za mnenje celega reda. Za njim je govoril dr. Wolkenberger, moralist na vseučilišču v Budimpešti. Najprej jc ugotovil, kaj je to icscrvutio menlalis, kaj proba-bili/.'MU, kako absurdno je nače'o, da temen posvečuje sredstva. Navedel je, kaj uči glede vsegn tega cerkev. Poleni pa pravi, da je bil ves čan nauk cerkve tudi nauk jezuitov. Ni mogoče, da bi cerkev trpela na sebi ud, ki bi učil nauk, ki je tako zelo nasproten cerkvenemu nauku. Če jc prejšnji govornik omenjal nekatere jezuite, ki so kdaj kakšno stvar zakrivili, potem ni nič drugega dokazal, kakor da jezuitski red ne obstoji samo iz svetnikov, toda ludi tega ne, da bi bili vsi jezuiti zločinci, ampak je dokazal samo to, da so ljudje. »Osem in šestdeset semestrov poučujem na univerzi v Budimpetši, in to mi da dovoljenje, da rečem: Izmed trideset tisoč jezuitskih pisateljev tožilelj ne more imenovati niti enega zvezka, iz katerega bi lahko dokazal, da je načelo »nameu posvečuje sredstva« jezuitsko. Niti enega dogodka ne more za lo navesti. In vendar ima priliko, da raziskuje zgodovino pol milijona jezuitov, kolikor jih je do danes živelo.« Nato je dr. VVolkenberger odgovarjal na očitke, da se gornje načelo izvaja iz probabilizma, probabilizem pa učijo jezuitje. Probabilizem sploh ni jezuitski nauk. Držijo se ga sicer nekateri jezuiti, toda držijo se ga tudi drugi. Pravim, da je probabilizem rešil človekovo svobodo in ureja pravilno razmerje med to svobodo in zakonom. Če je zakon jasen, se mu mora volja brezpogejno ukloniti. Če ja pa kak dvom, potem je pa treba najti pot, kako si ustvariti pravilno sodbo o ravnanju, da človeku ne bo trebu takoj iti duhovnika vprašat. Jezuit Mariana (španski jezuit, ki je spisal knjigo De rege et regis institutionc in jo pokknil kralju Filipu III.) je sicer res s pomočjo probabilizma zagovarjal, da se sme tiran umoriti. Njegovi dokazi pa ne držijo in so nastopili drugi jezuiti proti njemu Tu so vprašali dr. Wolkenbergerja, če jezuit res ne more imeti lastnega mnenja, ampak da je mnenje posameznika mnenje celega reda. »Jezuitska cenzura je enaka cerkveni cenzuri. Vsaka knjiga, ki jo spiše jezuit, mora iti skozi cenzuro. V toliko torej ne more imeti svojega mnenja, toda samo v toliko. ' — Profesor cerkvene zgodovine dr. Aldas-sy je k zadevi jezuita Mariana še dodal, da je to mnenje ne sauio osamljeno, ampak, da je Mariana sam izjavil, da če najde kdo boljšo razlago, da se ji rad podvrže. Sicer pa, da so na prav takem stališču, da je namreč dovoljeno umeriti tirana, stali tudi Luter, Kalvin iu Melanchton in so njihovi privrženci ludi tako ravnali. Na enak način bi torej lahko rekli, da je to načelo splošno protestantsko. Glede križa na Kitajskem je obtoženec dr. Cza-pik omenjal, da zalo niso silili s križem v ospredje, ker so Kitajci smatrali križ za nekaka sramotilna vešala. Sicer so pa glede tega misijonarji itak poslali v Rim vprašanje, če smejo tako ravnati. Vprašanje pa še ni stališče. Strokovnjaki so odgovarjali še ua vsa druga izvajanja protestantskih izvedencev. Vsega ne moremo tu navajati, ker širše javnosti ne bi zanimalo Zanimiva je pa razs dba, ki se je razglasila v četrtek 16. t. m. dopoldne. »Esti Kurir« poroča, da v dvoranah še ni bilo nikdar zbranega toliko občinstva, kakor pri tej priliki. Predsednik je začel brali razsodbo: Sodišče oprosli toženca dr. Czapika, da bi bil kri\ obrekovanja. Tožilelj dr. Pol6nyi je dolžan plačati zagovorniku dr. Czapika tisoč zlatov (okoli desel tisoč dinarjev), izdajatelju revije Magyar Kultura pa slo zlatov za njegovega akvokata. Potem navaja razloge za tako razsodbo. Ugotovi, da če kdo komu res po krivici pripisuje načelo, da namen posvečuje sredstva, in ne more tega dokazati, je to res obrek vanje. Obe polovici sla pa izpovedali, da v jezuitskih spisiii lega načela ni. V ostalem pa ugotavljata obe polovici s strokovnjaki vred čisto nasprotujoča si mnenja. Treba je bilo torej ugotovili, katero mnenje se more odobriti. Odločitev je padla tožencu (jezuitu) v korist. Razsodba pravi, da se je pri razpravah spoznalo, da so loženčevi izvedenci bili silno znanstveni in pri vsakem vprašanju ločni, kar se more o drugih dveh le v manjši meri reči. O protestantskem izvedencu zgodovinarju dr. Zovanyiju pravi, da je pokazal premalo poznanja katoliške cerkvene zgodovine. O dr. Siuionidesu pa pravi, da daleko ui bil kos katoliškemu moralistu dr. Wolkenbergerju. O dr. Pol6nyiju pravi, da se. je lolik-krat ujel, kolikorkrat se je oglasil k besedi. Glede navajanja iz jezuitskih knjig omenja, da so se jih tožitelji premalo poslužili in so navajali le nekaj in še tisto iztrgano iz konteksta ali pa so nekatere reči zamolčali ali napačno prevedli ali so pa navajali reči, ki snloh zraven ne spadajo. Tožencev zagovrrnik je dokazal, da papež ni razpustil jezuitskega reda radi kakšnega nasprotja v naukih ali radi kakšnih nemoralnih naukov. »Zagovorniki jezuita se niso bali povedati, da so nekateri jezuiti zašli na stranpota, toda dodali so, kar je jako umljivo, da za posameznike ne more odgovarjati ves red. Velika slabost tožitelja je v tem, da posplošuje, kar je vedno napačno, in še navajano |Hisameznosti so izmed mnogo tisoč jezuitskih pisateljev okrnjeno iztrgane. Tožitelj jc očividno spregledal, da je jezuitski red od e.erkvc potrjen in oil držav priznan, kar ne bi bilo mogoči-, če bi učil tako nemoralni nauk, kakor je načelo, da namen posvečuje sredstva. Tako se jc ta značilni spor končal v veliko zadoščenje jezuitom. Podčrtamo zlasti, da je razsodba ponovno dokazala, da temelji gonja proli katoliški cerkvi in njenim ustanovam ali na pro šibki znanstvenostl ali je pa zlobno obrekovanje. Zdravstvo Dr. France Debevec: ^ Naše dolžnost? do tuberkuloznih Obnašanje napram jetičnim je ■— žal mnogokrat — kruto. Čim je padla težka beseda jetika, nastanejo med bolnim in bližnjo družbo prav rade revolucionarne spremembo, ki društvu niso v čast in odliko, a na človeka.