Lito XI-, St. 19.
V Ljubljani, 7, maja 1924.
'M
AMSTERDAM
Uredništvo In uprava: Ljubljana, &*l«nburgova ulica št. 6/lL
V organizacij] J« ati, kolikor mofl — toliko pravica
Izhaja vsak četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3*—. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti frankiran! •'odpisani, ter opremljeni ■•občne organizacije, fsl se ne vračajo, dinacije so poštnine proste.
<3lasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.)
F. Svetek:
Vsedelavskl zlet v Ljubljani 16*17. avg.
Priprave za proslavo Prvega maja so dale različnim funkcionarjem mnogo dela, zato so pa nekoliko zaostale priprave za vsedelavski zlet.
Sedaj je to minulo in treba je iti na delo, da bo vsedelavski zlet čim boljše organiziran. Časa imamo komaj 3 mesece, zato je treba to delo čim bolj pospešiti.
Vsedelavski zleti, če so dobro organizirani lahko služijo delavskemu po-kretu v Sloveniji kot zelo aktivna postavka. Na tak zlet pridejo sodrugi iz vseh večjih delavskih centrov — se med seboj spoznajo — se porazgovore o razmerah v svojem kraju, kar je gotovo velike važnosti za utrjevanje medsebojne solidarnosti. — Utrdijo si vero v svojo moč, ko vidijo toliko sobojevnikov — postanejo samozavestnejši — skratka organizacije pridobe na bojnem razpoloženju, pridobe elana, ki ga zlasti našemu delavstvu vsled notranjih sporov silno primanjkuje.
Važno je tudi to, da imajo razne delavske organizacije vsaj vsako leto enkrat priliko pokazati svoj napredek, kar jih spodbode še k intenzivnejšemu delovanju. Pevski zbori naj dobe vsaj enkrat na leto možnost nastopiti z enotnim programom, telovadne organizacije naj imajp vsaj enkrat na letu priliko izvajati enotne vaje, delavske godbe naj vsaj enkrat v letu pokažejo sadove celoletne vežbe in naši organizatorji naj tudi dobe vsaj enkrat v letu priliko, da spopolnijo svoje znanje pri organizaciji in vodstvu velikih delavskih mas. — Zlasti slednji so teh skušenj nujno potrebni, če pomislimo, da je delavski boj, boj širokih dellavskih Jnas in ni majhna umetnost usmerjati te mase k enotnemu hotenju in enotnim zamah-ljajem.
Končno je pa tudi afirmacija delavskih mas napram javnosti silno važna.
Koliko proletarcev, ki spe spanje zapancev», se pri takih prilikah zbudi m zainteresira za delavski pokret.
Nevtralna javnost dobi pri takih prilikah upogled v pi-avične delavske težnje, ki jih sicer zato ne podpira, ker jih ne pozna. In končno dobe tudi odkriti nasprotniki delavskega razreda rešpekt, če taka revija delavske kulturne in organizatorične sile dobro uspe.
Vsedelavski zleti so torej velike važnosti in velik pripomoček za zmago delavskega razreda.
Zlasti velike važnosti bo še letošnji zlet v Ljubljani.
V Ljubljani se je razkol med delavstvom pričel In gotovo je, da ravno ljubljansko delavstvo najbolj potrebuje okrepčila in impulzov za ponovno grajenje.
V tem oziru naj bi veljala parola:
V Ljubljani se je razkol pričel in letos naj se v Ljubljani tudi konča!
Na drugi etrani je pa v Ljubljani sedež »Zveze industrijcevc in sedež Pokrajinske uprave. Vodilnim krogom teh dveh institucij je nujno potreba pokazati, da delavski pokret še živi, da se ozdravlja in da še vedno tirja svojih pravic.	j	c
Spored proslave
do sedaj še ni končno odločen, vendar je največ predlogov, da bi se vršil po naslednjem redu:
1. V PETEK, 15. AVG.
(praznik Vneb. D. M.)
naj bi se po vseh tovarnah delalo, zato da bo sobota 16. avg. prosta.
2. V SOBOTO 16. AVG.
dopoldne:	Ogledovanje zadružno-
gospodarske razstave.
popoldne: Ogledovanje ljubljanskega velesejma.
zvečer: komerz ob sodelovanju delavskih pevskih zborov in godb.
NEDELJA 17. AVG.
Zjutraj:	Manifestacijski obhod po
mestu. Po obhodu velik meting z referati o politični situaciji in o delovanju političnih, strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacijah.
Popoldne: Velika ljudska veselica, nastop telovadcev itd.
Zvečer:	Odhod posebnih vlakov in
spremljanje na kolodvor.
*
Po razgovoru s poslancem ČSR s. Asterjem je pričakovati, da bo posetilo izlet tudi kakih 200 telovadcev češke DTJ in poslanec N. A. s GrOger nam je obljubil, da bo posetilo naš izlet tudi večje število članov N. avstr. »Schutz-bunda« v krojih.
Ako bo ta predlog sprejet in organizacija izleta do poslednje podrobnosti točno izvedena, potem obeta biti ta izlet velikanska manifestacija delavske mednarodne solidarnosti in mejnik za ozdravljenje delavskega pokreta v Sloveniji in Jugoslaviji.
O socialno politični zakonodaji.
(Resolucija sprejeta na kongresu G. R. S. J. po referatu s. ‘Bogdana Krekiča.)
prineipi in duh vašingtonskih konvencij deloma z naredbami izvedli.
Te naredbe so se zamenile in ob enem poslabšale z zakoni o zaščiti in zavarovanju delavcev, ki se morejo vsak čas ukiniti ali ne izvajati, ne da bi bila zato dopustna pritožba na Mednarodno Organizacijo Dela, ker ti zakoni niso ratificirani kot konvencije in kot taki prijavljeni Mednarodni Organizaciji Dela.
Nerazpoloženje jugoslovenske buržu-azije in njene države napram socialnopolitični zakonodaji in posebno delavski zaščiti se ne vidi samo na tem, da konvencije niso bile ratificirane, temveč tudi na tem, da se zakon o zaščiti delavcev dejansko ne izvaja, temveč sabotira celo mnoge zakonite odredbe in prakso o zaščiti delavcev, kakor je veljala za razne pokrajine že pred vojno, kakor n. pr. odmor spojen z nedeljskim in večernim zapiranjem delavnic, zabrana nočnega dela v pekarijah itd. Paralelno s temi zakoni so sie sprejeli zakoni, ki so v svojem bistvu negacija pravice do organiziranja in zaščite in li zakoni se edino popolno in brezobzirno izvajajo.
S tem protidelavskim kurzom soglaša celokupna buržuazija in vlada, kct njen organ, ki počenja kot prva gaziti delavsko zaščito s tem, da izvzema s posebnimi zakoni in odredbami celokupno delavstvo zaposleno v državni'! podjetjih, ki tvori večino našega de lavstva. Edini, ki se v tej državi bavi s socialno politiko in posebno z delavsko zaščito, je socialistični delavski pokret. V kolikor delavci vživajo ugodnosti zakonite zaščite, je ne vživajo niti od daleč toliko, kolikor bi bilo potrebno, ampak samo toliko, kolikor imajo svoje lastne moči.
II.
Imajoč pred očmi velik interes naroda in gospodarstva na obsežni socialni politiki, ki jedina zamore dati
Dolgoletna prizadevanja socialističnega delavskega pokreta na polju socialno politične zakonodaje v raznih državah so imela pred vojno za posledico, da so se izdali razni zakoni v svrho zaščite delavcev; trajna prizadevanja mednarodnega socialističnega pokreta .cel°te v predvojni, zlasti pa v vojni ° i so povzročila, da se je ustanovila m ,!r0vni Pogodbi potrebna Mednarod-i/rei‘mfpmiZaci'’a	ustanova,	ki ima
znkoniten;Sedde^ briga 23
lisiii	, delavcev v vseh zem-
za vse to din * .oWikah- Izhodna točka rinuin • .° ,1e P°^na 'svoboda organi-
olnv tn ,ni1firanih razredov, a poglavitno delavskega razreda.
onstlvsl .svoi° moč ip politično sduacijo, stvorjeno po vojni, je spravil scciahsticm proletariat tudi v ustavo
. -.
1...   »riTM ____________
zdravo delovno moč in posebno ima v vidu povojno izmozganost delavcev, kongres G. R. S. J. odločno zahteva od kraljevske vlade:
a) da se konvencije mednarodnih konferenc dela kolikor mogoče hitro predloži narodni skupščini v ratifikacijo in sklene društveni zakon, ki naj v duhu ustave zajamči polno svobodo organiziranja delavcev, prizna delavske strokovne organizacije kot pravne osebe in da mezdnim pogodbam obvezni značaj;
b) da se energično izvedejo zakoni o delavski zaščiti, zavarovanju in inšpekciji dela.
c) da se ukinejo obstoječi zakoni: zakon o javni varnosti in redu v državi (zakon o zaščiti države), o prometnem osobju, o militarizaciji železničarjev in rudarjev za slučaj štrajka, ker grobo gazijo ustavnim potom zajamčena delavska prava, ravnotako tudi do sedaj znani projekt zakona o rudarjih, ki naj se zamenja z načrtom, kakor so ga zahtevale ankete delavskih zbornic v Brodu.
III.
Kongres opozarja celokupno delavstvo v državi na nevarnost, katera preti;
d) da posveti država resno skrb re-šenja stanovanjske krize, kot je že obstoječi zakon v svojem pozitivnem delu
že označil tozadevne glavne smernice.
*
IV.
Kongres opozarja celokupni delavski razred cele države na nevarnost, ki preti delavski zakoniti zaščiti in socialni politiki sploh, če bi delavstvo kot njen nosilec ostalo še nadalje oslabljeno in nezadostno organizirano; poživlja ^ciavstvo, da stopa v svoje bojevne razredne socialistične organizacije, da zamore po njih s tarifnimi pogodbami stvoriu temelj nadaljni zakoniti zaščiti delavcev in očuvati obstoječi pisani zakon.
Razgled po svetu.
jugoslovanske države odredbo, ki garantira svobodo organizacije in ugotavlja, da stoji delavna sila pod zaščito države.
Veljavnost predvojnih, v raznih pokrajinah obstoječih zakonih o delavskem pravu in zaščiti se je podaljšala na novo državno zajednico, a Mednarodna Organizacija Dela je naložila vsem državam, ki so podpisale mirovne pogodbe s konvencijami o osmurnem delavnem času, zabrani nočnega delif, zaščit žen in' otrok, ki so bile sprejete v Washingtonu med temi tudi naši državi, da predložijo svojim parlamentom tozadevne zakonske, predloge.
Medtem pa se ni predložila do danes našemu parlamentu v ratifikacijo ne ena izmed teh konvencij, ker se vlada ni hotela zavezati, da ostanejo ti zakoni 10 let v veljavi. Vendar so se
Ljubljana, 4. maja 1924.
Brezposelnost po vsem svetu stopa bolj in bolj v ospredje in tvori nevarno rano na organizmu svetovnega gospodarstva. Nastopile pa so še komplikacije, povzročene po njej, med njimi nova rana: izseljevanje oz. priseljevanje, kakor je pač položaj. Demoralizacija po svetovni vojni je ustvarila posebno vrsto ljudi, ki hočejo malo delati, a mnogo zaslužiti; teh je mnogo. Ali se bo ta tip obdržal, si ne upamo trditi. Rodila pa se je v zvezi z napredujočo strojno tehniko tudi sloj brezposelnih — in te mase so ogromne. Svoje čase se je selil v tujino navadno le kmet, ki mu zemlja ni povračala truda, ki ga je imel z njo. Potovanje rokodelcev v »fremd« je bilo le začasno in imelo namen izpolniti poklic. — Po svetovni vojni pa je zadela katastrofa delavstvo v širšem in najširšem pomenu besede. Val pogubne brezposelnosti se je razlil preko vsega sveta in dobil značaj splošnosti. Oči večine brezposelnih so se uprle v Ameriko. Ta je znana za najbolj svobodoljubno in svobodomiselno državo. Vendar pa je na podlagi gesla Amerika Američanom (takozvana Monrse-je-va doktrina) že v svojem razvoju ostrigla peroti evropskemu imperializmu in že davno pred svetovno vojno prepovedala priseljevanje delavcem žoltega plemena. Stvar je napravila v politič-no-gospodarskem svetu mnogo prahu, a Amerika je dosledno vztrajala na svojem stališču. Po svetovni vojni je ta
zadeva dobila še drugo lice. Ogromne množice, ki jih mala Evropa ni mogla prehraniti, so se jele vsipati v Ameriko.. Ta je odgovorila z zloznanim »Kon-tingentiranjem« priseljencev. To kontin-gentiranje je bilo sicer deloma uvedeno že pred vojno, a takrat je bilo samo omejitev; tako n. pr. si moral imeti kot izseljenec toliko denarja, da si gotovo dobo lahko živel brez dela ali si moral imeti ljudi, ki bi skrbeli zate, dokler ne dobiš zaslužka; dalje niso pripuščali vstopa neporočenim nosečim ženskam. Sploh je bila prajža« v Ameriko zvezana z mnogimi sitnostmi in nepri-likami. Pa vseeno se je izseljencev trlo. Pri nas je odhajalo največ ljudi v Ameriko iz Bele in Suhe Krajine. — Z zadnjim kontingentiranjem je stvar postala prav resna. Ljudje silijo vun, iskajoč si dela, zaslužka in kruha. Tako je izseljeniški kontingent v Ameriki navadno izčrpan že prve dni vsakega meseca. Ako je kdo toliko nesrečen, da je nasedel brezvestnemu agentu, ki so se jeli zopet pojavljati, mora pač pretrpeti ža-loigro, katere temeljni vzrok so današnje socialne pravzaprav nesocialne razmere.
Da posežemo prav do dna! Vso stvar si je vedel izkoristiti ameriški kapitalizem. Vršile so se burne debate v parlamentu in v senatu, New York in Washington sta bila vedno v laseh, republikanska in demokratska stranica sta se navadno politično božali, pa je vse teklo po starem izvoženem tiru. Se-
daj pa so posegli vmes ameriški bankirji, ki zahtevajo od oblasti, da se dovoli čim najobilnejše priseljevanje inozemskih delavcev, ker nameravajo s
tem pričeti z akcijo, da se domačim t. j. ameriškim delavcem znižajo mez-de. Ta predlog bankirjev je vzbudil po vsej Ameriki pravcati vihar.
Drugo važno vprašanje, ki sedaj stopa v ospredje je dvoboj Rusije in Anglije v Osrednji Aziji. Glavno torišče tega boja je v Perziji, kjer se nahajajo bogati petrolejski vrelci, ki si »ih hoče Anglija na vsak način prisvojiti. Doslej je šlo Rusiji bolj po roki. Uspelo ji je od perzijske vlade pridobiti koncesijo, da sme njena vojska v slučaju vojne med Rusijo in Anglijo korakati preko perzijskega ozemlja; nasprotno dovoli Rusija Perziji plovbo po Kaspiškem jezeru, imenovanem tudi Hvalinsko morje (edino izmed jezer, ki je slano). — Medtem pa se nemoteno vrše razgovori o trgovinski pogodbi med Rusijo in Anglijo ...
V Evropi sočasno vzbujajo največje zanimanje parlamentarne volitve v Nemčiji. Dežela najhujšega militarizma, potenciranega do skrajnosti se je premaknila do nasprotnega tečaja. Ni tajiti, da je napredoval nemški nacionalizem na rovaš spora med artodoksnimi socialisti in komunisti, vendar se ni bati nemškemu republikanstvu s strani pruskega militarizma in bavarskega patriarhizma ničesar. Kolikor vemo doslej, so pokazale parlamentarne volitve nastopne rezultate: Socialni demokratje so si priborili 103 mandate, komunisti 60, ljudska stranka 47, centrum (klerikalci) 64, nemški nacionalci 96, a nacionalni liberalci 9 mandatov. Kakor se da torej ugotoviti na temelju teh činje-nic, bo. Nemčija v političnem oziru osta-
la socialistična, ker se kapital Stinnesa in drugih velepodjetnikov med seboj
žre.
Medtem, ko se vrše v Nemčiji volitve, ki postanejo morda usodne za bodočo formo vladavine, je izbruhnil spor z Rusijo. Finančni izvedenec Krasin je že nešteto potov skušal regulirati trgovinsko vez med Rusijo in Nemčijo; intrige antante so vse napore izjalovile. Pogajanja glede trgovinske pogodbe so sedaj v Bogu zaspala. Ker je stvar važna, je prišlo celo do diplomatskih konfliktov, radi česa je ruski poslanik v Berlinu odpotoval v domovino.
Politika v naši domovini pa hodi čudno pot. Zabavljanje je sicer najlažja stvar, a včasih je na mestu, in še se pri nas narodna skupščina — giasiteljica ljudstva — giblje in kreta kot višnje-gorski polž, potem je prav gotovo na mestu, da protestiramo. Narodna skupščina naj dela, kar se tiče strankarskih nesporazumljenj, naj stranke opravijo same med seboj. Ako izvoljenci ljudstva tega ne morejo razumeti (rekli bi: nočejo razumeti!), naj se ne dajo voliti v tako važen organizem, ki določa usodo države in ljudstva.
Radič dela zopet komedije. V nekem dunajskem listu je priobčil proglas, čigar vsebina je sicer dobro znana, ki pa so jo hoteli domači radičevci utajiti. Radič je hudo prefrigana buča, vendar s svojimi manifesti, proklamaci-jami in proglasi navadno pokvari vse svoje načrte, kar je samo sreča za Jugoslavijo. Zelo študiran možakar se zadnje čase izkazuje za političnega otroka. Sedaj so se nanj zjezili celo klerikalci, ki že škilijo, kako bi vskočili v obstoječo vlado.
Naše organizacije.
Vsi zaupniki
ljubljanskih organizacij Imajo v nedeljo 11. t. m. ob 9. url dopoldne aeitanek pri „Rotl“ v Židovski ul.
Dnevni red vaSenl ( *
Železničarji.
Separatistom v album.
Bolj kakor kedaj, je železničarjem potrebna močna, vse kategorije obsegajoča strokovna organizacija. Zavedati se moramo, da bi bilo vsako industrijsko podjetje takoj pripravljeno izvesti najogabnejše nasilje nad delavstvom, če bi delavstvo ne imelo močne stanovske organizacije. Kar pa dela največje industrijsko podjetje v Jugoslaviji, železniška uprava, to presega že dejanja svetovnih »šarfmaherjev«.
Na vse še tako utemeljene pritožbe ne slišiš druge besede kakor:	»Šuti
brate!« Vse pravice, ki jih je železniški proletariat potom svoje močne organizacije pridobil, sq mu jih železniški mogotci vsled političnih struj od dr. Korošca pa do Velizarja Jankoviča odvzeli. Proletariat pa je sanjal o diktaturi proletariata in o takih podobnih rečeh. Danes je železničar brezpraven, kakor je to bil v letu 1890. Ali na žal, večina železničarjev se še do danes ni spame-Jqyala. KaJkor nekdaj, tak® se tudi danes porajajo vseačeni modrijani, ki svetujejo železničarjem, da naj prosjačijo j>ri meščanskih strankah, in naj usta-navljajo razna arimatejska nacionalna, kategorijska, ali pa še celo konfesio-nelna društva. — Del železničarjev pa se pritožuje, da jih je ta ali oni prodal, k^kor, da bi bil železničar blago, tele ali osliček, ki se ga lahko proda. Tretji se pa trdo drže boljševiških fraz oziroma »červoncev«, ki jih prejemajo iz Rusije kot nagrado za to, da so razbili enotnost proletariata v Jugoslaviji.
Že v ljudski šoli nam je učitelj razlagal o moči, ki leži v skupnosti in nam demonstriral to njegovo trditev s šibi-cami, katere je posamezne brez posebnega napora zlomil, dočim v kup povezne ni mogel zlomiti.
Po vojni demoralizirani demagogič-ni gobezdači, skušajo to bistveno resnico postaviti na glavo, in proglašajo star nauk: »V edinstvu je močk za temeljno zmoto. Ti filistri pripovedujejo vsa-
kemu, ki jih hoče poslušati, da se ne da nič doseči potom velike in splošne železničarske organizacije, pač pa potom majhnih, duševno in gmotno revnih kategorijakih društev; če tudi nas preteklost nasprotno uči.
Jako zanimivi so vzroki s katerimi utemeljujejo »žuti« to svojo sebično in splošnosti škodljivo početje.
Eni trdijo, da so edino zveličavne neodvisne, drugi nacionalne, tretji ka-tegorijske organizacije. Trditev, da uprava lažje ugodi maloštevilnim članom posameznih kategorij ter organizacij kakor pa zahtevam, ki jih stavijo vse kategorij železniških uslužbencev in delavcev, je jalova. Drugi pa menijo, da je v nacionalno ujedinjeni državi treba nacionalnih organizacij. Tako se razširja krog zmedenih prerokov, ki s svojo demagogijo zabrabjujejo konsolidacijo železničarbega pokreta.
Če bi vsi razdiralci železničarske organizacije imeli le malo pojma o težkih in napornih bojih železničarjev v preteklosti, da se je doseglo malenkostno zboljšanje, ne bi razbijali solidarnosti železničarjev, pa bi raje vsi skupaj pomagali upostaviti enotno strokovno organizacijo železničarjev. Potem bi železničarji pridobili na uplivu pri upravi in v javnosti sploh. Kar železničarji poleg močne stanovske organizacije sedaj najbolj potrebujejo, je dobro urejevan In razširjen strokovni list.
Sedajni čas je zelo resen in na gospodarskem kakor tudi na političnem polju se zbirajo temni oblaki nad delavstvom; vladajoči sloji se prav resno pripravljajo na boj proti delavstvu in njegovim zavodom, posebno se opaža ostra gonja proti ieleznitarjem in njihovim organizacijam.
Radi tega se opozarjajo železničarji, da strnejo svoje vrste v svrho obrambe že pridobljenih pravic. Vsaka brezbrižnost se b« krvavo maščevala nad železničarji samimi.
•
Deržič pretaka krokodilove solze.
Kdo ve, komu je dane6 bolj hudo pri srcu ali železniškemu osobju, ki živi v obupu vsled velike draginje oz. prenizkih plač ali pa nekdanjemu kolovodji »Jugoslovfanskih železničarjev«, ki je hotel visoko letati pa je nizko padel. Vodil in vodil je nesrečno Z voza-
rijo in jo pripeljal v brezdno iz katerega ni izhoda ali vsaj Deržič ne ve izhoda. Kako je bil g. Deržič ob prevratu napihnjen. Kdo bi se mu bil upal čevlje odvezati? Toda vse je minljivo na svetu. Iz navadnega revidenta je postal poslanec. Oh kako so se železničarji tistikrat čutili srečne ... Seveda, je to bila še le prva stopnjica. Poslanec ni bil končni ideal gosp. Deržiča ampak minister. Joj kako bi bili tedaj železničarji srečni! Toda človek si vse tako lepo zamisli, potem pa se ti vse skupaj podere. Enkrat so železničarji držali urbte Deržiču drugič — Žebotu, tretjič bodo menda pa — Radiču. V tretjič gre rado. Deržič in Brandner sta se sicer ovekovečila v jugoslovanskem parlamentu s tem, da sta glasovala za zakon o zaščiti države, če tudi sta pozneje izjavila, da priznavata to napako ampak da sta se zmotila. Ampak železničar, ki postavi kretnico pomotoma napačno, je vseeno kaznovan. To mora zlasti g. Deržič kot železniški uradnik dobro vedeti.
Deržič sicfer ni bil kaznovan, ampak pri lanskih volitvah ni bil izvoljen in šle so sijajne dijete po vodi. Sedaj pa mora na ljubljanski direkciji z ostalimi tovariši stradati. Zato pretaka v velikonočni številki »Jugoslovanskega železničarja« krokodilove solze in tarna v uvodniku o slabih časih.
Prvi verz se glasi:
»Jugoslovanski železničarji praznujemo letošnjo veliko noč v znaku največje materialne in duševne krize.« Deržič toži dalje o slabem stanju železničarjev, »ki niso nudili tako žalostne slike kot danes niti pod najhujšim nemškim in italijanskim pritiskom.« Nadalje ga najbolj boli, da se tudi zvezarji začenjajo cepiti na kategorije.
Deržič bi zvezarjem v božjem imenu dovolil kategorijsko cepljenje ampak, po tem pa ni garancije, da bedo hrbet di-žali. In če se že zvezarji raz-disciplinirajo, kaj pa po tem naj še ostane in to ravno sedaj, ko se bližajo volitve, ko bi se event. dala napaka 18. marca popraviti. Sicer je šel gospod Deržič za vse slučaje v neko veliko »kompanijoc kakor njegov oproda Ro-glič, kjer imajo silno veliko denarja, samo volilcev nimajo tam mnogo. Zato bi bilo treba na eni denarja na drugi pa volilcev. Če slovenski železničarji ne razumejo gospoda Deržiča no, tedaj so popolnoma — nezreli«!
Kovinarska stroka.
Plaže delavstva v vojnotehničnih zavodih.
Po neprestani urgenci s strani Sa-veza Metalskih Radnika Jugoslavije, je ministrstvo za vojno in mornarico na vse zadnje to vprašanje rešilo. Plače se bodo uredile po naslednji tabeli:
1. Kvalificirani delavci-ke:
1. razred 90—100 dinarjev na dan
2.	»	80—	90	»	»	>
8.	»	70—	80	>	>	>
4.	»	60—	70	»	»	»
5.	»	50—	60	»	»	>
6.	»	40—	50	»	»	>
2. Nekvalificirani delavci - ke, boljši pomožni delavci za specielna dela:
1. razred 50—60 dinarjev na dan
2.	>	40—50	»	>	>
8.	»	50-60	»	»	>
3.	Navadni delavci:
1. razred 40—50 dinarjev na dan
2.	>	35-40	>	>	>
3.	>	30-35	»	»	>
4. Vajenci vojne obrtne šole:
1. razred 45 dinarjev na dan
2.	>	40	»	>	>
8.	>	35	»	>	»
4.	>	30	>	>	»
5.	»	25	>	»	>
6.	»	20	»	»	>
5. Vajenci, ki ne obiskujejo vojno-obrt-no šolo:
1. razred 30 dinarjev na dan
2.	»	25	>	»	»
8.	>	20	»	»	»
Ta tabela plač se uporablja za odmerjen je plač za že zaposlene delavce in delavke po njihovi strokovni sposobnosti in delavnosti.
Za delavce - ke, katere se bo v službo sprejelo se plača na podlagi dogovora odmeri po tabeli, samo da je ta plačilni razred le začasen, dokler ni potekla poskusna doba, ki traja najmanj dva tedna, in šele po poteku te poskusne dobe se odredi definitivno plačo. Poleg tega se bo pri odrejanju plač oziralo tudi na krajevne prilike, za kar so predvidene meje v vsakem plačilnem razredu.
Za dela, ki trajajo manj nego 8 ur, se zaračuna za urno plačo 1/» plače.
Plače po tej tabeli stopijo v veljavo čim bo odobren proračun za leto 1924 do 25.
Pripomba: 1. Vsi oni, kateri se sedaj nahajajo v položaju nadzornika delavnice, poslovodje in mojstra s stalno letno plačo in niso izvršili Vojno-obrtno šolo, ali isti enako in položili izpit pred strokovno komisijo v artilerijskem-teli-ničnem zavodu ali kakem drugem zavodu vojske in mornarice, se jih obdrži se v nadalje na sedanjih mestih na podlagi člena 332. zakona o ustrojstvu vojne in mornarice.
2. Oni pa, ki niso položili izpita pred strokovno komisijo artilerijsko-tehničnega zavoda ali kakem drugem zavodu vojne in mornarice in so sedaj kot državni mojstri pri polkih in drugih vojnih delavnicah, morajo položiti izpit, s tem da se obrnejo na armadno delavnico, ali artilerijsko-tehnični zavod, odnosno v tozadevni zavod, na trimesečni kurs in potem položijo izpit na podlagi gori navedenega predpisa pravil.	,
3. V zadevi člena 291. zakona o
ustrojstvu vojne in mornarice se doprinese' specielno rešitev za vsak posamezni slučaj po predlogu pristojnega načelnika oddelka.
*
Čudno postopanje ravnatelja jeklarne v Guštajnu.
Kriza, ki vlada momentano v tej industriji — je pritisnila tudi na jeklarno grofa Jurija Thurnskega v Guštanju. Delavstvo se zaveda, da mora vzroke te krize iskati drugje in ne v jeklarni v Guštanju, pač pa jim je postopanje g. ravnatelja povsem nerazumljivo.^ Gosp. ravnatelj ima tukaj seveda najlažej stališče, ker uporabi za obLažefl^e krize svojega obrata sredstvo, ki ne odgovarja duhu modernega industrijalca, to je z odpuščanjem delavstva in kakor se sliši bo odpuščenih okoli 50 delavcev. Nadalje namerava ravnatelj tvornico vsaki peti teden ustaviti.
Iz vseh teh ukrepov g. ravnatelja je razvidno, da hoče vse breme te krize prevaliti na rame delavstva, kljub temu, da delavstvo ni krivo te krize. — G. ravnatelj mi vas svarimo pred takim postopanjem, ker tako postopanje ni v prid ne delavstvu, in še manj pa podjetju!
G. ravnatelj sprejmite predlog delavskih zaupnikov, ki gre za tem, da se delavni čas skrajša za vse delavstvo enako; ako ta predlog sprejmete, lahko izostane vsako odpuščanje delavstva in delavstvo se bo zavedalo, da se Vam gre za prebolenje krize, ako pa ta predlog ne sprejmete in ostanete pri odpuščanju delavstva, se bo pa delavstvo zavedalo, da se Vam gre za vstvarjanje brezposelnosti.
Sotrpini vi pa pazno prečitajte ta članek, da boste pripravljeni na vse, kar nag čaka in oklenite se naše organizacije Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije ker le v strnjenih vrstah se bomo uspešno borili proti napadom, ki nas čakajo. — Opazovalec.
ihrllska stroka.
V.	redna centralna seja Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani, se vrši v ponedeljek dne 12. maja t. 1. točno ob pol 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Udeležba dolžnost. — Fredsedstvo.
Kemlfina stroka.
Medvode-Gorifane. — Protestno zborovanje. V nedeljo, dne 11. t. m. se vrši protestno zborovanje radi reduciranja delavstva v naših tovarnah. Zboro-
Ali si že Han Konzumnega društva za Slovenijo? Če nisi, pristopi!
>P B K JI 7 B Cc
STRAN 8.
vanja naj se udeleži vse delavstvo, ne glede na prepričanje in organizacijo. Čas bo razviden na vabilih. Odbor.
Goričane - Medvode. V naših papirnicah se menjajo gospodarji, oziroma ravnatelji, tako pogosto, da jim delav-atvjo katero se malo zanima za njih gospodarstvo kpip^l sladi, naši zaupniki pa zasledujejo njih delo z paznim očesom. Tako so v preteklem, in tekočem letu videli mnogo škodljivega gospodarstva. Prejšnji ravnatelj je kupoval odpadke od desk, (žamanje) in celo odpadke od lesenih škatljic za vikr. Vse to je ležalo in še leži na lesnem prostoru, tako, da je vse plesnjivo, iz tega pa hočejo sedaj gospodje lepo celulozo, in vrhu tega še da se mora skuhati 70 do 75 kotlov na mesec. Tega pa ni mogoče, in je tudi slaba celuloza ker je premalo kuhana, vse kar pa delavci povedo, ki imajo 20—BO letno izkušnjo, je brez pomena. Nedavno je prišel zopet novi ravnatelj, kateri hoče še bolj pritiskat na delavstvo, da se produkcija zviša, pri tem reducira število delavstva. Na primer v Medvodah zahteva, da se reducira mazače transmisij, in brusače. Tovarna v Medvodah stoji že preko 50 let, in vedno je bilo zaposlenih toliko delavcev, še celo več in med tem časom je bilo črez deset ravnateljev, pa niso napravili, da bi šel obrat brez mazačev, in tudi Vi ne boste nič dosegli, kvečjemu to, da se zgodi kaka nesreča in da se produkcija zniža. Delavstvo ti pa pazi na delovanje takih gosp. in organiziraj se, sodrugi ako bomo stali tesno združeni v boju za naše pravice, bomo z lahkoto odbijali napade kapitalizma in njegovih hlapcev. V zavednosti je naša moč.
Osrednjo društvo kem. del. in sorodnih strok na slovenskem ozemlju je
od letnega računskega zaključka, kar je razvidno v 14. štev. »Delavec«, to je od 31. marca 1923 do 31. januarja 1924 sprejelo potom mesečnih obračunov skupaj	Din	105.660.36
Od 31. januarja dalje do 31. marca
1924 so obračunale sledeče skupine:		
Hrastnik kem. tov. za dec.		
in jan.	Din	162.70
Ljubljana, t pap. vr. febr. Din		288,—
Mojstrana, januar	Din	1968.75
Ljubljana t. za klej jan.	Din	1017.69
Prevalje, januar	Din	314.75
Maribor, januar	Din	769.95
Medvode, januar	Din	518.96
Moste, januar	Din	2191.55
Ruše, januar	Din	4492.30
Ljubljana, t. p. vreč, marc Din		332.20
Radeče, nov., dec.	Din	203.20
Zid. most, nov., dec., jan. Din		273.75
Maribor, januar	Din	960.75
Medvode, februar	Din	425.95
Hrastnik, kem. tov. febr.	Din	90.60
Ruše, februar	Din	3796.60
Ljubljana t. za lep., febr.	Din	652.65
Mojstrana, februar	Din	1710.45
Prevalje, februar	Din	236.50
Zagorje, januar, februar	Din	1156.30
Moste, februar	Din	1695.60
Ruše, marc	Din	4411.75
Zagorje (za zaost. prisp.)	Din	56.75
Skupaj Din 183.287.97
Natančnejši razvid letnega prometnega poslovanja Osrednj. društva sledi.
Oto|av«.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem delavstvu Strojnih tovarn (obrat T8n-nies) za gmotno podporo v času moje bolezni v znesku Din 301.— Vinko Za-noškar, strugar.
Zahvala. Podpisana družina se vsem, ki ste spremili našo predrago mamico k zadnjemu počitku, najprisrčneje zahvaljuje, posebno zahvalo izrekamo tuk. papirniškim delavcem za podarjeni venec, kakor tudi vsem ostalim dobrotnikom. Omenjena je umrla za proletarsko boleznijo v starosti 87 let Žalujoča družina Štern, Zagradi pri Prevaljah.
Vestnik »Svobode".
Hrastnik. V nedeljo, dne Tl. maja se bo vršil ustanovni občni zbor »Svobode« Hrastnik I ob 4. uri popoldan v dvorani konz. društva rudarjev.
Dnevni red običajen.
Ker je med drugim tudi ustanovitev
pevskega odseka, se vse, ki so zmožni petja vabijo, da se zbora udeleže.
Pripeljite tudi svoje prijatelje s seboj. Odbor.
Izobraževalno in vzgojno delo v »Svobodi«.
»Svoboda«, kot edina delavska Izobraževalna organizacija si je stavila za nalogo izobraziti in vzgojiti vse njeno članstvo tako, da si bo zmožno urediti svojo usodo v smislu socialističnih idealov. Vendar če hočemo, da bo imelo naše delo uspeh, se moramo ravnati po gotovem načrtu, ki ga hočemo v tem kratkem navodilu vsaj deloma podati in po katerem naj si po tem tudi vse podružnice uravnajo svoje izobraževalno in vzgojno delovanje.
Izobraževalno in vzgojno delo mora biti v naših podružnicah vedno poverjeno kakemu starejšemu in razumnemu f.odrugu — vzgojitelju, ki — se za stvar zanima in kateremu morajo biti vsi ostali funkcionarji podružnic in odsekov v stalno pomoč. Vzgojitelj mora mieti stalni pregled nad delovanjem vseh odsekov in on mora tudi vsem odsekom predlagati načrte, po katerih naj ti potem razvijajo svoje delovanje.
Svojo delavnost pa razvija vzgojitelj po načrtu, ki ga izda vsako leto Osrednja zveza »Svobode« za vse podružnice skupno.
Za praktična sredstva pa, s katerimi izvršuje vzgojitelj svoj namen so mu na razpolago: razna predavanja, najmanj ono na mesec, debatni večeri, članski razgovori in govorniške vaje, knjižnice, čitalnice, poučni izleti v naravo, na raz-.stave, v tovarne, pevski in godbeni večeri, telovadni večeri z mešanim sporedom, recitacije, razne gledališke predstave za odrasle in mladino itd.
Vzgojitelj naj ima tudi vedni pregled nad dramskimi igrami in naj pazi na to kake igre prihajajo na oder. Nadzorstvo nad knjižnico je tudi dolžno t vzgojitelja, ki ima skupno s knjižničarjem nabavljati nove knjige in razne re-\'je za društvo. Na njegov predlog prireja podružnica in telovadni odsek izlete in izprehode in on ima gledati na to, kake pesmi se prepevajo med pohodom ter nad dostojnim vedenjem ude-1* žnikov.
Da pa mora biti vzgojitelj v vsem svojem dejanju in nehanju vzor vsemu 'lanstvu, nam ni potreba govoriti
Glede vseh nadaljnih navodil v vzgojnem in izobraževalnem delu ter o željah glede predavateljev naj se vse podružnice obračajo na Osrednjo zvezo, katera bo imela vedno stalni kader raznih predavateljev vsem podružnicam na razpolago.
Potek proslave 1. mala.
Tržič. Proslava Prvega maja se je v Tržiču izvršila dokaj lepo. Na predvečer so vrli člani in članice dramatičnega odseka »Svobode« \ uprizorili dramsko predstavo; na dan prvega maja pa so številni sodrugi in sodružice zjutraj napravili peaizlet v Križe, kjer se jim je pridružil s. Tokan, nakar so prepevaje odšli nazaj v Tržič na shod. Shod se je izvršil v okusno okrašeni dvorani doma konsumnega društva za Slovenijo. Na shod je prišel tudi komisar okrajnega glavarstva v Kranju — Obisk na shodu je bil prejšnja leta sicer boljši, ipak je bil zadovoljiv. Navzoči so razen dveh bili sami naši sodrugi in sodružice. Govoril je na shodu s. Tokan iz Ljubljane. V poldruge-umem izvajanju se je ozrl na vso dobo, odkar proletariat praznuje prvi maj — kot delavski praznik. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli vse dogodke historičnega značaja, ki jih je navajal, omenjati.
Med drugim je tudi naslikal razvoj delavskega pokreta v obče, kakor tudi rezultate istega. Končno se je tudi dotaknil poprevratnih razmer. Navzoči so vzeli referat s. Tokana z velikim odobravanjem na znanje. Samo navzoča dva komunista sta čutila potrebo opo-nirati. Oba bi najraje bila videla, da se takoj proklamira revolucijo. Ker pa se v trenotku nevarnosti, ali kadar je treba žrtvovati se, največji širokoustneži i a j raj« poskrijejo in žrtvujejo na mesto
sebe raje druge, obstoji opravičena domneva, da bi tudi ta dva v momentu nevarnosti izginila kakor ščurka. O požrtvovalnosti in junaštvu omenjenih c.veh komunistov priča najboljše dejstvo, da niti eden niti drugi ni organiziran. Torej niti vinarja ne žrtvujeta za pokret, in jasno je, da bi še manj hotela žrtvovati sebe. Eden izmed njih je bil od svojega delodajalca že večkrat oklofutan in trikrat vržen na cesto. Vse to je krvave revolucije željni junak vtaknil mirno v žep. In take šalobarde se pred delavci upajo trkati na prsi.
Razume se, da jima s. Tokan odgovora ni ostal dolžan.
Govoril je še s. Vehovec. Nato je lepo uspeli shod s. Krištufek ml. zaključil.
Tržiško delavstvo bo šlo s pomlajeno silo na nadaljnje delo.
Proslava 1. majnika v Mojstrani.
Na podlagi sklepa odborove seje, kateri je bil pozneje soglasno odobren na članskem sestanku z dne 25. aprila, je naša podružnica kem. del. 1. majnik praznovala, ne da bi nam ravnateljstvo tovarne plačalo naš edini delavski praznik. Torej ne na račun in voljo vodstva naše družbe, kakor ponekod v naših podružnicah. Praznovali smo vsi 1. maj, razven par pečarjev, ki so bili primorani vsled trajnega obratovanja svojo službo opraviti. — Na predvečer 1. maja je bila slavnostna otvoritev praznovanja 1. maja, katero je otvoril z dobro razumljivim nagovorom predsednik sodrug Čebašek s predavanjem o razvoju in kulturi delavstva, ki ki ga je imel tajnik Osr. dr. sodrug Rejc. — Dalje smo imeli deklamacije in živo sliko proletarcev v znamenju »Svobode«. Drugi dan 1. maja se je vršil ob 9. uri dopoldne strokovni shod z dnevnim redom: delavski praznik in stanovski položaj zaposlenega delavstva, katerega povzroča kapitalistični režim na račun delavstva, za katerega kapitalistična vlada ne napravi nobenega koraka. Na tem shodu sta poročala sodrug Rejc in Čebašek. Popoldne smo priredili dobro cbiskani izlet v naravo v Radomlje, to je pod triglavsko pogorje. Izlet smo tvorili stari in mladi sodrugi v prisrčni družabni zabavi. Vsa majniška proslava se je izvedla tako prisrčno za nas člane naše podružnice in za vse delavstvo v našem okraju, kakor š nikdar v preteklih letih. Prepričani smo, da delo naše podružnice leto za letom napreduje. Zakaj? Ker smo v dolžnosti točni in v delu vedno solidarni.
Brod ob Savi.
Majska proslava v Brodu na Savi je bila pravi triumf socialistične misli v tej nekdaj tako ogroženi, važni postojanki.
Naše manifestacijsko zborovanje se je vršilo v prostrani dvorani Kina Ka-sino.	,
Udeležilo 6e ga je nad 1000 oseb. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije S. S. J. in brodski župan s. Bublič. Za predsednika je bil izvoljen predsednik podružnice Saveza Metalskih Radnikp. Ref eri rala sta najprej s. Urat-nik in s. Petrinja,c. Nato je v lepem, temperamentnem govoru pozval s. Bublič vse brodsko delavstvo k nekdanjemu edinstvu in slogi.
Pevski zbor je zapel par lepih pesmi. Cel zbor je po svoji vzorni organizaciji zadivljal in bil živ dokaz, kako vodijo težki boji do vstajenja.
PRVOMAJSKO SLAVLJE V DRUGIH DRŽAVAH.
Angleška.
Za prvomajsko slavlje je naslovil predsednik angleške delavske vlade Mapdooald v imenu angleškega delav-stvp na proletariat vseh dežel manifest, v katerem pravi, da je Prvi maj za ves svet utrditev nade v mednarodno solidarnost. Leto 1924 je novo znamenje, da bo treba še mnogo dela, da se narodi umirijo. Poziva vse narode, da se zedinijo v mdsebojnem bratstvu. V Angleški je delavstvo prevzlo dolžnosti vlade in kljub vsem težkočam ta vlada dela na tem, da privede utrujeni svet v mir in sigurnost. Angleško delavstvo zato pošilja vsemu proletariatu bratske
pozdrave v nadi, da ni daleč čas, ko se bo tlačenje človeštva in diktatura morala ukloniti sili demokracije in — svobode.
V Italiji.
Sila in brezobzirnost fašistovskih politikov je šla tako daleč, da je italijanskemu delavstvu praznovanje Prvega maja popolnoma onemogočeno. Prvi maj je bil letos v Italiji »giomata lavo-ratlva« (delavnik), dočim je določila fašistovsa vlada za delavski praznik 21. april, ki je obenem državni praznik in proslava ustanovitve rimskega mesta. Italijansko delavstvo na letošnji Prvi maj sicer ni smelo na ulice, da manifestira za svoje pravice in proti nasilju, pa je bilo toliko bolj zbranih misli pri delu, ki je bilo posvečeno okrepitvi socialistične misli — svoj zaslužek na ta dan je položilo italijansko delavstvo v bojevni fond socialistične stranke.
V Španjji.
Po zgledu svojih zvestih zaveznikov so sledili po isti poti španski fašistov-ski diktatorji in delavstvu zabranili proslavo rdečega praznika.
Beležke.
Iz uredništva.
Vse organizacije in dopisnike prosimo, da pošiljajo svoje prispevke, dopise in obvestila tako, da jih dobimo najkasneje do ponedeljka zvečer.
List moramo, vsled počasne odprave po pošti odpošiljati že v sredo, da ga tudi oddaljenejše organizacije dobe pravočasno.
Ob tej priliki prosimo dopisnike naj dopisujejo mnogo, kratko in pa jedrnato, da bo list živa slika delavskega gibanja.
•
POPRAVEK. V članek Brezplačna zdravniška nega zob pri 0. U. Z. D. se
je vrinila napaka in sicer v zadnji stavek, ki se mora pravilno glasiti: Eventualna izguba na zaslužku se članu NB povrne.
•
Komunizem v drugi izdaji!
Zadnji »Naprej« prinaša dva poročila o poteku ljubljanskega shoda v Mestnem domu. Eno poročilo je popolnoma stvarno, zato pa je v drugem zlil neki C. B. celo golido gnojnice — pa ne na tiste, ki so na shodu razbijali, temveč na tiste požrtvovalne sodruge, ki so delali red in preprečili, da ni prišlo do večjih nesreč.
Ton tega poročila je tak, da bi ga noben delavski list na svetu ne objavil. Mi bomo to poročilo prevedli v nemšči-no in ga bomo dali na razpolago internacionali, da bodo tudi sodrugi po drugod vedeli ceniti vzgojne metode gosp. Bemota.
Kar se pa tiče očitka, zakaj nismo vprašali Bemotove SSJ za mnenje glede sklicanega shoda pa ugotavljamo:
1. Na shod je bil povabljen poslanee s. Divac, ki ni član Bemotove struje, temveč poslanec SSJ. Torej ie ta merodajna za sodelovanje na shodu.
2. V Ljubljani je samo ena organizacija SSJ, dočim Bemotova v Ljubljani sploh ne obstoja, razun dveh družin, ki štejeta v celem kakih 10 oseb, katere pa vendar ne moremo smatrati za organizacijo, katero naj vprašujemo za mnenje.
Gospodku C. B. iz Celja pa svetujemo pri tej priliki: Kadar vas bo zopet ščipalo po trebuhu, pojdite se očediti v stranišče in ne v javen časopis.
Volitve v Nemčiji.
Preteklo nedeljo so se vršile v Nemčiji volitve, na katere je bil cel svet pozoren. Obupne prehranjevalne razmere? ki v Nemčiji vladajo so grozile, da bodo te volitve izročile Nemčijo v naročje najbolj kričaških strank, na eni strani fašistom in na drugi komunistom.
Vendar politična pamet nemškega ljudstva tudi v teh strašnih razmerah ni odrekla. Ce ravno so kričači v splošnem kaosu nekoliko pridobili, vendar je socialna demokracija, kot stranka treznega dela obdržala popolnoma svoje pozicije. ,
Vlagaj svoje prihranke v hranilni oddelek Konzumnega društva za Slovenijo!
Po dosedaj znanih rezultatih so dobili soc. demokratje 6,192.000 glasov in 103 mandate, dočim so dobili komunisti le 3,628.000 glasov in 60 mandatov. Nemški nacionalci (fašisti) so izšli iz boja kot najjačja meščanska stranka in so dobili 5,733.000 glasov in 96 mandatov.
Skupno število do sedaj znanih oddanih glasov Je bilo 29,390.655.
Socialna demokracija jje izšla tudi iz teh volitev, kat najjačja stranka v Nemčiji in bo, Cim se razmere le nekoliko urede gotovo silno napredovala do končne zmage nad vsemi neprtjatelji na desni in levi.
KOPRIVE.
Škof in kmet.
Škof se je pripeljal v neko vas, da blagoslovi novo cerkev. Velika množica kmetov čaka razkritih glav na svečan trenotek, le eden stoji med njimi s pokrivalom na glavi. K temu pristopi domači župnik in ga opozori, naj se odkrije.
Kmet se moško odreže: Ce je škofov blagoslov res dober, bo prodrl tudi skozi klobuk.
KINO TIVOLI
Od 8. do 11.
Princesa Suverln
Priporočamo vsem organizacijam v Ljubljani
rtinuia
,TIVOLI*
Za veselice in druge prireditve posebno krasen vrt. Dobre pijače in jedila. Dobra postrežba.
Veliko škodo si napravite sami, ako kupite blago kje drugje, predno si ne ogledate nizkih cen v trgovini
,.DANICA"
Majzelj & Rajželj Ljubljana, Turjaški trg štev. 1
(bivSa Preskrbovalnica)
Velika zaloga blaga za ženske in moške obleke, hlačevine, žameta, konte-nine, etamina, odej, ogrinjalk, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic, naglavnih rut in najrazličnejšega drugega blaga, lstotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba točna in vestna.
Znstoni
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dda in druge predmete pri zadrugi
V tujem vrtu.
Ti lopov mali, kaj pa delaS na drevesu?
— Jabolko je padlo iz njega, pa sem zlezel na drevo, da ga denem zopet nazaj!
V Imeno Strok. kom. (P. odb. GDSJ.)
Izdajatelj: Frana Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tinka tiskarna Makuc Hrovattn,
SLABOST? SLABO SPANJE? Nerroz-noei? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boleeti? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elza-fluid I Dobro shiži ta umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikiun za usta, glavo, ftožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delajoči kakor francosko žganje I S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecdjalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špeci-jalnih steklenic 214 dinarjev in 10% do-platka razpošilja :	lekarnar EUGEN V.
FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št 334, Hrvatsko.
Kino „LjDt»]an:hl door**.
Od 8. do 10.
Bella Dona
Znižane cene za otroške vozičke
Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov In dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — lstotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v
Solno popravo za emajliranje in ponikanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
Ustanovljeno leta 1852.
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska c. 8
(preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za fimež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
F. F A B I A N
Ljubljana, Vodnikov trg 2
priporoča vsakovrstna brezalkoholna gorka in mrzla okrepčila.
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Ljubljana, KoloMa ni. IS
Telefon št. 729.
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. —<■ Telefonska številka 367.
MALI OGLASI
Gospodinje iv žika -»s
zahtevajte pri aakupa sam« >ADRIA« ▼anilni-gladkor in peeivai prašek. 04-klaajajte niivredae ponaredb«.
Je najboljši in najzdravejK nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte |o pri svojem trgovcu.
Praiarna >2IKA< d. « o. i. Ljubljana.
KARO čevlji ne m moti,
l"~~'	X	o	ii	_V.	_
MARIBOR, KoroSKll cesta 19
temveč ge prepričati, da je naSa prava domača »KOLINSKA CIKORIJA« v svoji kakovosti prvovrstna.
IdbbbbbbUbb
Amerikanski pisalni stroj
„UNDERW00D“
In vse poarobUlno najboljie vrsta nudi
„Underwood“> Zagreb, MesnKka br. 1
Zastonj dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki
Ivan Savnik, Kranj
za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250 — in 310 m finega kamgarna za Din 350. Skupna klot-podloga z gumbi stane: I. vrste D 112-—, II. vrste D 166-—, III. vrste D 134.
^TAMPSLir
ANT. CERNEVvs'
LJUBLJANA
Pečatne znamke In emajlirane tablice.
Pomladanske
raglane
površnike
modne obleke deške obleke itd.
po izvanredno ugodni ceni.
pri J. ROJIM, uumionn.
TH MAVI ID Pomlatlanskega in letnega blaga za ženske in moške obleke,
ki je pravkar došlo, potem perila, šifona, kotenine, oksforta, cefira, cvilha, odej, kocev, posteljnih garnitur i. dr.
samo fehoslovaiki Izdelki
se priporoča domača trgovina
pri „Če£nlku“ v Ljubljani, Llngarjeva-Stritarjeva ulica.
Zlasti se opozarjajo na to trgovino ženini in neveste, ki nakupnjejo opremo (balia). Cene inedno nizke in zmene.
Vsedelavski zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
IMana, Dalmatinova ulica
priporoča za ta Izlet:
Calotno kroj« kot tudi posamezna delo za U. D. R. — Vsa telovadna potrobi Inoi majce. telovadne hlače, čelje, dalje za moški In ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike 1 Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
Pozor!	Le	kratek	časi	Pozor!
popusta pri tvrdki
SNOJ & MODIC
manufakturna in modna trgovina (Ljubljana, Prešernova ulica št. 3) vslad Izstopa 'idrulabnlka.
Nudi se občinstvu prilika do ugodnega nakupa najfinejšega angleškega, švicarskega, češkega in francoskega blaga za dame in gospode ter vse drugo pod manufakturo spadajoče blago.
BLUZE opal, etamin, pongi, svilene in iz surove svile, svileni-trikot-jumperji v vseh najmodernejših barvah. Narodne bluze, domače ročno delo. Volnene pomladanske jopice in volneni jumperji. - Damsko perilo. Jumper-moderčki, predpasniki itd. S>1F0N od Schrolla, angleško platno, blago za letne obleke in drugo razno manufaktumo blago, vse na metre.
Srečko Uršič Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 3
»OBRA« NOGAVICE« v 52 barvah. Priznana najboljša znamka.
Brzojav!
Najboljša in najcenejša vina vseh vrst, kakor tudi istrski teran se dobe v gostilni ZUPAN, Ljubljana, Krakovski nasip št. 18. Izvrstna primorska kuhinja, senčnat vrt in kegljišče.
iz prvih angleških to-varen od Din 350 do Din 800 nudi tvrdka
Drago ScM
Ljubljana,Dvorni trg3
Pismena naročila se izvršujejo točno (po povzetju). Neugajajoče se zamenja ali vrne denar.
Zajamčeno
nepremočljive
dežne plašče